44. številka.
Ljubljana, v petek 23. februvarja.
XXVII. leto, 1894.
(shaja vsak dan ive^er, izimai nedelje in praznike, ter velja po pot ti prejeman za avstr o-ogers h e dežela za vse leto lf> gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta     gld. 8U kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom rafiuna se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. /.a Četrt leta. — Za tnje dežele tobko veC, kolikor postnimi znaša. Za oznanila plačaje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po B kr., Ce se dvakrat, iti po 4 kr., Ce se trikrat ali večkrat tiska Dopisi nai M izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni Stvo je na Kongresnem trga St. 12, Dpravniitva naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Mir — sprava 1
(Z Dolenjskega.) II.
Z Dolenjskega prišla je Slovenstvu vesela vest, da 8e je tukaj nekaj in rečem lahko prav merodaj-nib duhovnikov združilo, da napravijo mej kranjskimi Slovenci mir in doženejo spravo. — Oni, ki teh mož ne poznajo dobro, bodo druge ljudi svarili pred njimi. — Res je, da imamo jezuite v deželi in kakor dobro poučeni ljudje vedo, ti patri drugo nase duboveostvo vodijo in od tod vsa ta nezaupnost. — Slovenska Dolenjska je v svojih mestih in trgih narodna in tu radikalizem najnovejše duhovenske stranke ne dobi iz lahka tal; Bela Krajina šteje tudi mej kmeti može, ki pretiranega naglaševanja »katoliških* potreb ne gledajo s prijaznimi otmi, vsaj v samostan trapistov ti ljudje nečejo; tudi v nižavah proti Savi se ne more kmet tako okolo prsta oviti, kakor nemara v volilnem okraju gosp. Žitnika. Ta Doleniska bi se najložje s tem pacificirala in popolnoma podvrgla, če se pod krinko sprave, miru, ljudi nasprotnega mišljenja v svoj tabor pridobi, ali vsaj do tega spravi, da dela agitatorjev za dotično ■tranko ne motjo. Kakor hitro bi h« tukaj iz srednjega utanu in boljših- kmetov dosti mož pridobilo, bi dosti drugih moralo za njimi iu boj z ostalimi trdovratneži bi bil potem lahak.
Imenovanim duhovnikom teh nakan ue podtikam, ker vem, da jih ni pridobiti za tak lov. Uverjen sem, da mislijo prav resnobno in pošteno na spravo, le žal, da nam niso precizno povedali, kako, ua kaki podlagi se naj sprava dož ne. Bog in narod je krasno, srce ogrevajoče in pogum unema joče geslo, ne pa določen program
Imenovani gospodje s > elita dolenjskih duhovnikov; oni poznajo svet in življenje, niso fanatik', nego trezni motritelji slovenskega gibanja, in kot taki so se mor«li vpraševati, ali je sprava na temelju onega načrta, kakor so g« dr. Mahnič in drugovi postavili na katoliškem shodu v Ljubljani, sploh mogoča. Jeden ali drugi teh spravljivih mož je bral epistolo naših takozvanih „LigaŠev", kjer se mej drugim trdi: „katobški duhovnik mora vse v človeški družbi voditi;  dokler ni vse zastavljeno s
posvetnimi možmi, na katere se more zanašati, ne sme duhovnik opustiti boja proti drugače mislečim ljudem; le tedaj, ko je vse dobro zastavljeno, se vrne k svojim naukom in potem le te nauke kultivira*. Torej poBvetDjaštvo, ti nimaš pravice samostalno misliti, po Bvojih mislih si svojo državico urediti, ti smeš le to storiti, kar duhovenstvo odobril — Takozvani vodeči stanovi se skrčijo v jed-nega. — Duhoven je voditelj, vsi drugi postreščekil — Te misli Ligaša citiral je lani v „Slovencu" kot veliko duhovitost g. Benkovič, katerega je imenovano katoliško politično društvo v Novem Meutu izvolilo za odbornika in tajnika. — Ne govorim o ustanovitvi katoliške gimnazije, katoliške univerze, katoliškega učiteljišča z našimi ubogimi slovenskimi žulji in o drugih težnjah nepraktičnih mož, ki mej našimi duhovniki zvođpc nosijo. Le to jedno zgrabim in vprašam Vas, pametne in mirljive gottp. dolenjske duhovnike, ali je mogoče zdajšnji svet tako v spone deti, da hi se le približno dala tu zahteva o vodstvu duhovništva uresničiti? V srednjem veku je bilo to mogoče, sedaj pa ne več. Človeštva kultura je velikanska, vi pa niste jedini njeni nositelji, v vseh drugih stanovih jib je dosti več in ravno zato, ker je delokrog človeški velikansk, zato ni več prostora za izključljivo vodstvo kakega stanu. Najbolj razviti možie vseh titanov vodijo človeštvo iu posebuo srednji stan, b kateremu tudi delavca prištevam, in kateri potem več, kakor mislite, upliva tudi na konservativcu-km^tn. Pa tudi ta kmetovalec je sin nove dobe. Ou ni in ne more biti zadovoljen s svojim gmotnim stanjem, tudi on nezadovoljno ob tla bije, tudi on hoče delu primerno jelo, že tukaj na svetu svojega pišanca.
