GLAS NARODA The largest Slovenian D the Untied Stales. List slovenskih delavcev v Ameriki. Issued every day except Sundays and legal Holidays* 75,000 Readers. TELEFON: CHeLsea 3—3878 No. 120. — Stev. 120. Entered aa Becond Class Matter September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. Y.t nnder Act of Congress of March 3. 1879. TELEFON: CHelsea 3—3871 NEW YORK, FRIDAY, MAY 22, 1936—PETEK, 22. MAJA, 1936 Volume XLIV. — Letnik XLIV. MUSSOLINI SKUSA OLAJŠATI NAPETOST Z ANGLIJO Podkralj Badoglio se bo v triumf u vrnil v Rim DIKTATOR STAVIL ANGLIJI POGOJE ZA PORAVNAVO Italija ne namerava razširiti afriškega cesarstva. — Neguš bo kupil v Jeruzalemu nekdanjo nemško vilo. — Glede njegovega odhoda v Evropo vlada največja tajndst. ADDIS ABABA, Abesinija, 21. maja. — Podkralj, maršal Pietro Badoglio je odpotoval iz Ad-d s Ababe, da se v triumfu vrne v Rim. Pred svojim odhodom je poveljstvo nad italijanski vojsko v Abesiniji izročil maršalu Grazianiju. Maršal Badoglio bo vodil zmagoslavni sprevod skozi Konstantinov slavolok v Rimu 7. junija, ko bo Italija obhajala dan ustave. Badoglio se bo do Gure vozil z aeroplanom, od tam v Asmaro pa z avtomobilom. Dobro poučeni krogi zatrjujejo, da se Badoglio najbrže ne bo vrnil v Abesimjo, razun na kak obisk. Na sedanjem potu ga spremlja governer Rima in Addis Ababe Giuseppe Bottai, ki se vrača na svoje governersko mesto v Rimu. PARIZ, Francija, 2 1. maja. — Musfeolini je poslaniku Grandiju v Londonu naročil, da sporoči angleški vladi, da je Italija pripravljena napraviti prvi korak, da odstrani napetost med Anglijo in Italij o. To poročilo je iz Londona poslal poročevalec lista '^'Information", Fernand Debrinon. Mussolini je sporočil, da nima namena, da bi razširil rimsko cesarstvo v Afriki in da je pripravljen odpoklicati vse bele čete iz Libije. Grandiju je naročil, da naj v Londonu poizve, ako je italijanski korak angleškemu vnanjemu ministru po-gojdu. Po Mussolinijem mnenju je sedaj prišel cas, ko morejo mirna pogajanja dovesti do pone-hajnja napetosti. LONDON, Anglija, 21. maja. — Vnanji minister Anthony Eden je v poslanski zbornici odgovarjal na vprašanja glede neguša Haile Selassiea in abesinskih oblasti, ki so ostale v Abesiniji. Rekel je, da oblasti, s katerimi je v stiku angleški konzul v Gore, skušajo vzdrževati red v onih krajih zapadne Abesinije, ki jih še ni zasedla italijanska vojska. Glede cesarja Haile Selassiea je rekel Eden, da se more povsem svobodno gibati; samo, dokler se nahaja na angleškem teritoriju, ne sme voditi ni-kakih sovražnosti. .Ravno tako mu ne bo stavljene nikake zapreke, ako želi priti v Anglijo. JERUZALEM, Palestina, 21. maja. — Palači podobna vila Kaiserhof, ki stoji na vrhu Oljske gore izven Jeruzalema in ki je bila nekdaj last tudi padlega cesarja, bo najbrže postala last abesin-skega cesarja Haile Selassiea. Vilo je dal sezidati proti koncu preteklega stoletja tedanji nemški cesar Viljem za svojo ženo, cesarico Avgusto Viktorijo kmalu po njenem obisku v Jeruzalemu. Sedaj je neguš vilo obiskal in je videl, kake izpremembe so bile izvršene na njej od leta 1 924, ko je stanoval v njej kot gost visokega komisarja za Palestino sir Herberta Samuela. Glede njegovega odhoda v Evropo vlada največja tajnost. Sicer pogosto poizvedujo o odhodu parnikov, pa najbrže ne bo odpotoval prej, kot sredi prihodnjega tedna. Ves čas svojega bivanja v Jeruzalemu obiskuje svete kraje in na njih neprestano moli. HERRI0T NE BO SPREJEL MINISTRSTVA Pravi, da se preveč zavzema za sankcije. — Italijanski uspeh na vidiku. — Francija se boji izstopa iz Lige. PARIZ, Francija, 22. maja.— Četudi je bilo objavljeno, da si je Edouard Ilerriot pridržal 24 ur časa za premislek, vendar je znano, da je Leonu Blumu naravnost povedal, tla ne sprejme 'mesta vnanjega ministru v njegovem kabinetu. Ilerriot je zatrjeval, da se je Lavalovem kabinetu preveč zavzemal za sankcije proti Italiji in da bo najbrže prva naloga novega vnanjega ministra, da sankcije proti Italiji prekliče. Zato j«* po njegovem mnenju boljše, da kdo cfrugi to stori, ki do sedaj ni bil v tako tesni zvezi s sankcijami. Ilerriot hoče ostati izven vlade, pripravljen pa je sprejeti predsedništvo jmslanske zbornice. S tem, da je Ilerriot odklonil vnanje ministrstvo, je priporočil Paul Boneourja, toda Blum tako važnega mesta ne bo zaupal možu, ki je izstopil iz soc-jalistične stranke in vstanovil svojo stranko in tudi njegovo poslovanje kot vnanji minister ni bilo po|H>hioma jasno. Kampanja, da se opuste sankcije proti Italiji, je zadnje dneve zelo narastla in ni nika-kega dvoma, da bo nova vlada ovrgla vse to, kar je bilo jeseni sklenjeno v Ženevi. Po »mnenju večine Francozov so sankcije sedaj brez vsakega pomena. Zaradi njih francoska trgovina zelo trpi in iz Kima je že prišel migljaj, da bo Italija v juniju izstopila iz Lige narodov, ako do tedaj sankcije niso preklicane. Francija se tega boji. kajti Italija bi najbrže tudi zapustila one države, ki so sklenile pogodbo v Stresi in Locarnu proti Nemčiji. Francija se boji, da bi bila z izstopom Italije Liga narodov oslabljena, poleg tega pa želi, da bi bila napetost v Sredozemskem morju odstranjena. Iz vsega tega sledi, da bo dosejrel Musolini vse, kar želi. NOVA PREDLOGA JSEN. GUFFEY-JA Predloga vsebuje določitev cen. — Guffey se je posvetoval z delavsko tajnico. WASHINGTON, D. C., 22. maja. — Komaj 48 ur potem, ko je najvišje sodišče razveljavilo Guffeyevo premoga rs ko postavo, je senator Guffey predložil novo predlogo, ki ju obdržala določbe o ceni, opušča pa plače. Voditelj premogarjev John L. Lewis se je takoj potegnil za novo Guffeyevo predlogo, da bi bila sprejeta že tekom se danjega zasedanja kongresa, mesto da bi čakala do prihodnjega zasedanja. Predloga vsebuje določitev cen, opušča pa delavski določbe, katere je najvišje sodišče razglasilo za protiustavne. Navzlic tomu, da nova predloga ne vsebuje nikakih določb glede premogarjev, je Lewis rekel, da bo deloval z vsemi silami na to, da kongres sprejme novo predlogo. Guffey se je tudi o tem posvetoval z delavsko tajnico Miss Perkins, ki je rekla, da ima sama več načrtov za novo postavo, toda jih ni pojasnila. ANGL-RUSKA MORNARIŠKA POGAJANJA Rusija ne bo zahtevala pogodbe z Japonsko. — Anglija je naročila 9 rušilcev. — Japonska bo obdržaia ladje. ' LONDON, Anglija, 22. maja. — Mornariška pogajanja med Anglijo in Rusijo so se pričele v uradu admiralitete v prijateljskem ozračju. Namen te konference je skleniti medsebojno pogodbo vspo-redno v. določbami zadnje londonske pogodbe in s tem izgla-diti pot Nemčiji, da pozneje pristopi k pogodbi. Edina težkoča med pogaja-telji je v načinu, kako pridobiti Japonsko za pogodbo. Rusija je prvotno zahtevala, da po VESELJAŠKI ZI0NCHEK V _NEPR1LIKAH Gospodinja mu je odpo-j vedala 'stanovanje. — j Celo stanovanje v velikanskem ner e d u. — Posodo zmetal skozi o-kno. WASHINGTON, I). C., 22. maja. — Medtem ko se nahaja poslanec države Washington Marion Zionchek na svojem povratku z ženitovanjskega potovanja z Deviških otokov na parniku, ki je na potu v Združene države, ga je njegova gospodinja Mrs. Young postavila na ulico. 