V. Varstvo kmetijskih zemljišč
ZKZ določa oblike varstva kmetijske zemlje in goz-dov pred nesmotrnimi posegi ter predpisuje ukrepe za njihovo uveljavitev.
Nekatere oblike varstva kmetijske in gozdne zemlje se zagotavljajo z akti in predpisi občinske skupščine in sicer:
—  z občinskim prostorskim planom se namenijo zem-ljišča za potrebe kmetijstva in gozdarstva, upoštevajoč pri  tem  družbene  plane,  naravne   razmere   in   družbene poirebe ter se glede rabe  razvrstijo v 2 skupini, tj.  za izključno  kmetijsko,  večji  del  organizirano proizvodnjo ter za kmetijsko proizvodnjo in povezavi z ostalimi in-teresi, pri slednji so  dopustne spreraerabe namembnosti kmetijskega zemljišča  ob  izpolnitvi  določenih pogojev,
—  z  odloki  oziroma upravnirai  akti  se uvaja in  iz-vaja   obveznost   plačevanja   posebnega   nadomestila   za zmanjšano raožnost pridobivanja, če se kraetu ali kme-tijski  organizaciji  vzame  zemljišča   in  plača  zanje   od-škodnina  zaradi   spremembe    namembnosti     kmetijskih zcmljišč in gozdov, za izkoriščanje nekaterih mdnin in za  onesnaževanje  kmetijskih zemljišč,
—  z dolgoročnim družbenim planom občine se, upo-. števajoč  zemljišča,  ki  so  s  prostorskim  planom  name-
njena za kmetijstvo, izdela agrokarta, ki obsega razvoj-ne usmeritve kmetijstva v občini in v njej predvidi dol-goročni načrt rabe kmetijskih zemljišč, s čimer bo po-dana dolgoročna podlaga za kontinuirano planiranje kmelijske proizvodnje.
KZS sama zagotavlja varstvo kmetijskih zemljišč:
—  v   postopkih   za   izdajo   lokacijskih   dovoljenj   za gradnjo  objektov na kraetijskih zemljiščih,  ki so v ob-¦činskem prostorskem planu razvrščena v skupino »druga kmetijska zemljišča« ali pa' tvorijo posebej  opredeljena območja,
—  z izvajanjem ukrepov, s katerimi se izpolnjuje ob-veznost   obdelovalcev   kmetijskih   zemljišč,   da   le-ta   v svojera, skupnem in družbenem interesu obdelujejo kot dober gospodar ter v skladu s predpisi in ukrepi za var-slvo človekovega okolja, obdelovalci zemljišč, namenje-nih izključno za kmetijsko proizvodnjo, pa tudi v skla-du z občinskim družbenim planom.
Za plansko obdobje 1981—1985 za področje varstva kmetijskih zemljišč ob upošlevanju, da bodo vsi pred-p;si in akti občinske skupščine s področja tega varstva sprejeti pred pričetkom tega planskega obdobja in ob npoštevanju načela kontinuiranega planiranja ugotav-ljamo za kmetijsko zemljiško skupnost zlasti sledeče naloge:
1.  Računati je, da bo z razvrstitvijo kmetijskih zem-Ijišč v prostorskem planu glede na njihovo sestavo, pri-mestno  lego,  v precejšnjem  obsegu  obremenjenih  s  še diugimi   nekmetijskimi   družbeno   priznanimi   funkcijami ter posebej  socialno sestavo zasebnih obdelovalcev, od kaierih je precejšnje število nekmetov,  sorazraerno ve-liko  zemljišč  v  kategoriji  »druga  kmetijska  zemljišča«. Zaradi tega bodo stalno in močno  izpostavljena raznim priliskom za nekmetijsko oziroma nesmotrno rabo.  KZS je pristojna za izdajanje Soglasij za vsakršne gradnje na teh zemljiščih.  V  tekstu  srednjeročnega načrta je  zato polrebno  opredeliti politiko in usmeritve KZS pri  izva-janju teh zemljišč ter njeno sodelovanje z drugimi pri-slojnimi   oziroma   zainteresiranimi     organizacijami     In skupnostmi.
2.  V   zemljiških   kompleksih,   ki   bodo   razvrščeni   po zakonu  v  »prvo  skupino«,  bodo  nekmetje  lahko  obdr-žali lastnino na kmetijskem zemljišču do 12. 2. 1984. Do takrat  lahko  to  zemljišče prodajo  ali pa zamenjajo  za drugo zemljišče, razvrščeno v skupino »druga kmetijska zemljišča<:, KZS je po zakonu dolžna tem občanom po-magati, predvsem pa zagotovitimožnost, da bo tem ob-čanom   na   razpolago   dovolj   zemljišč   za  zamenjavo.   V srednjeročnem načrtu bo torej potrebno podrobneje na-kazati   način   razreševanja   problemov,   ki   bodo   iz  tega izhajali.
3.  Obdelovalci so po zakonu v svojem in družbenem inleresu dolžni obdelovati kmetijsko zemljišče kot in v skladu s predpisi zemljišče iz  »prve skupine« pa obde-lovati v skladu z občinskira družbenim planom. Obdelo-valci  so  dolžni  ohranjati  trajno  rodovitnost  kmetijskih zemljišč in določena zemljišča obdelovati po družbenem planu.  KZS je poleg  inšpekcijskih in upravnih organov pristojna in dolžna izvajati ukrepe, s katerimi se zago-tavlja  izpolnjevanje   te   družbene  obveze  obdelovalcev. Glede na dosedanje izkušnje bi bilo treba v tekstualnem delu   načrta   oblikovati   pristop   k   izvajanju   te   naloge, določiti nosilce in povezavo s kmeti v KS. Tudi v naši občini je namreč precej  lastnikov, ki zemljišč sami ne obdelujejo, zaradi nelegalnega in kratkoročnega zakupa pa se večji del teh zemljišč slabše obdeluje.
4.  Problem kmetijskih zemljišč  so  tudi razne  oblike onesnaževanja   predvsera   z   odmetavanjem   raznih   od-padnih materialov, ki ovira obdelovalce in kvari okolje. Posamezni   obdelovalec   je   zoper   to   nadlogo   nemočen. Srednjeročni   načrt   naj   bi   obsegal   ukrepe   zoper   tako ravnanje.
5.  Kmetijska zemljišča, predvsem v hribovitem svetu se   zaraščajo   z   gozdom.   Poleg   sklenitve   sporazuma   z območno SIS za gospodarstvo je tudi v tem načrtu na-kazati rešitve glede teh zemljišč, tj. ohranitve prvotnih ali pa uvedbo novih dogovorjenih funkcij  teh zemljišč ter ukrepe, ki bodo potrebni.
6.  V naši  občini je precej  hribovitega sveta  (Polho-grajski Dolomiti) za kmetije v hribovitem svetu bo po-trebno izdelati in nakazati rešitve o razvoju kmetijstva in gozdarstva.