Co katero ljudstvo, tako je naše postavljeno v sredotočje svetovnega gibanja. Kar po drugem svetu pulzira, se čuti tudi na Slovenskem in zastonj je trud, pripraviti v naših deželah srednji stau na to, da se vam gosp. duhovnikom z zvezanimi ro kami uda, še na to a\ d* bi on te navidezno imel odločilno besedo, vi bi pa za kulisami takt udarjali. Marjoueta kiaojski Sioveuec nikdar več ne bo. Saj vender vidite, koliko vam časih pri gmotnih vprašanjih celo naš prepohlevni kmet opraviti da. — Ne račuuite z našim ljudstvom, kakor računajo vuši
LISTEK.
Veročka.
3Prlis ove dJcet. (Ruski spisal A. P. Čehov, poslovenil J. J. Kogej.) (Dalje.)
— Kako to?
— Ne vem. Najbrže zato, ker vse življenje nisem mogel, a morda ker se mi ni ponudila priložnost, da bi se bil kar sestal s takimi ženskami, katere . . . Sicer pa imam jaz malo znancev in nikamor ne grem . . .
Kakih tristo korakov sta prehodila inolre. Ognjev je pogledaval na odkrito glavo in robec Vfl-ročko in v njegovem srci so ustajali drug za drugim Bpomiadni in poletni dnevi. To je bil čas, ko daleč od Bvojega vlažnega Petrograjskega urada, veseleč se laskanja dobrrh ljudij, prirode in dragega mu dela, ni mogel opazovati, kako se je menjavala jutranja zaria z večerno in kako so nehavali peti drug za drugim, ozuaujujć konec poletja, izprva slavec, potem prepelica, a nekoliko poslej kosec . . . čas je naglo bežal, to se pravi, Ognjev je živel dobro iu lehko . . .  Začel je glssno pripominjati, b
tirolski tovariši b svojimi ovčicami. V tem pa, da bi imeli povsod odločilno besedo, v tem vidijo ne-katemiki duhovniki katoliško podlago življenju človeško družbe; dobro vedo, da vera mej našim ljudstvom ni v nevarnosti. Naravnost povemo: misliti na to, da bi naš narod kdaj vero premenil, je gorostasna bedarija. Naše ljudstvo je verno ; neverno bi le postalo, če bi se mu preveč govorilo o brez-verstvu.
,Bog in narod!" V prvi besedi zamore tedaj tifati le gospodstvo duhovnikov nad drugimi stanovi, ali vsaj njih absolutno vodstvo. Će bi vsaj le pan-tofel pametne zakonske žene zahtevali, kakor gospodje na slovenskem Štajerskem. Ali vi hočete biti srednjeveški  mogočneži in  zato vam ne verujemo.