1 'Samo poglejte,'' je rekla J Mrs. Young v jezi in obupu ter NAČRTI KNEZA STARHEMBERGA S0JAJNI Po vrnitvi se posvetuje z ministrom heimwehra. Vsak čas more izzvati vladno krizo. s solzami v ocen," samo po . M.HJ I'*' J . . » godbo podpiše tudi Japonska, gh-jte, k:iUo Ogleda moje sta-| pred no bi zmanjšala svoje bro- j novan je! Ravno sem se vrnila | dovje na Daljnem Iztoku. j* potovanja iz Južne Amerike | Anglija pa J«? zahtevala, da in sem za čas svoje odsotnosti NAPETOSTI V MALI ANTANTI Jugoslavija in CehosZo-slovaška zasledujete ločeno politiko. BOUVIJSKA JUNTA PADU LA PAZ, Bolivija, 22. maja. Junta častnikov in socjalistov, ki je prevzela bolivijsko vlado ako bi prišel kak Habsburžan BEOGRAD, Jugoslavija, 22. maja. — Uradno poročilo o konferenci Male antante med drugim omenja, da bodo odno-šaji članic Male antante z vsemi državami ter posebno z Ru si jo in Nemčijo slični med seboj. Iz tega naznanila pa je razvidno, da se članice antante niso mogle zediniti glede skupne politike napram Rusiji in Nemčiji. Zato je Mala antanfa do volila Jugoslaviji, da svobod no goji in razvija svoje prija teljske odnošaje do Nemčije. (Vlioslovaška pa ima ravno tako proste roke v svojem prija teljstvu do Rusije. Na konferenci so se zed i nil J samo v vprašanjih glede podo navskih držav. Glede Habsburžanov so pa vse tri države edine v tem, da bi takoj odredile mobolizaeijo. se sklenejo nove mornariške pogodbe, ne glede na to, ako bi jih Japonska podpisala, samo da ne krši svojih obveznosti. Anglija je mnenja, da Japonska ne bo kršila določb zadnje londonske pogodbe, dokler bo vedela, da druge države ne bodo zgradile več ladij k t Ja-pnska. Prvi dan konference je bil posvečen razgovoru o sporedu konference. Niti angleški, niti ruski delegati ne kažejo, da bi se jim kaj mudilo, kajti v tem letnem času je v Angliji prijetno in. pokrajina je vabljiva mnogo bolj kot. pa tesna konferenčna soba. Zato bo prihodnja seja šele v pondeljek in se morejo delegati prosto zabavati v bližini Londona. LONDON, Anglija, 22. maja. Angleška admiraliteta naglo ojačuje svoje brodovje in je naročila 9 rušilcev. Zgradba novih bojnih ladij, križark in submarine v pa mora zaradi pogodbe čakati do leta YXM. v nedeljo, je odtsopila. Poročila pravijo, da bo vlado prevzela nova junta, ki bo sestavljena samo iz častnikov. Poslujoči šef generalnega štaba polkovnik German Busch bo ostal na čelu vlade, doklef se ne vrne iz Chaco polkovnik Daviti Toro. Toro, katerega je skupna junta izbrala za predsednika, bo skupno z Buschom sestavil novo vlado. Polkovnik Toro je brzojavno iz Cliaco zahteval, da nekateri člani vlade odstopijo. na avstrijski ali pa na madžarski prestol. ZASLEDOVANJE ROPARSKE LADJE LAS PALMAS, Kanarski o-toki, 22. maja. — Španska par-nika Valquirian in Ricardito sta se odpravila na zasledovanje skrivnostne angleške ladje Girl Pat, ki se baje nahaja v bližini otokov. Ladja Girl Pat je v aprilu iz- NADŠKOF NE BO LEŽAL V KATEDRALI MEXICO, Mehika, 22. maja. Notranje ministrstvo ni dalo dovoljenja, da bi bilo truplo nadškofa Pascala Diaza y Bar-reto iz nadškofijske palače pre-nešeno v katedralo, kjer naj bi ležalo do pogreba v soboto. Na tozadevno prošnjo škofa Maxim i na Ruiz je vnanje ministrstvo sporočilo, da predsednik Cardenas tega ne dovoli. Na tisoče ljudi koraka mimo nadškofove krste v kapelici nadškofijske palače. Med njimi je bil tudi ameriški poslanik Joseph us Daniels. Nadškof "bo pokopan na majhnem pokopališču za cerkvijo Marije Guadalupske. ginila iz Doverja brez častnikov. Prejšnji teden je angleška admiraliteta razglasila ladjo za roparsko ladjo, svoje stanovanje s pohištvom oddala v najem kongresu i ku Zionchcku. V časopisih sem | brala o njegovem obnašanju j ter sem si mislila, da je dobro,' če pogledam nekoliko po svo 1 jib stvareh." In da je bila v svoji bojazni opravičena, >e je kmalu prepričala. Da je prišla v kuhi' n jo, je morala stopati čez celo vrsto klobukov, katere pustil Zionchek ležati po tleli stanovanja. "Moja kuhinjska posoda,M je tarnala v kuhinji,.'ita noreo jo je zmetal skozi okno." Dve razbiti šipi «te bili priči, da pri tem delu ni niti odprl okna. V spalnici je blazina ležala na tleh. Posteljna odeja je le žala pod mizo v obednici, kjer jo je rabil za preprogo. Nepomiti krožniki in kozarci so ležali povsod po celem stanovanju. V svoji jezi je poklicala Zionchakov urad in je njegovi tajnici sporočila, da bo njegove stvari poslala v urad. Mrs. Young je rekla, da je stanovanje dala v najem do 1. oktobra, da pa takega razdejanja ne more trpeti, in da ima pravico kongresnika vreči iz svojega stanovanja. DUNAJ, Avstrija, 22. maja. — S tajnimi načrti v svojem žepu se je knez Starhemberg, katerega je kancler dr. Seuscli-nigg odstavil kot i>odkancler-ja, z aeroplanom vrnil iz Rima, kjer je imel z Mussolinijem več važnih razgovorov. Na letališču ga je pozdravil njegov naslednik podkau-cler Edward Baar - Baareu-fels, finančni minister in lieim-wehrovec Ludvik Draxler, bivši vnanji minister Egon Ber-ger - Waldenegg, ki je tudi heimwelirovec in več častnikov heimwehra. Knez Starhemberg je poto-" val s posebnim aeroplanom ter je sedel poleg pilota, s katerim se je večkrat zamenjal v vodstvu aeroplana. V spremstvu Baar-Baaren-fel>a in Draxlerja se je knez odpeljal v glavni stan heimwehra. N'a Ringstrasse ga je pozdravljala velika množica s klici: "Heil, Starhemberg!" Med heimwehrovci vlada se vedno veliko razburjenje in njihovi častniki jih ne morejo pomiriti. Moštvu so častniki zapovedali, da počakajo do zborovanja poveljnikov heimwehra proti koncu tedna. S t a rh embe rgo v i pristaši zatrjujejo, da bo fašizem v Avstriji oživel. Ker je bil izločen iz vlade, more voditi odkrito opozicijo in je tako v položaju, da more vsak čas izzivati vlado s tem, da iz vlade odpokliče tri člane heimwehra. Ko je prišel Starhemberg v glavni •tan, je takoj imel konferenco s tremi ministri heimwehra. Okoli sto častnikov wehra je Starhembergu ISTO TARNANJE KOT LETA 1932 PROVIDENCE, N. J., 20 maja. — Generalni poštar Farlev je v svojem govoru na demokratski držajvni konvenciji rekel, da je sedaj slišati i-sto tarnanje kot leta 1932, ko so republikanci napovedovali, da bo Roosveltova izvolitev za dežela pomenila zmešnjavo. "Mestoy zmešnjave se vrte kolesa v tovarnah, farmerji se preživljajo in trgovine so polne odjemalcev," je rekel n:i podlagi uradnih podatkov ter izrazil svoje prepričanje, da bodo pri letošnjih predsedniških volitvah demokrati zmagali. __________. _ heiin-zago- tovilo, da se heimwehr ne bo vklonil poveljem kanclerja dr. Schuschnigga, da bi odložil o-rož je in vstopil v milico. Z dežele je prišlo več poveljnikov heimwehra in v kratkem bo sklicano zborovanje vseh poveljnikov. KOMUNISTI HOČEJO ZVEZO S S0C1JALISTI CLEVELAND, Ohio, 20. maja. — Tajnik komunistične stranke Earl Browder je rekel, da bo socijalistom stavil predlog, da s komunisti skupno postavijo predsedniškega kandidata. Socijalisti imajo v petek v Clevelandu svojo kouvenci jo in Browder se namerava s socialističnimi voditelji posvetovati o skupni fronti. Toda Browder pravi, da komunisti nikakor ne bodo podpirali F, J), Roosevelta. " OL A 8 NARODI" New York, Friday, May 22, 1936 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U.8jt. "Glas Naroda" (▲ Corporation) Owned and Published by 8LOVENIC PUBLISHING COMPANY Frank Sakser, President L. Benedik, Treat. Place of business of the corporation and sddr tit West IS* Street, Berengfc ef Manhattan. of above officers: New York Oty, N. I. GLAS NARODA1* (Voice of the People) Issued Every Daj Except Sandsja and Holidays Za celo leto velja Kanado ........ Za pol leta....... E* Četrt leta..... ss Ameriko ln $6.00 $3.00 $1.50 Za New York za celo leto Za pol lets.............. Za Inozemstvo za celo leto Za pol leta.............. $7.00 $3.50 $7.00 $3.50 Subscription Yearly $6.00 Dopisi brez podpisa in osebnosti ae ne priobčujejo. Denar naj ae blagovoli poilljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, ds * nam tudi prejfinje blrali«e naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisi. Advertisement on Agreement "Glas Naroda" Izhaja vsaki dan lsvaemBi nedelj ln praznikov "GLAS NARODA". 216 W. 18th Street, New York. N. Y. Telephone: CHelaes 3—3878 PRESELITEV AMERIŠKEGA PREBIVALSTVA Družabni' posledice d op rosi je in sušo, ki ste našo deže 10 imeli v svojem objemu <>d leta 1J>J1>, ne bodo nikdar natančno pojasnjene. Toda približno sliko moremo dobiti iz poročila statističnega urada, iki je objavil tozadevne podatke in jih primerjal z leti 19,'iO in 19:*5 . Ti podatki pri povodu jejo povest o selitvi prebivalstva. Tovarne so bile zaprte, na miljone »krov nekdaj rodovitne zemlje ni hotelo več roditi, ker je primanjkovalo more. Iz mest, vasi in samotnih farni se je divignilo na miljone ljudi, da si kje drugje najdejo priložnost, da obdrže skupaj telo in dušo. Suša, depresija in avtomobil so se združili, da so dvignili ljudstva in jih preselili v največjem številu v moderni zgodovini. Živinorejci in farmerji so se srečavali na cestah. Koliko teh se je naselilo po mestih tu koliko si je na zemlji v drugih državah poiskalo novo življenje, to število ne bo nikdar do-gnano. Toda opaziti je mogoče velike iapremembe v šteivilu prebivalstva v posameznih državah. Značilna v tej dobi je selitev iz mest na deželo —"toda ne, da bi se selili na farme v namenu, da z dobičkom obdelovali zemljo, temveč pridobili so si malo zemlje izsven večjih industrijskih središč. Mnogi, so si postavili stanovanja iz lesa, ki so ga našli na svoji zemlji. Drugi so se naselili v hišah, Ikatere so zapusti- 11 obupani farmerji. Nekateri so se vrnili na deželo na svoja posestva, ki so jih nekdaj zapustili v nadi, da v mestu najdejo •ažje življenje. Ponajvoč so se naselili v bližini večjih mest, obdelovali zemljo in se skušali preživeti ter je tako število fnrmerjev zadnjih pet let narastlo za 500,000. Toda os regiji zapad kaže popolno drugačno sliko. Nenavadna suša zadnjih let j«* prisilila farmerje, da so trumoma zapustili svoja domovja in si iskali posla v mestih, v industriji, ali pa, ikar se je zgodilo v veliki /večini, so si poiskali novo zemljo. Depresija pa je tudi v splošnem imela slab vpliv na prebivalstvo kajti lansko leto ni bilo v Združenih državah mnogo več. prebivalstva kot pn-d petimi leti, namreč — 127,521,000. Prebivalstvo se je pomnožilo ssamo na jugu, prvič, ker je dokazano, da je na jugu sorazmerno mnogo več rojstev kot v severnih deželah, drugič pa tudi, ker je zemlja na jugu mnogo cenejša kot na severu. Proti jugu se je obrnilo največ onih, tki so »v dobrih časih iskali delo jk> industrijskih krajih severa, pa so se zaradi depresije zopet vrnili na jug, kjer je življenje cenejše. Po vladni cenitvi, je v zadnjih desetih letih prišlo 39,000,000 ljudi s farm v mesta, sedaj pa se jih je izselilo iz mest okoli 13,000,000. Ko je nastopila depresija so se ti miljoni zoj>et vrnili na zemljo, ki so jo nekdaj zapustili, ali pa so poiskali zavetja pri svojih sorodnikih, ki so na svoji zemlji še vedno pridelali dovolj za življenje. Kako se je premenilo število prebivalstva raznih držav, najbolj jasno kaže država South Carolina, kjer se je prebivalstvo od leta 1930 pomnožilo za 16 odstotkov, medtem ko je v prejšnjih desetih letih narastlo samo za 3 odstotke. New l o;k, AT. Y. Poročano je bilo že v Glasu Naroda, da bo imela Slovensko prottvetuo društvo 4'Bled" v nedeljo, 24. maja praznovanje petletnice. Pri tej slavnosti bosta sodelovala tudi društvo ** Slovan" in "Taiuburaški klub". Moremo se tem potom zahvaliti "Slovanu" za njih vedno naklonjenost našemu društvu in si štejemo v veliko čast. t4BU*d" se tudi vedno odzive z veseljem ua vsako "Nlovanovo povabilo in tako napredujemo in se pomagamo eden drugemu. Slovenski Tamburaški klub, ki nam bo « svojim prijaznim sodelovanjem pripomogel k boljšemu uspehu, bo tudi kmalu praznovalo svoj obstoj. In takrat jim bomo z veseljem povrnili. Na programu bo tudi ženski zbor "Bleda" pel dve pesmi. Najbolj zanimiva bo pa spe vo-igra "Srce in denar". Nastopali -bodo dobroznani pevci: basist Mr. John Maček, tenor Mr. Frank Pirnat, sopran Miss Mary Arehul, alt Miss Frances Svet in bariton Mr. Anton Crnkovič. — Bogat mešetar Jernač se ženi pri lepi mladi Minki, katera ga pa ne mara. Poda, ker je vse zadolženo in mati Reza ne more dobiti nikjer na posodo, se Minka vendar vda. Na semenj se pa pripel ja z avtom Janko, ki je bil otroški tovariš Minkc, katera ga komaj spozna ter mu uato potoži svoje težave. Janko jo .ves vesel zasnubi in hoče prodati avto, da ipoplača dolg. Minka mu da besedo in pove mu, da mora hiteti iu prinesti prej denar, predno se vrne Jernač s sejma. Medtem pove Minka materi Rezi, da je prišel sosedov Janko in jo zasnubil in da se kmalu vrne z denarjem. Mati je vsa vesela in navdušena in komaj pričakuje, da se Janko vrne. Jernač pride prvi, takoj nato pa Janko s kuijjci v prodanem avtu. Kar pridrvi poga-njač Cene pravit Jeruaču, da so "ikra-kra-krave" zbezljale, ker jih je avtomobil prestra-šil. ' Ubogi Cene jeclja, toda to ga ne drži nazaj, da ne bi možato zapel, sese-seveda i>o svoje. — Jernač gre lovit krave, Janko pa poje svoji izvoljeifki. Nato pa pridejo še sejmarji in za-pojejo -veselemu paru na east, "Zdaj je rešena nevesta". Igra ni samo petje, je tudi govorjenje vmes, toda dueti matere in hčere, in med Jankom in Minko. torej ženinom in nevesto so res lepi; z veseljem jih bodete 'poslušali. Po igri 1m) pa seveda ples iu zabava in dobra postrežba, saj imamo dobre kuharice. V kleti pa se bo točila že znana "Ble dova" kapljica. Na svidenje torej v nedeljo na Osmi. Prepričani bodite, da bo zabava izborila, postrežba še lniljša in, da se začne ob f). uri popoldan in ne pozneje. — "Blrdove" prireditve se zadnje čase redno pričenjajo in mnogi so se že pritoževali, da so zamudili, ker so mislili, da se bo pričelo po stari navadi, torej dosti pozneje, kot pa rečeno. Če zamudite, bo vaša krivda. Frank Vojska. Peter Zgaga the njegove zabave na 30. t. m. ter s svojo navzočnostjo ter po možnosti pripomorete do bolj-J Šega uspeha. Zabava se bo začela oh osmi zvečer, odnosno takoj po šmar-nicah. Mr. Koprivšek bo imel TUDI LAŽ JE POTREBNA za ta večer cel svoj orkester za' - ple«. Orkester bo igral jx> poli l)a, potrebna je. Nedolžna ure skupaj, med odmorom pet-'laž, seveda. Za božjo voljo, najst minut vsake nadaljnje pol kakšen bi bil svet, če bi vsi ve-ure, pa bo igral na harmoniko},h10 čisto resnico govorili, če naš znani rojak Mr. Joe Žigon'bi se nihče niti za stotinko in- slovenske iu ameriške komade.i ča ne zlagal! Neznosno bi bi- Vstopnina bo 40 centov za ose-|ll>t ,le vzdržno, in sam ne vem, Brooklyn, X. 1". Bliža se konec zabav v zaprtih dvoranah. Skoraj gotovo je bil vsak mišljenja, da bo "Ble-dova" prireditev odnosno proslava pet-letnice njihovega obstoja, katera se vrši v dvorani na Osmi cesti v poslopju Slovenske cerkve, prihodnjo