Vi g. duhovniki morate na to gledati, da so moralno živi. Ali vi ste začeli tirjati, da mi vsi trapisti postanemo. Kdo bo že zmiraj na smrt miulil! Mlad človek celo ne ! — Vi ste nekdaj bili prijatelji plesnih veselic, petia, zdaj vas nikjer ni videti. Še čitalnic ne podpirate več in ne nedolžnega slovenskega petja, s prižnic pa vaši mladiči tem veselicam grdo zabavljajo. A vender nimate toliko moči, da bi iz Človeka to žilo veselja iztrgati mogli! — Svet se je sukal in se bo, ko nas in van na svetu več ne bo. Ce hočemo kot slovenski narod obstati, ne sinemo srednjega stanu pustiti iz rok. Kakor hitro pa bi vaši Simoni Stviitesi v naših mestih in trgih vodstvo v roke dobili, gredo slovenske čitalnice in druge naprave narodnega značaja v konkurs in nemške kazine lahko do'gove za 20 let nazaj poplačajo. Mlado ženstvo vleče tudi starejše može za seboj ! — Srednji stan gre na podlagi vaših teženj v nič in razcvetelo bode zopet renegatstvo. Tu stoji naravnu moč narejeni stvari nasproti in vsaki centralni vladi bode všeč, Če mali Slovenec zgine, Trst lahko Nemec in Hrvat stražita. Mir, sprava na tej vsSi podlagi se pač da doBeri, ako bi mi vsi hoteli, ali tudi tako jedinstvo nas ne bi jačilo, ker bi nam ugonobilo naš srednji stan v bodočih rodovih.
Vzeti nas morate, kakor nas je Bog ustvaril. Učite n»h, če res več veste, kakor mi, če pa ne, morale pa tudi od nas kaj nauka vzprejeti. Pred vsem nehajte z nenaravno, pretirano pobožuostjo. Ljudje Bte, kakor mi, vse greši iu bode grešilo. Na
J kako nevoljo je šel od, nebogat človek, ki ni navajen | na kretanje in ljudi, koncem aprila sem v N-ski uiezd, kjer je pričakoval samo dolgočasje, osamljenost in ravnodušje k statistiki, katera zanimlje po njegovem mnenji mej zoanstvi najuglednejše mesto. Prišedši nekega aprilskega jutra v ujezdno mestece N., ustavil se je v goHtilnici staroverca Riabuhiua, kjer so mu dali za dvajsetico ua dan svetlo in čisto sobo pod pogojem, da bode kadil na ul ci. Ko Bi je oddahnil in poizvedel, kdo je v uiezdu predsednik zemske uprave, šel je nemudoma peš k Gavrilu Petroviču. Iti je moral štiri vrste skozi butne loge in mlade gaje. Pod oblaki žvrgoleli so škrjanci, zativaje zrak b »rebrnimi glasovi, a nad zelenečim poljem letale so kavke, počasi in pristojuo mahaje b perotnicami.
— Za Boga, zaf.udil se je ta čas Ognjev, — diši li tu vsekdar tako lepo, ali samo danes, radi mojega prihoda?
Pričakuj suhega, oficijalnega sprejema, šel je k Kuznecovim nedrzno, s kosmatim pogledom in plašno gladeč svojo brado. Starčku se je izprva gu baurilo čelo, ki r mu ni šlo v glavo, kako bi mogla zemska uprava služiti mlademu človeku in njegovi statistiki, a ko mu je ta obširno razjasnil, kaj je prav za prav statistično gradivo in kje se zbira, je 1
oživel ti ti v r 11 Petrovič, nasmehnil bo in z otročjo radovednostjo začel gledati v njegove papirje . . . Istega dne zvečer je Ivan Aleksejič že sedel pri Kuznecovih pri večerji, naglo opil se od močne pijače in, gledaje na mirna lica iu leno kn-tanje svoj'h novih znancev, čutil je v vsem svojem telesu sladko, dremotno lenobo, kakoršno se čuti tačas, ko se hore človeku spati, stegovati, njegovati se . . . A novi zimnci so ga blagodušno ogledavali iu izpraševab, ima li Še očeta in mater, koliko zasluži vsak uiesec, ali je često v gledališči. . .
Ognjev je omenjal svoje potovanje po deželi, svoje „krokeu, ribje love, kako je šla vsa družba v devičji samostan k opatinji Marti, katera re podarila vsakemu gostu mošuiiček iz steklenih biserov, omenjal goreče, brezkončne, čisto ruske prepire, pri katerih nasprotniki sikajo in tolčejo s pestmi po mizi, ne razumejo in ne puste* govoriti drug drugega, ne da bi to zapazili, si ugovarjajo pri vsaki besedici, neprestano spreminjalo stvar, o kateri govore, in ko so se prepirali kake dve tri ure, se smejejo: — I lir i ir ve, zakaj smo se sprli! Začeli smo o zdravji, a končali o večnem miru !
— So še spomin int«, kako smo jahali v Šes-tovo ja/, vi in zdravnik?   govoril je Ivau Aleksejič
vas samih to lahko vidite. Nehajte z verskim sovraštvom ! Začeli ste se nas posvetnjakov, ki v vaš rog ne trobimo, izogibati, in ste tudi sovraštvo v socijalno življenje zasejati. Nebajta mej posvet« njaki loviti privržencev za vaše najnovejše težnje. Takega, ki vam bo res udan, boste redko kdaj dobili; tu obesite kak mandatek na kol, tam dober zaslužek, in naravno je, da ta in oni za to capo let h, dasi v srci drugače .misli, kakor govori. — Ali je Slovenstvo prokleto ali kaj, da ima vsaka doba našega razvitja nekaj, kar značaje njegovih sinov kvari! R^oegatstvo tam, renegatstvo tukaj 1 — Le poglejte, ali ne bodi za vami marsikatero slabotno bitje, ki na Veliki petek meso je. Vzgoja ljudstva k značajnosti, poštenosti, kje si?
Imenovani možje, ki ste v „Dol Novicah" pozvali nas druge, da v kolo z vami stopimo, da napravimo mir mej brati v kranjski deželi, vi dobro vidite, kam nas bo to sovraštvo pripravilo; vi tudi sprevidite, da ne gre tako, kakor dr. MahoiČ od vas zahteva; vi se še apomiujate prejšnjih časov, ko ste večkrat posegli v žep, da ste opeko in zidarje plačali za „Narodni dom" v Novem Mestu; vi ste mužje, ki na višjem stališču stojite, kakor mlada kri, ki le na to misli, kako bo vse te doktorje prava, medicine, vse te profesorje, učitelje, trgovce in obrtnike imela pod poveljstvom; vam ni do tega, da komandirate, da mandate dobite; vi, gospodje Aleš, Schvveiger itd., dobro veste, da pri nas ni nobene nevarnosti za vero; vi pošteno mislite o miru, o spravi; vi tu ii ne boste tirjali, da se vam mi drug', ki smo z jezikom ali peresom protivniki novega kurza kranjskega duhovenstva, popolnoma in brezpogojno udarno ; vi veste, da duhovnik vsega ne more opraviti in ste veseli, da prav veliko domoljubnih posvetnjakov v delu za rešitev narodnosti naše vidite; Vi ste tolerantni, ali —I
Vi ste katoliški duhovni na Kranjskem! — Kak Davorin Trstenjak, B>židar Rac, dekan Anton Žuža — ti so s* svojemu škofu gledć politik* po robu postavili in dotični škof je odnehal. — Novi kurs kraniskega duhovenstva je pa odobren po višiem možu, kakor ste Vi. Raič-iv, Žuž je pa malo na Kranjskem. Mahničeva zvezda sicer otemneva; raz-sodnejAi duhovniki vidijo b strahom, da je tega našega moža leg k a že prišla do pobijanja najvzvi-šeneišega domolj bja in niso fanatizovanih kričačev nič kaj veseli, ali vzlic temu stoji večina duhovščine na Kranjskem še vedno oa takem stališči, da je spruvu sedaj še povsem nemogoča. Žalostno je to, ali na jedino pametni podlagi vi možje iz Bele Krajine ne boste smeli paktirati, na drugi podlagi pa mi ne moremo. Vse lahko v nemar pustimo, Brednjega stanu pa ne smemo izgubiti in ta je izgubljen, ako paktiramo na podlagi MahniČevih nazorov. Zato pa še ni treba puške v koruzo vreči; delujte, da postanejo vaši duhovni sobratje istih misli j, kakor ste vi glede sprave, uplivajte na to, da bodo vaša glasila pisala v drugem tonu, dokažite, da ste sploh faktor, ki je opravičen ponujati v imeni klerikalne stranke mir in spravo.