nedeljo dne 24. maja, kot zaklju-ček zabav za zaprtimi durmi v letošnji zimski sezoni. bo. Ljubiteljem glazbe se da priložnost sedaj, da lahko ]m>s1u-Šajo izmena komadov katere želijo ta večer slišati. Mr. Koprivšek bo skušal, da vsakemu n streže, ki pošlje imena za žel jenih komadov na njegov naslov: Mr. Jerry Koprivšek Jr., 31* Summer Ave., Brooklyn, X. V. Kjer bo ta zabava in ples nekako svoje vrste, s«' pričakuje, precejšne mh-ležbe, posebno ker se vrši ravno na "Decoration Dav". Snidimo se v dvorani na .Osmi cesti na ta večer ter praznujmo ga v veselem razpoloženju v krogu svojih prijateljev in znancev! Z rojaškim pozdravom, Anthony Svet, faran. NAD POSTELJO MU JE GORELO Te dni je zgorela viničarija posestnice Terezije Kugler v Poljčanali, ki ima svoj vinogradnik v uro oddaljeni Pečici. ___ Kar naenkrat pa se je zvede-V hiši je zadnji čas stanoval le , da se bo ta zaključek izvr-'eez SO-letni starček Počivavšak parna Jože, ki ga je gospodinja kaj še vse. Spodobna mera hi-lunvščine, nežen procontck laži sta sol in poper, ki nam delata življenje že vsaj kolikor toliko užitno. Vzemimo, da bi ljudje ne znali lagati, da bi neprestano govorili resnico, vedno i t a ob vsaki priliki, zdaj in na veko maj — amen. Križ božji, saj bi si» že koj prvi dan podrl svet. V nedeljo zvečer bi prišel mož domov, žena bi ga v kuhi nji čakala in mu rekla osorno: — Zdaj pa pmvej, 'kaj si počel, kod si hodil in kje si bil ? Odkašljal bi se, ker bi se mu strašno zaletelo, in bi, na pragu stoječ, začel govoriti čisto resnico: — Ob eni popoldne smo za-štapali z delom. Nameraval sem iti naravnost »lomov, pa sem se v dolgih letih tvojega >itnarenja že precej naveličal. So še trije taki tiči kot sem lo šil v soboto dne 30. maja, to je ravno "Decoration Day" dan bode namreč Mr. Koprivšek Jr. organist naše Slovenske cerkve, v dvorani jaz, in smo šli in začeli piti in kvartati. Tri dolarje in petindvajset centov sem zakvartal, petinsedemdeset centov sem dal pa za pijačo. Tako je bilo in nič drugače. Zdaj sem tukaj. Pa napravi, kar hočeš. In ona bi napravila, da bi se Bogu zasmilil. Zato je pa bolje, če reče: — O ve rta j m sem moral de lati prav do tričetrt na sedem. Pa misliš, da mi je plačal t Ah, kaj pa se! Za cele štiri dolar je me je kresnil. No, pa bova že prišla skupaj. Se je pravica na svetu. Sam Bog, d;i imamo tako dobrega prezidenta. On ho že skomandiral, pa magari če moram pisati naravnost v Washington! — O, ti ubogi revež! — se ji boš zasmilil. — To pa res ni prav, da te tako gulijo! Ja, edina sreča, da imamo takega prezidenta. Kar sfiksaj jih! Ce ti ne boš pisal, bom pa jaz pisala. Gotovo si lačen, revež? Čakaj, ti bom večerjo pogrela. . . To ti je dokaz, dragi rojak, kaj lahko napravi mala in nedolžna laž. Ti lepo povečerjaš in ležeš, ona se pa še neka j rasa jezi na brezsrčne kapitaliste. v nedeljo zjutraj pa že ua vse pozabi, nakar je blažen mir do prihodnje sobote. Ali pa, če bi ženske ne zna Je lagati! Kaj bi storil, dragi rojak, če bi ti, domov prišedš:, začela resnico govoriti: ist^ priredil velik ples in zabavo za stare in mlade. Ves dobiček na tej zabavi bo za nekak pripomoček h kritju stroškov njegovih študij na glazbe-nc*m polju itd. Na tem mestu naj bo omenjeno, da je do tri leta nazaj težko delal v tovarni mizarske obrti, kjer se je bil tudi precej težko ponesrečil, tako da je bil skoraj J še srečno odnesli iz hiše, ki se izgubil tri prste na levi roki. Vsled česar je bil primorarr delo v omenjeni tovarni opustiti, ter se po možnosti poprijeti druge obrti ali zaslužka. Ker je pa ravno v teh časih tako zelo težavno priti do zaslužka, je sklenil se bolj glazbi priučiti, ter v doglednem času na tem polju pe. možnosti priti do boljšega zaslužka. Znano je vsakemu, da študije v enem ali drugem ozirn so zvezane z velikimi stroški, vsled tega apeliram na naše rojake in rojakinje, da se udeleži- 1z Ta usmiljenja vzela pod streho. Jerrv Usodnega večera je že spal, med tem ko mu je nad glavo gorelo. Nadložni starček si je tokrat močneje zakuril, kot po navadi, nakar je legel v posteljo. Komaj je dobro zadre-J j mal, se je vnela streha in po p njem bi bilo, da ga niso rešili 9 pravočasno sosedje. Mož nam- g reč niti slutil ni, da gori nad ig njim. Ko ga je zdramil svit, ( jj je menil, da si kdo sveti mimo gj j njegovega okna. Sosedje so ga I (KNJIGARNA! j"GLAS NARODA" | SPREJEMA NAROČILA ZA ! VODNIKOVO DRU2BC MOHORJEVO DRU2BC VESELICO S POJEDINO priredi SLOVENSKI DOM, IN^. NA S« DANUBE STREET. LITTLE FALLS. N.' Y. v PETEK ZVEČER, 29. MAJA, 1936 Uljudue vabi vse tokaj&nje Slovenec kot tudi tm Ii bližnjih naselbin, da se po motnosti udeleže te prireditve. Pijače in jestvln bo dovolj na raspslaco. 'IGRAL BO TUKAJŠNJI ORKESTER Vstopnim a vsepdrasle 50 centov... za otroke do 14 leta pa 25 jeentov ZA DOBRO POSTREŽBO BO PRESKRBLJENO. NA SVIDENJE J Začetek ob 8. url zvečer. Frank Marie: DENARNE POS1LJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. T JUGOSLAVIJO I 2.75 $ C.IS 9 7.25 $11.75 mM 947J9 IN 205 355 Din. Din. Din. Din. SM Din. 1505 Din. 2555 KER 8E CENE SEDAJ HITRO MENJAJO BO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI OOR1 ALI DOLI m ... M ■■ i ii «a teplaftUo veftjm sneakav kot sfora] navedeno, bodisi v dinarjih aU Urah dovoljujemo is bolje pocoje. lin.*riM f AMIKlftKlI DOUKIIfl ■o tepla—i « 5.— Morate podati..........«5.75 515.— - " ..........515J5 W-— - " ..........Ili— 595.—■ " " ..... ..... 521.— M«.- - " ..........941-2* 555.— " . " ..........55L55 Prejemnik doM ▼ starem kraja Izplačilo v dolarjih. NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO 5L~ 5LOVENIC PUBLISHING COMPANY "Gla« Naroda" It L jo kmalu potem sesula v žalostno pogorišče. Razen inventarja je zgorela tudi stikalnim. Ogenj so povzročile iskre, ki so švigale iz primitivnega dimnika na sla'mnato stroko in jo zažgalo. Je to že tretjič prinn-r požara, ki je nastal radi slabo zgrajenega dimnika. Na pomoč so prihiteli poleg sosedov gasilci iz Poljčan in Kostriv-nice. ČLANARINA ZA VODNIKOVO URI ŽKO ZNAŠA ZA MOHORJEVO DRF 'ŽBO PA - $1.25— | % Knjige za leto 1937 bodo £ poslane iz stare domovine y naročnikom po pošti- g:: Knjigarna :: g "Glas Naroda"* Naročite se na "Glas Naroda" ^KST^Sth^TKEKT največji slovenski dnevnik ^ ~4 _g _ i / .. , . - I Združenih drzar-nn Važno za potovanje. Kdor Je namenjen potovati v fttari kraj ali dobiti kosa od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vsled naše dolgoletne skušnje Vam umoremo dati najboljša pojasnila in todi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitro. Zato se zaupno obrnite na nas za vsa pojasnila. Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje za povratna dovoljenja, potni liste, vizeje in sploh vse, kar je za potovanje potrebno v najhitrejšem fauo, in kar je glavno, za najmanjše stroške. Nedriavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predno se dobi iz Washingtona povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec. Pišite torej takoj sa brezplačna navodila in zagotavljamo Vam. da boste poceni in udobno potovali. i SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 West 18th Street New York, N. Y. i — Vem, da boš hud, toda lagati ne znam in zato ti bom povedala, kaj in kako. Saj se f§ | spominjaš, tistega formana v 1 j šopu? Tistega, ki si ga že lani fl ' postrani gledal in si ga hotel 1 /e iparkrat pretepati! Res, d:i g j ni prav mlad in da je oženjen, i, pa kaj to, saj sem jaz tudi o-možena. In tako sva se sporazumela in se zglihala. Meni se pri«v nič gr8ZA^ZAXIAWSKI: (rospod Gregor jo imel že vee let soseda gospoda Tumi« lujsko-ga, Btiinujoeega v istem nadstropju. Sosed je rad zahajal k njemu bo'disi da je hotel preči-tati nov i ne prejšnjega dne ali pa po kramlja t i o politiki iu težavah vsakdanjega življenja. Oba sta bila vneta eitatelja in cesto sta se strinjala v svojih nazorih. Tistega dne je prišel gospod Tirmidajski k sosedu samo za hip, kakor je dejal že na pragu, toda izredno resnega obraza. — Nekaj važnega imam, — je dejal t i ho, nekam plaho. Gos|H»d Gregor ga je radovedno pogledal. — Veni, da ste diskreten mož in da vam lahko zaupam brez strahu. Glejte, rodnega brata imam .poštenega človeka, v dobrem položaju, toda zadnje ča se <«' ga neprestano drži smola. Verjemite mi. kar strah me obhaja. Xe>reča za nesrečo se mu vali na glavo. — Hm, hm . . . Kaj poveste. gosj>od, ne razumem vas dobro, saj vašega brata niti lie poznam, še svoj živ dan ga nisem videl. V dnu duše se mi smili, kar srce me je zabolelo, ko «ti» y\\ povedali, kako kruto ga |»reganja usoda, toda . . . saj toliko denarja niti nimam. — Le počasi, dragi moj sosed. Da nic ne boste napačno razumeli: saj noč(«m teira denarja <>d vas. sam sem -i ira pre>krbel in takoj vam izročim, če hočete, prosim vas samo kot dobrega prijatelja, zaupno vas prosim, da mi storite uslugo in po sodite mojemu bratu teh pet stotakov takole po vseli pravilih proti menici . . . — Jaz! Zakaj pa sami te^a lie storite, neposredno! — je vzkliknil gospod Gregor začudeno. — Saj to je ti>to, dragi moj so-ed. da bratu človek ne more posoditi denarja tako docela varno in gladko, kakor tujemu Človeku. Kot rečeno, moj 1»nit je zelo pošten in dostojen človek, poosehl jena poštenost in zanesljivost, toda saj sa'mi veste .. . rodnemu bratu bi ne pla- BRAT BRATU če vid primernih obresti, posojilo bi razumel preveč od lahke strani . . . — In vendar ... a jaz, kako naj storim to jaz! — Počakajte, da povem do konca; gos)*»d sosed, tu je denar, izvolite ga prešteti. Takoj jutri jtošljeni k vam brata z lastnoročno pisanim priporočilom; zabičim mu že sam, naj vzame menico kar s seboj pet <»d sto mesečno bo prav rad plačeval, za prvi mesec vnaprej Tako se dela splošno med poštenimi ljudmi, a med brati bi to morda nekoliko kričalo . . Izvolite mu obresti za prvi mesec odtrgati kar od posojila. Kič se ne bojite, sam mu po- jasnim, da drugače to ne gre, da vsi posojajo denar tako. — Torej pet od sto, pravite? hi mesečno! Ali ni to mnogo? — Nikakor ne. Meni plačujejo toliko vsi in še kako radi! Tn kar srce me boli, ko vidim, kako se ubogi brat trudi, pa ne more nikjer dohiti posojila pod tako solidnimi pogoji. Zakaj bi mu torej ne pomagal iz stiske! Saj sva vendar brata! Na vas sem se pa obrnil v zadevi posredovanja zgolj iz delikatnosti. Saj veste, dragi sosed, da je nerodno bratu posojati denar, ('oročeva mu, da je vaš denar, mene pa niti omeniti ni treba. Ipam, da mi ne od rečete te prijateljske usluge . . . KAKO SO UMIRALI JAPONSKI DRŽAVNIKi O zgodoviti-keni :2G. svečanu, :o so na japonskem revolueio-larni vojaki in častniki napadli .*odi 1 ne japonske državnike, seli) j poročajo listi zanimive lrebnosti. Najbolj bo pa zanimalo javnost, kako so posamezni možje umirali. Pi i tem seje št. enkrat spomnil svoje žalostne mladosti, ko je moral v Angliji in Ameriki trdo delati, da se je pretolkel. Edina njegova želja pa je bila, da bi se v tujih deželah toll-1 ko naučil da bi s tem lahko pomagal svoji japonski domovini. \dmiral grof Saito je bil va-J Končno je dosegel n njegovo hišo nastal velik ropot, t je bil. ki je omogočil, da >o j; Streli -o pokali zunaj in nežna-,japonsko gospodarsvo zadnjih .'»0 let tako čudovito dvignilo. In stari TakahaŠi je na to ponosen. Toda stari mož tudi ve, da sedaj vstaja nova. mlada generacija. ki z njim ni več zadovoljna. ker njegovega velikega dela ne razume. Večkrat je ž« dejal: "Nekega dne pa bodo prišli ti mladi in me bodo ubili." Med tem pa je ta m -p« »da • pri glavnih vratih nastal velik ni možje so kada se je bil čudovito rešil, ker ^o ga njegove sobarice skrile v omaro za obleko, med tem ko olkovnika Mamo. misleč, da je to Okada. Toda od tistega časa se je Okada ves spremenil. Živi čisto zase. 7. nikomer več ne govori ter miiho moli za duše Tistih, ki <0 padli 2(5. svečana. Možje sicer rešil svoje življenje a izgubil je svoj ugled. Vse svoje -kromue prihranke je sedaj razdelil svoj-ceni žrtev ti-tega dne. .1000 jenov je dobila <1 nižina polkovnika Maeuo, ki je bil na mesto njega ustreljen, po 1000 jenov so dobile družine onih štirih policijskih uradnikov, ki so branili njegovo palačo. Po 1000 jenov pa je daroval svojim -luž-kinja-m, ki so ga skrile in tako r< š-j«.. S tem pa je vse razdal in sedaj se ne briga več za nol"*no stvar več. MRLIČI REŠUJEJO ŽIVE Pri nekem poročilu sovjetskega zdravstvenega ljudskega po ver jeni št va so v moskovskih bolnišnicah v preteklem letu izvršili okrog 8000 krvnih transfuzij. V kasnih 1800 primerih so pri* tem odvzeli kri truplom in jo prenesli v živo te- lo. Kri mrliče v so obravnavali prej po posebnem postopku. Prof. Spaskukotski vrši ta čas v svojem laboratoriju poskuse, ki naj bi ustavril možnost, da bi v primerih katastrof ali vojn kri mrličev uporabljali za transfuzijo v večjem ob- segu, kajti v takšnih primerih doslej ni bilo nikoli dovolj živih darovalcev krvi 11a razpolago. Po nekem postopku omenjenega učenjaka se da kri mrličev še 1(5. dan po smrti uporabljati za transfuzijo. Advertise in 'Glas Narode' hipu pa je planila med moža injšunder. TakahaŠi porine vstran; vojake admiralova žena grofica ' svoje pole in od tiske. V sobo! Saito, ki je od več krogel zadeta, padla na tla. Admiral pa je še stal, hladnokrvno streljal, iz.-trelil zadnjo patroiio, nakar -ele je ^mrtllO Zadet ob tlllplu svoje žene, ko je poprej poslal na oni svet več svojih sovražnikov. 1 Najstarejši japonski državnik je bil pač stari finančni 1111- ŽIVTNA NA PADALIH. plane lnala sobarica, ki se vsa trese: "ftojini -e! Kaj naj po- j Kakor s,„o že poročali so ita-lneni tak hrup?" Stari drža v-; lijan.-ki letalci, ki jim je bila nik pa je bliskovito presodil,; dana naloga oskrbovati napre-da bo v neka j minutah konec dujočo armado z živežem, pre-njegovega življenja. | našali s svojimi aparati tudi Kraljevsko mirno je stari ! živo živino, ker zavoljo vroči-mož rekel mladi sobarici: <4 Ne I lie in velike vlage v tamkajš-boj se tega hrupa! To je to-; njih krajih sedaj ni misliti na peči se sneg. ki drči s streli.| prevoz zaklane živine. Tako so nister TakahaŠi. Ze ob ."i zjnt j Sedaj pa pojdi, otrok!" Dekli-j letalci najprvo za čete v Ausi raj je sedel pn svoji pisalni mi-'ca je odhitela, starec pa se jej spusfili s padali na tla dve ži- zi ter popravljal tiskovne pol* svoje nove knjige, katero je mislil še izdati. Pisal je namreč svoje življenj.