»Dulenj8*e Novice" bodo vaše glasilo. Ta časopis je bil pred letom Še dosti dobro pisan in se u i spuščal v boj. Vemo, da je moral drugačen poatati, žugali so mu, da ga z „I) murju >om' za-trejo.   Sedanjega kurza »Dol. Novicam" tako hitro
Veri, bližaje se z njo gozdu. — Tačas smo srečali nekega prismojenca. Dal sem mu petak (pet kopejek), a on se je trikrat prekrižal in vrgel moj petak v žito. Za Boga, koliko vtisov odnašam s seboj; ako bi j>h mogel zbrati v celoto, dobil bi za nje lep denar! Nfl razumem, zakaj se stiskajo pametni in živočuttji ljudje v velikih mestih in ne gredo sem V Ali je na Nevskem prospektu in v velikih vlažnih hišah več prostora in resnice, nego tu? Res, imel sem vsekdar neke predsodke proti mojim mobilovanim sobam, dasi ao od vrba do tal založene s umetniki, učenjaki iu pisatelji.
Kalih 20 korakov od gozda je ležal čez cesto majhen, ozek mostč s Btebriči ob straneh, kateri je bil vaek'l r Kuzuecovim in njihovim gOBtom za časa večernih sprehodov mala poBtajica. Kdor je hotel, je od tu 1 i.Uo dražil gozdni odmev; od tu se je tudi videlo, kako je izgiujala cesta v črnem prošeku.
— No, tu je pa mostič! rekel je Ognjev. — Tu se bodete morali povrniti . . .
Vera se je ustavila iu vzdihnila.
— Posedi«« malo, je dejala in sedla na jeden iz atebričev. — Pred odhodom in slovesom navadno vsi sedejo. (Dalje prih.)
ne vzamete. — Voščiti vam je srečno pot z lepo idejo sprave — miru, ali še ni čas, nepogojno spremljati vas; kamnali vas bodo še vaši sobratje — in, ali v politični pokoj, ali v rajde fanatikov vam bo treba iti nazaj in nam bi bilo z nova začeti ter utrjevati se!
Ko pride že dosti nezgode v deželo, ko bode germanizacija divje plesala po njej, tedaj se bodemo zopet spominjali 15 februvarja 1894. Ali sprejmite vender zahvalo za vaše besede, ker nas, ki ne stojimo v vašem taboru, tolažijo in obujajo v nas upanje, da vender kdaj pridemo do sprave, zajedno pa nam BVedočijo, da je vender še nekaj duhovnikov na Kranjskem, katerim ogreva srce pravo domo-liubje. S—c.
Državni zbor.
Na Dnnaji, 22 februvarja. Očetje domovine h j zopet zbrani. Na prvo sejo došli so skoro jiolnoštevilno in z začudenjem opazovali premembe, ki so se zgodile v posamičnih prostorih. Gospod Erhart, desna roka ravnatelja viteza H a I b a n a prej Blumenstocka, je vse pre-skrbel, kar je treba, da se prepreči kak atentat na narodove izvoljence, ki pa so le redkokdaj tudi narodovi ljubljenci. Samo tisti sme v zbornico, kdor se izkaže s posebno legitimacijo, pri vseh vratih stoje sluge, vrh tega p» se je uredil poseben električen aparat: predsednik pritisne na gumb in zbornica je hermetiško zaprta Poslanci niso teh varnostoib naprav nič kaj veseli, ker jih zmatrajo kot simbol njhi.-e nepopularnosti, še manj veseli pa so drugih preraemb, storjenih za njihove odsotnosti. Takozvani „SalJe de s pas perduB" (dvorana izgubljenih korakov),
— imeuovana tako zategadelj, ker so se tu poslanci shajali z raznimi obiskovalci in ker je marsikaka deputacija sem prišla in zaman storila razne korake
— se je pr- iiifnil v buflht. Poslanci se bodo mogli odslej z obiskovalci pogovarjati le v mali sobi nasproti pošti Tam stoje trije >!ugo za kontrolo. Dosedanja restavracija se je premeniia v garderobo.
Pri današnji pni seji opazovalo se je v zbornici prav Živahno vrvenje. Za razprave se ni skoro nihče menil in današnja „Neue Freie Presse" ve celo povedati, da so se koaliranci tudi socijalno prt bližali drug drugemu in da je opozicija povsem izolirana. No, koaliranci dobe prej nego mislijo, priliko, preskusiti trdnost njihove mejsobotnu ljubezni. Is verodo stoj nega vira Nem namreč Izvedel, da predloži vlada načrt volilne reforme še pred Veliko nočjo poslanski zbornici In da bo zahtevala, naj ne čim pre| reši. V to Nvrho bode predlagala, naj se oilnelc za volilno reformo proglasi permanentnim, tako da bo predloga laliko <lo Ho žica v parlamentu dognana. 4'ini bi |o potem centar odobril, razpustila l»l Me poslanska zbornica. Nacrt volilni reformi je že golov, samo ključ, po katerem bode razdeliti nove mandate, še nI določen. Poljaki so z vladnim načrtom zadovoljni.
Predsednik Chlumeckv otvoril je sejo, naznanil smrt post Jaquesa in imena tistih poslancev, ki so odložili mandate, povabil novovoljene poslance, naj store obljubo in končno predložil prošnjo okr. sodišča Tržaškega, ki prosi dovoljenja, da sme proti posl. Nahergoju postopati radi razzaljenja časti.
Na vrsto pridejo potem interpelacije. Bilo jih je precejšnje šte<ilo, a zanimiva je samo interpelacija dr. li u vat le-rj m glede plaidiranja v češkem jeziku pri najvišjem sodišču. Potem so se rešile razne peticije na /o.ni način Odstopile so se namreč vladi, a končno so se zopet čitate razne interpelacije, mej njimi interpelact a poslanca dr Gregorca o razmerah na Celjski gimnaziji.
Koncem seje prosil je posl. Pe r n e r s t or f o r predsednika, naj že pripravljeno poročilo tiskovnega odseka čim prej postavi na dnevni red, ua kar je predsednik odgovoril, da se to še ne more zgoditi, ker je poročevalec tiskovnega zakona dr. Jaques umrl, drug poročevahe pa še ni voljen.
Prihodnja t^eja bode v ponedeljek.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani, 23. februvarja. Državni zbor* Na konferenci vlade  in  voditeljev koaliranih strank se je določil program za delovauje državnega
• r >
zbora do Velike noči in se ie sklenilo, zaključiti zbor dne 16. marca. D j tedaj bo imel drž. zbor kvečjemu osem sli deset sej, ker se bo proračunskemu odseku pustilo dovolj časa za rešitev bud-geta. Očitno je, da hoče vlada čim dlje odložiti proračunsko raspravo, tako da se bs vršila najbrž šele po Veliki noči. Zasedanje se zaključi o Bin-koštih. Po bio kostni h praznikih se sni deta delegaciji in sicer letos v Budimpešti, „Omladinci". Tisti Omladinci, ki so bili v preiskovalnem zaporu, se, izvzemši treh ne bodo pritožili proti sodbi in so nastopili svojo kazen, pač pa podajo njihovi roditelji ničnostno pritožbo. Vsi listi priznavajo, da so izrečene kazni sila trde in celo* vodilno glasilo levičarsko upa in Želi, da bi se obsojenci pomilostili. Kakor čujemo, iside v kratkem zatožnica v tisku in takisto tudi vsa razprava po stenografičnih zapisnikih ter pravniška kritika sodbe.
Boj na Ogerskem. Velika razprava o cerkvenopolitičnih predlogah traja v ogerskem parlamentu že nekaj dmj. Borba je precej srdita. Včeraj j« v razprsMi posegel pravosodni minister Szilagv Povdarjal je, da je pri sodbi o vladnih predlogah najprej vprašati, ali predloge odgovarjajo univerzalnim interesom in potrebam domovine C vtlni zakon za silo jh nemogoč, ker se ne da spraviti v soglasje s suvereneteto države in z osebno svobodo. Nam -n predlog je ločitev državnega prava glede zakona od raznih koufesijonaluih prav, da zamorejo dobiti veljavo veliki principi o verski svobodi in pravui jeduakovrednosti, da se podere to, kar je dosedaj ločilo posamnike in Česar država ne sme priznati. — Dobata utegne še tedeo dnij trajati.
VuaiiJ«* države.
Gier».
Ruski m n ster vnanjih del, pl. Giers, je zopet obolel in scer tako nevarno, da ne more potovati v Italijo, kakor je nameraval. V nekaterih listih se celo pripoveduje, da se ruski politični krogi bavijo z vprašanjem, kdo postane njegov naslednik. Kakor o prvi bolezni Giersovi, tako vodi tudi sedaj tajni svetnik S škin ininisterstvo, a če postane tudi minister, ui gotovo. Sicer pa je brez posebnega pomena, kdo je minister, ker vodi ruski car sam vso vnanjo politiko.
Italijanske finance.