-ke spomine. dvignil. Tuji možje so vdrli v vi govedi in 70 koz. Bil je to sobo. Nekaj strelov je počilo. | prvi poskus <•• vrste in ker se Nato pa so tujci zopet zapustili j je dobro ob nesel, so ga upo-sobo in odšli. Služinčad je na-j rabili takoj tudi drugod. NAZIJSKA NEMČIJA KAŽE SVOJO VOJAS KO MOC Ob priliki 47. rojstnega dne kanclerja Hitlerja je bila prirejena velika vojaška parada. Mimo Hitlerja, ki stoji na levi strani, je »vozilo -350 najnovejših tankov. Knjigarna "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. IGRE ANTIGONE. <*ofoklej, «1 struni .............. -30 AZAZEL, trdo vez............................1— broširana .80 BENEŠKI TRGOVEC, Ijcrokaz v 5. dejanj.....80 Klasične igre najslavnejšega dramatika, kar jih pozna svetovna literatura. Dela je prevedel v krasno slovenščino naš najbolj \ Si i>esnik Oton Župančič. ' C V RAN DE BERGERAC. Heroična komedija v Iietib dejanjih. Trdo vezano ..............1.70 ČRNE .MASKE Spisal Leonid Andrejev, .TJ str. Cena .... .35 Globoka ruska drama je i»odana v jakti lepem slovenskem prevodu. EDA, drama v 4. dejanjih .....................80 GOSPA Z MORJA. 5. dejanj ................ .75 KA.MELA SKOZI UHO SIVANKE. Veselo *grn v :t. dejanjih. V i^ri nastopa 11 oseb.......45 KKEUTZERJEVA SONATA Spisal L. N. Tolstoj. 136 strani. Cena.....60 S čudovitim mojstrstvom priklene Tolstoj v tem romanu bralen nase. Mukoma di>£ivljamo prizor za prizorom, grozovitost za gro-zo vi t ost jo oliio pristnega humorja. Seenerija je skromna, število oseb nizko <<»». Našim malim odrom, ki žele usj>elega večera, knjižico U'j'lo pripo-čamo. LOKALNA ŽELEZNICA, 3. dejanj ........... .50 LJl/DSKI ODER: 5. zv. Po 12 letih, 4. dejanji ............6(1 MAGDA. Spisal Aluzij Remec. St» strani. Cena. ..4.» Žaloigra utiogcgn dekleta v dvanajstih prizorih. "To je britka. globoka zgodba ženske, ki trpi. pada in odpušča in umira i»o krivdi moža." MARTA, SEMENJ V RICHMOND!?. 4. dej. .. .30 MOGOČNI PRSTAN. Mllčinski, 52 strani ____ .35 NAMIŠLJENI BOLNIK. Moliere, SO str........50 OB VOJSKI. Igrokaz v štirih slikah .......... „30 OPOROKA LUKOVŠKEGA GRAJSCAKA 47 strani. Cena .......................... Ta veseloigra znanega češkega pisatelja Vrh-lickega je namenjena predvsem manjšim o-drom. PETRČKOVE POSLEDNJE SANJE Spisal Pavel Golja. M strani. Cena.......40 Božična igra v štirih slikah, primerna za večje odre. POTOPLJENI ZVON Spisal Gerbart Ilauptmann. 1*_'4 su na...50 Drumatska bajka v fietih dejanjih. PEPELIH, narodna pravi jira, (i. dejanj .J str. .35 REVIZOR, 5. dejanj, trd« veznim .............75 K. U. R. I »rama v ::. dejanjih s predigro, (Čapek >. Veza no ........................45 ROKA V ROKO .............................30 MACBETH, Shakespeare. Trdo vezano. 151 str. Cena: mehko vezano.....70 Vez----- .90 OTHELO, Shakespeare. Mehko vezano ................ .70 SEN KRESNE NOČI, Shakespeare. Mehko vezano. Cena ---------------------------------------------------- SKOPIH. Moliere, 5. dejanj. 11- str..........50 SPODOBNI LJUDJE ("ŽIVETI") Spisal F. Lipovec. 40 strani. Cena.......40 To je ena izmed petih onodejank. čijih dejanje se vrši pred svetovno vojno. Namen ki ga je imel pisatelj, nam odkriva na čela knjige z besedami: — Ni stnrp, temfeč zdravilo, kar ti dajem. TESTAMENT Spisal Ivan Rozman. 105 strani. Cena.....35 Ljudska drama v štirih dejanjih. Vprlzori-tev je omogočena i>ovsod, tudi na takih o-drih, ki ne zmorejo za svoje predstave prevelikih stroškov. TONČKOVE SANJE NA MIKLAVŽEV VEČER Mladinska igra s petjem v 3. dejanjih.....60 ZAPRAVLJIVEC, Moliere, 3. dejanja, 107 str. .50 ZGODOVINSKE ANEKDOTE. Cena .......... -30 ZA KRIŽ IN SVOBODO. Igrokaz v 5. dejanjih .35 ZBIRKA LJUDSKIH IGER« 3.snopič. Mlin pod zemljo. Sv. Neža. Sanje .60 13. snopič. Vestalka, Smrt Marije Device. — Marjin otrok ........................ .30 14. snopič. Sv. Boštjan. Junaška deklica.— Materin blagoslov ...................30 15. snopič. Turki pred Dunajem, Fabjola in Neža ................................ .30 20. snopič. Sv. Jast, ljubezen Marijinega o-troka ............................... .30 PESMI in POEZUE AKROPOLIS IN PIRAMIDE .................80 BALADE IN ROMANCE, trda vez............ 1.25 broširana 1.— KRAGULJČKI (Utva) .......................65 BOB ZA MLADI ZOB. trda vez .............. .40 MOJE OBZORJE, (Gangl) ....................1.25 NARCIS (Gruden), broš..................... .30 NARODNA PESMARICA. Cena .............. J5Q POLETNO KLASJE. Cena .................... J>0 PRIMORSKE PESMI, (Gruden), vez. ........ .35 SLUTNE (Albrecht), broš................... JO POHORSKE POTI (Glaser). brošrano........ JO STO UGANK (Oton Zupančič) ............... JS0 VIJOLICA. Pesmi za mladost ................ .60 ZVONČKU Zbirka pesnij za slovensko mladino. Trdo vezano ............................ .96 ZLATOROG, pravljice, trda vez. ............ .60 ŽIVLJENJE Spisal Janko Samec. 108 strani. Gena...... «45 PESMI Z NOTAMI MEŠANI IN MOŠKI ZBOR Ameriška slovenska lira. (Holinar) .......... Orlovske himne. (Vitdopivect ................1.20 Pomladanski odmc\i, 11. zv....................45 SLOVENSKI AKORDI 'SJ mešanih iti moških zborov, uglasoll Kari Adamič ........................... Ccua 1J»0 PLANIN K E 1'esiui za sopran, :ilt, tcimr 111 nas, uniasbil J. I^iliarnar ........................Cena 1.20 MOŠKI ZBOR Gorski odmevi. (Lahamari 2. zvezek ..*..... -45 Trije moški /bori. (l*avčič) Izdala Glasltena Matica .................. .40 DVOGLAS NO Nasi himni .................................. JO MLADINI Osem mladinskih jie-ini ob IDO letnici rojstva Fr. I^evstika s klavirjem ali harmonijem. • 'glasil Emil Adamič ...............'.'ena 1.— MEŠAM ZBORI Trije mešani zbori. Izdala Glasbena Matica .. .45 RAZNE PESMI S SPREM ME VAN JEM: Domovini. (Foesteri Izdala Glasbena Matica .. .40 Gorske rvetlire. (Laharnari Četvero in itetero raznih glasov.......... .45 V pepelnični nori. (Sattuen Kantanta za soli, zbor in orkester. Izdala . Za moški zbor iu bariton solo ..........................................20 NOTE ZA GOSLI Uspavanka, zložil Jos. Vcdral ............ Cena L— MALE PESMARICE St. 1. Srbske narodne himne .................15 St. la. Što čutiš, Srb i ne tužni .................15 St. 11. Zvečer ...............................15 Št. VA. Podoknira ...........................15 Slavfek, zbirka šolskih pesmi. (Medved! ...... JZ5 Lira. Srednješolska, 1. in J. zvezek jk»........ Troglasni mladinski zbor primeren za troglasen ženski ali mož k i zbor. 15 pesmic. (PregeI>..L— MEŠANI IN MOŠKI ZBORI. (Alj?=> — :t. zvezek. Psalm 118; Ti veselo poj; Na dan; I>ivna m»č ................................. zvezek. Oftomin k veselju; Sveta noč; Stražniki; Hvalite Gositoda; Občutki; Ge- .............*.........................40 CERKVENE PESMI Domači glasovi. Cerkvene i»csmi za mešan zbor i._ Tantum Ergo (Premrl)"...................... .50 Masne pesmi za mešan zbor (Sattner) ........ Pange Lingna Tantum Ergo Genitori (Foerster) ^0 K svetemu Rešnjemu telesu (Foerster).........40 Sv. Nikolaj .................................... 10 EVHARISTIČNIH PESMI niešaui zln»r .................... Cena 1 — MISS A in Hoiiormi St. Josephi. Kyrie Cena 1.— HVALITE GOSPODA Pesmi v čast svetnikom, mešan zbor____Cena 1,_ PRILOŽNOSTNE PESMI za izvan cerkvene in društvene slavnostl. sestavil A. Grum. Mešani in moški zbori... (Jena L_ NOTE ZA CITRE Kozeljski. Poduk v igranje na ritrah, 4 rtezkl 3.50 Buri pridejo, koračnica ...................... JZ0 NOTE ZA TAMBURICE TAMBURAŠ, saloni narcMlnili jK-smi, prlretlil Emil Adamič ...................... Cena $1._ .jicvenske narmlne pesmi za tamburaški zbor in petje (liujuk) ............................ Bom šel na planince. Pod puri slov. narodnih pesmi (Iiajuk) ..........................L_ Na Gorenjskem je fletno ......................... RAZGLEDNICE NewyorSke. Različne, ducat .................. .40 Iz raznih slovenskih krajev, ducat ...........40 Narodna nosa, ducat ........................ .40 POSAMEZNI KOMADI po .......... 5 centov Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, reko-mandirajte pismo. KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE PROSTO Naslovite na: — SL0VENIC PUBLISHING COMPANY <216 WEST 18th STREET NEW YOBK, N. Y. It "GLAB VAnOVI" New York, Friday, May 22, 1936 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN UJ3.1. Srčna stiska ■ ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. to! ABESINSKA PRESTOLICA PRED PRIHODOM ITALIJANOV In Gerta se vda, četudi težko. Toda prvo srečanje je bilo za njo zelo lahko pripravlj-eno. Katarina je gosto pozdravila z mirno prijaznostjo ter j<* vestno skrbela za njihovo postrežbo. l)a ste se obe dekleti že videli na postaji, ni nikdo omenil. Skrivaj se je Gerta čudila mirnemu, pa odločnemu obnašanju "kmetice", kakor jo je Gerta na tihem imenovala. Katarina ji pride naproti in ko je Gerta izgovorila, četudi zelo težko, prvi "ti", tedaj je bila Katarina š«» tem bolj prijazna in ljubezniva, tako da je bila (torti proti njeni volji zelo všeč. Spočetka je zaradi pri proste hiše nekoliko vihala nos; zlasti še, ker je stala hiša tako blizu vaške ceste, po kateri so se podili umazani otroci v družbi gosi, rac in kokoši — in čudila se je, kako so mogli tako stanovati. Toda nazadnje se je morala čuditi lepemu, okusnemu pohištvu, kaj takega si ni mislila. Belo pomite mize in stoli ter brezove omare — tako si je vse predstavljala, toda v takoimenovani "dobri sobi" je stal celo klavir. Najbrže je bil rabljen samo ob nedejah in pri njem vidi sedeti Katarino, ki poje samo pobožne pesmi. Vse kaj takega je bilo videti na Katarini, ki ni nosila v svoji glavi, kot Gerta, visokih, zaničljivih in ošabnih misli. Popoldne pri kavi stoji pred Gerto velik kozarec debele smetane. Ko Katarina opazi njeno začudenje, pravi nekoliko v zadregi: "Tvoj oče, Gerta, ne "mara, dg piješ kavo; doma piješ samo smetano, kar je boljšo za tebe." Oez Gerto se razlije občutek ginjenosti, ker je bila Katarina tako skrbna. Oba gospoda «=e živahno pogovarjata; baronica Winkler se tudi trudi, da bi bila prijazna in navidezno pazno posluša, kar ji pripoveduje gospa Berger, četudi je ni mnogo zanimalo. Gerta se prične kmalu dolgočasiti. Razgovori je niso zanimali in mladih gospodov ni bilo, da bi ji dvorili. "Ali igraš klavir, Kati!" "Malo! Malokdaj imam čas, zvečer pa sem pretrudua, da bi se vežbala. Toda ti, Gerta, si se gotovo učila. Prosim, zaigraj kaj in zapoj!" Vesela, da more vstati od mize, sede Gerta li klavirju in s prsti poskuša tipke. "Lep klavir! Pa ne znam mnogo, "tudi nimam posebnega posluha. Jahati, voziti kolo — žal, da ni več moderno — tenis, vse to mi je vzelo čas za učenje glazbe. — O. tukaj pa imaš note!" Lista po njih in pravi začudena: "Uhopin, Beethoven, ali igraš vse to?" "Rada bi videla, da bi znala, kot želim. Najrajši imam gin z bo! Ali si kaj našla?" "Ne, to je za mene vse preklasično; rajši igram kaj drugega —" in takoj nato zadoni poskočen valček. Gerta je imela sicer dobro izšolan, pa ne posebno prijeten glas, ki je v višini bil kričeč; toda prednašala je tako, da jo je bilo še mogoče poslušati. "Bravo, bravo; vidiš, Katarina, kaj takega s! je všeč! To imam rad — še kaj takega!" "Res, gospod Berger?" Z blestečimi očmi se Gerta obrača po stolu. "Seveda, tukaj je saj nekaj glazbe, to je kaj za take, kot smo mi." "Mama, potem pa smem kaj igrati iz "Carmen"? in ne da bi počakala na odgovor, prične arijo iz o[>ere. S takim igranjem je vedno navdušila Helmuta, ki ga je nato vedno gledala tako ognjevito, da je mogel misliti, da misli nanj. Slučajno je to povedala že tudi svoji materi, ki pa je rekla: • . "Gerta, za mlada dekleta so druge pesmi, kakor pa ravno take. Za tebe se to ne spodobi. Tega ne sme*in več slišati, ni lepo!" Šele prejšnji večer ji je tako rekla, sedaj pa igra ravno Jezna rdečica ji zalije obraz in pravi glasno: "Gerta!" "Mama — ?" "Saj vendar veš, da Carmen ne maram slišati!" "Meni pa je na jI jubša opera — tako živa! Vsak teden bi jo inogla poslušati. Ali je ti tudi nimaš rada, Katarina?" "Je še nisem slišala. Glazbo večinoma poznam in moram priznati, da mi je zelo všeč." "Tako, Kati, sedaj si pa ti na vrsti!" S temi besedami Gerta vstane s stola. "Za danes mi oprosti," jo prosi Katarina. "Enkrat drugič bom!" Četud i za glazbo ni iunela mnogo časa, vendar je tako v igranju kot v petju daleč prekašala Gerto. o čemur se je ravnokar prepričala. Ni hotela, da bi Gerta občutila, da jo v tem oziru prekaša, zato rajši ne igra iu Gerta si je mislila, da se sramuje. "Veš kaj, Gerta. greve malo na vrt, ako se ti poljubi." "In še vprašaš?" Rada se odzove povabilu, ki jo je rešilo dolgočasnega sedenja pri kavi in obe dekleti greste na vrt. "Ali greve čez dvorišče? Ali pa ne, šle bove po cesti, je boljše." Ni vzolo dolgo in Katarina je imela okoli sebe celo ko-pioo rdečeličiih otrok, ki so se ji brez vsake bojazni obešali na krilo. In smeje se jih oteplje. "Ali ti to ni nadležno?" vpraša Gerta in nekoliko zaviha nos. "Umazani paglavci!" Prime se za krilo, kot bi se bala, da ga otroci dotikanjem ne hi pokvarili. "Pa pri vsem tem jih imam rada! Ali vidiš ono malo, bledo dekletce? Marsikatero noč sem prejšnji 'mesec presedela ob njeni postelji, in sem se bala za njeno življenje. Imela je hudo difterijo. Pa smo jo izvlekli; naš zdravnik je zelo dober. Danes so otroci posebno razposajeni, ker vedo, da jim bo teta Katarina za Veliko noč dala lepe piruhe." Gerta jo od strani pogleda. (Dalje prihodnjič.). NAJUGODNEJŠA PR'LIKA Vsem rojakom, ki so namenjeni letošnje poletje v stari kraj, bodisi na obisk. ali za stalno, se nudi najugodnejša prilika potovati 16. JUNIJA NA NOVEM ORJAŠKEM BRZOPARNIKU Na sliki vidimo glavno ulico Add is A babe, predno so jo domačini oplcuili in požgali. Belo poslopje sredi slike j«■ železniška postaja. "NORMANDIE" 82,800 Ton (lit t»'j priliki spremlja potnike ««1 New Yi.rka do Ijiibljanr izkušen slo- I v»-nskl spremijevali-«-. ki bo skrliel za ugotluo in brezskrbno potovanje svojih s« >i m »t n i kov. V interesu vsakega slovanskemu potnika je, da se pridruži tej skupini. Ker je čas do odhoda že jako kratek, je potrebno, da «e vsak potnik TAKOJ priglasi in sicer na sledeči naslov: SLOVENIC PUBLISHING CO 216 W. 18th Street New York, X. Y- cfretieh. <&ie ? I'iStte nam za cene Toinih 11- O r y £ SI OVKNIC PUBLISHING £ £ COMPANY (Travel Bureau) A $■ 216 W. 18th St., New York ^ £ & p stov. reserve«-ijo kabln in po- Jn jusnila za J»otovanjo. $ Na parnikih, ki so debelo tiskani, se vrše v domovino izleti ood vrlrtvom izkušenega spremljevalca. MORILEC ZAHORNIK — PRIJET Dne D. maja so s poldanskim vlakom privedli litijski orožniki k okrožnemu sodišču v Novem mestu dolgo iskanega zločinca Kazimir ja Zaliornika. Fant je star '2'2 let in doma iz Toplic pri Zagorju, toda na vesti ima — kakor je doslej že sam priznal pri zasliševanju na orožniški postaji v Litiji — dva roparska umora, več roparskih napadov in vlomov. Predvsem ga obremenjuje življenje Ignacija Repovža iz Regrče vasi in njegove hčerke Marije. Zločin, ki jo konec novembra lani razburil dolenjsko prebivalstvo, bo zdaj docela pojasnjen, obenem pa se bo razkrila tudi vrsta drugih zločinov, ki jih je mladi zločinec v družbi svojih pajdašev izvršil na Dolenjskem in deloma na sosednjem Štajerskem. Kazimir Zahornik je popoldne prišel v Šmartno pri Litiji in se ustavil v Železnikov! gostilni. Začel je dajati za pijačo, izdajal se je za povratnika iz Abe>*inije, bil j*' lepo oblečen in pri naročevanju celili štefanov vina se je kar šopiril z obilno zalogo denarja. Nekaj družbe je že bilo zbrane v gostilni, ne- kaj fantov pa je še prišlo in začelo se je veselo popivanje, da so Štefani kar marširali. na mizo. Seveda pa tudi lii o-stala govoranca na čast vrlemu povratniku iz Abesinije in dobrovoljni tujec je nagradil govornika s stotakom. Popivanje se je nadaljevalo v noč, dokler se ni slednjič ugnal tudi dobrovoljni pivec in se odpravil k počitku. Orožnikom je pa medtem bilo prišlo na liho njegovo veselo početje in takoj so domnevali, da utegne to biti Kazimir Zaliornik, čigar slika je zadnje čase večkrat izšla s tiralnico vred v Policijskem vestniku. Dvignili so na zatorej ponoči iz spanja, vdal se je brez od poni in sledil orožnikom. Ko so ga na postaji začeli zasliševati, je priznavati svoje zločine. Predvsem je priznal, da je .°>0. novembra lani v temni noči vdrl v samotno domači jo Ti£ii<*»-cija Repovža v Regrči vasi. V družbi z 20-lotuim Franeem Ve-uecijo, ki je doma iz litijsko o-kolice in je zdaj že nekaj časa za zapahi v Novem mestu, sta napadla gospodarja in ga pobila. Ko je nato začela hči Ma- rija vpiti na pomoč, sta še njo potolkla s težkim kamnom do smrti. Zahornik pravi, da je plen bil neznaten, z Venecijo sta odnesla le 100 Din in nekaj žlahtih kamnov. Ignacij Re-povž j«* bil star 78 let, hči Marija pa 43 in je bila daleč o-krog znana kot čistilka oblek. < »če je bil umorjen v sobi. hči pa pri štedilniku v kuhinji. Naslednji veliki zločin je izvršil Zahornik s štirimi konip-lici v Straži pri Toplicah, o. januarja letos s<> vdrli v samotno vilo ondotenua upokojenega nad učitelja. Odnesli so 30,Doa . • : - ,. ( Brernei« v Bremen \ rtmca pa je svojemu vzredi-telju .prinesla tedaj vendarle I 3- Junija: i , • , •• -i-l Washington celo imetje, kajti mnogi nnoviti1 ljubitelji cvetic so hoteli imeti! 5. junija: * ,, a - Queen alary v Cherbourg to * * črno 1 cvctoco rastlino v-I . „ Europa v llremen svojih vrtovih. Toda njih ve sel je ni trajalo dolgo. I*o osmih letih je rastlina degenerirala, a vse, kar se je po enem desetletju imenovalo z njenim imenom, ni bilo niti senca nekda- G. jup'ja: Paris v Havra Sat ur ui a T Tr^t Din. ki so si jih pozneje raz- nJe k™s<»te. delili. Tisoč in tisočvvstne so vrt- H. aprila pa je Zahornik po- nice po svojih oblikah in bar-noči obiskal Mokronog, kjer je Vah. A naj jih bo, kolikor lio-i z vedel, da je ondotna vdova vendar so njih temeljno po železniškem uradniku 60- barve vedno rdeče, bele. ali ru-letna Katarina Borštnarjeva, mene. Vzgojili so jih v mnogih prodala svoje posestvo za 50,- premnogih vrstah, toda popol 000 Din. Z nekim liiršmanom noma črnih iz njih ni mogoče stn "Borštnarjovo pobila. zveza- dobiti. Vrtnice so bitja, ki na 11. junija: I le de Franee v Havre \i]iiitanlH v Cherbourg 13. Junija: Bremen v Bremen Conte di Savola v (ienoa IP. junija : Norumndle v Havre VAŽNO ZA NAROČNIKE Poles naslova je razvidno do '-d:ij imnte plaeano naročnino. Prva Številka pomeni mesec, druga dan in tretja i« leto. I »a naui prihranite nepotrebnega dela in stroškov, Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnati. Pošljite naroeuino naravuost n-ini ali jo pa plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju :ili pa kateremu izmed zastopikov. kojih imena so tipkana z debelimi črkami, ki-r so upravičeni obiskati tudi drupe naselbin**, kjer je kaj naših rojakov naseljenih. la in odnesla .15.000 Din. V družbi jo bil a jo imel pri sebi tudi Zahornik. Mladi zločinec pravi, da jo svojim CALIFORNIA : San Franeiseo. Jacob Laushiii COLORADO: Pueblo, Peter Cull*, A. Saftič Walsenburg, M. J. Bayuk INDIANA: IndianaiMilis, Fr. Zupančič. ILLINOIS: Chicago. J. Bevčič. J. Lukanieh Cieero. 4. Fabian (Chicago, C ice' o iu IUinois) Joliet, Mary Bumbieb La Salle, J. Sfielich Mascoutah. Frank Augustiq North Chicago, doe Zelene KANSAS: Girard. Agnes Močnik Kansas City, Frank Žagar MARYLAND: Kitzmiller. Fr. Vodopirec St ever, 4. Cerne e težje vzgojiti nogo črno. Xa vsem svetu ni niti one teh cvetic, ki bi vsaj od daleč spominjala na modro vrtnico. Preti mnogimi 17. jumja: Berengaria v Cherbourg Manhattan t Havre 20. Junija: Europa v Bremen Vulcania v Trst Champlain v Havre 24. junija: Queen Mary v Cherbourg 27. junija: Lafayette v Havre Rex v Genoa Aquitania t Ch«rboura 30. junija: Normamlle v Havr* pred par leti zašel na kriva po-,, ... , . .V) . .. 'T .. 1 ' n . . . I . I leti je neki ameriški ljuoitelj ta. Spoznal se ie z nekim fri-' . u ■ t^ • u . ± i i 1 , . . . . . Vrtni«, r rancis Bennet. dolo- zerjem, ki je sicer doma iz Brežic, a «e je držal v Zagrebu in 7. njim sta začela uganjati falotarije. Potem se je Za-horuik vrnil v dolenjsko krajo. kjer je od prilike do prilike našel svoje pajdaše. Kaj vso ima na vesti, bo pokazala na-daljna preiskava. Takisto ni dvoma, da bodo prav kmalu vsi njegovi pajdaši pod ključem. 1. Julija: Washington 2. julija: Berengaria v Havre v Chernourg 3. Julija: lie de Franc«« v Havre Conte d I Savola ▼ Genoa 8. julija: Queen Mary ▼ Cherbourg Vsak zastopnik izda potrdil« za sveto, katero Je prejel. Zastopnike toplo UPRAVA "GLAS NARODA* P B == VZGOJITE ČRNO VRTNICO! Tz Slezvika je te dni prišla vest, da je nekemu vrtnarju po dolgih poskusih uspelo vzgojiti popolnoma črno vrtnico. Črna vrtnica je bila problem, ki jo že mnogim goji tel jem po-vzročala sive lase. Na stotine jih je bilo, ki so jo poskušali vzgojiti, a če je kdo menil, da je dosegel ta cilj, se je vedno izkazalo, da je dosegel le tako temno rdeče cvete, da so se površnemu gledalcu videli črni. Tako bo morda tudi s tem poročilom iz Slezvika. Potem bi bilo senzacije seveda konec, kajti že pred 4.~> leti je neki Du-najčan vzgojil vrtnico, ki ji je dal ime "Princ Camilije Rohan'' in ki se je svojim o»bču- čil nagrado 10.000 dolarjev za tistega, ki bi mu kot prvemu u spol o, vzredrti modro vrtnico. Ta nagrada je še danes na razpolago vsem, ki bi se jim taikš-na vrtnica ]K>srečila. Morda bo to nagrado dobila nekoč čndodelnica — narava sama. X svoji nepreračunlji-vosti je namreč pred nekim časom ustvarila čudno vrtnico povsem nove barve. Viridiflo-ra so jo imenovali učenjaki in to je izrazito zelena vrtnica, ki je nastaja z mutacijo. Nihče ne more povedati, kateri zunanji vzrok je rastlino do tega pripravil, da je začela cveteti nepričakovano z zelenimi cveti. ll. julija: Saturnla v Trst Champlain v Havre 14. julija: Normandie t Havre Knjigo "NASI NAJLEPŠI KRAJI** smo vsem, ki so bili do nje u-pravičeni, odposlali. V zalogi imamo še nekaj izvodov. Izvod stane $1.— KNJIGARNA "GLAS NARODA** 216 W. 18 ST., NEW YORK 15. Julija: Manhattan r Havre L6. julija: Aquitania v Cherbourg Bremen v Bremen 18. julija: Rex ▼ Genoa 23. julija: Europa t Bremen lie de France r Havre Berengaria v Cherbourg S. Julija: Vulcanla r Tri' J9. julija: Queen Mary ▼ Cherbourg Washington v Harrr "GLAS NARODA*' pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo. -*-■■ —.....-