Finančni program italijauske vlade je presenetil ves svet, najbolj pa seveda prizadete Italijane. Minister je na polna usta priznal, da stoji država pred bankerotom in zahteval čutno povišanje davkov in davščin, dasi nikjer na svetu niso davki tako veliki, kakor v Italiji, predlagal posilni kurs za bankovce in očitno kršenje pogodbe, namreč znižanje kuponov. Kaj čuda, da je strepetala vsa Italija. Od nje se zahtevajo silne žrtve, katerih skoro ne bo zmogla, dočim bi se na drug način prav lahko uredilo državno gospodarstvo. Kako se izreče parlament, še ni gotovo, toliko pa je jasno, da je ves narod spoznal prave uzroke sedanjemu položaju in ti so: trojna zveza in njega posledici militarizem in carinski boj b Francijo. Ako bi se hotela Italija odpovedati tej Bvoji politiki, bi bila hitro na boljem, ako pa tega ne stori, mora izkrvaveti.
Anarhisti.
Tekom 48 ur našla je policija na raznih krajih Pariza več slabše ali bolje narejenih bomb, katerih so se znebili razni anarhisti, boječ se hišne preiskave. Pred kavarno „Corazza" v nPalais R >yal" našli so ljudje včeraj dopuludne veliko, izborno narejeno bombo, ki le slučajno ni razpočila. Kaže bo čedalje bolj, da Pariški anarhisti ne delujejo vsak na svojo pest, nego da so dobro organizovani in da imajo grozna sredstva na razpolaganje.
Dopisi.
Iz JL|ublJaue, 20. februvarja. [Izv. dop.] (Redni občni zbor »Bolniškega iu podpornega društva p o močnih in zasebnih uradnikov za Kranjsko") Občni zbor se je vršil dno 17 t. m. in bil dokaj dobro obiskan. Društveni načelnik gosp. Gutnik pozdravil je došle člane, iu omenjajoč, da je preteklo ravnokar pet let, odkar društvo obstoji in deluje, otvoril zborovanje. Tajnik gosp. Hauptman je potem poročal o društvenem delovanju v minolem letu. Društvo je v preteklem letu ugodno uspevalo. Zasluga na tem gre v prvi vrsti dobrotnikom. Kakor v prejšnjih dobah, naklonila je društvu tudi v preteklem letu slavna kranjska hranilnica podporo v znesku 100 gld. — Odbor izvršujoč prijetno dolžnost, izreka s tega mesta visokemu deželnemu zboru kranjskemu za podpore in napominanemu zavodu za ta velikodušni dar najtoplejo zahvalo, iskreno želeč, naj bi dosedanji dobrotniki društvu tudi v bodoče naklonjeni ostali. Pa tudi vsem čest. članom gre zasluga na društvenem uspevanji in napredku. S tem, da se je društvo v smislu zakona preosnovalo tako, da je predrugačilo svoja pravila, storilo je važen korak,
ftajti odslej je član društva oproščen zavarovanja pri okrajnih bolniških blagajnah io s tem zajedno tudi plščevanja v dotično okrajno bolni Ako blagajn c*. Ta preosoova izvršila se je s   1. julijem  1893. leta, kakor je bilo na izrednem občnem zboru dne 24. jurtija 1893 vklenjeno. Ulog došlo je društvu v po-•lovnem letu 97, katere so ae rešile v 14. odb »rovih sejah. Število članov zvišalo se je od 23 na 35, torej za 12  udov.   Upati je, da bode društvo če-dali« bolj napredovalo, zlasti sedaj po preosnovitvi. Dani spaja pomičnih in zasebnih uradnikov društvo V sebi vse mogoče  koristi   v  prid   pomočno uradniškega stanu in mu za vse slučaje ponuja potrebno podporo in pomoč, je zanimanje zanje vkl|ub temu tako v L ubijani, kakor po deželi še vedno premalo, brezbrižnost po nekod pa uprav neodpustljiva Tolažbe na zboljšanje neznosnih razmer stanu polnočnih uradnikov od višjih oblastij so tako preverljive in tako daleč v bodočnost potisnene, da je jiovsem opravičena  trd tev,  da jih  od sedanjih pomočnib uradnikov težko kdo doživi.   Vsakdo mora uv.deti, da je nam vsem jedino pribežališče in zavetišče le naše društvo!   Naj torej slehern član drami kolege k pristopu,  povdarjaje velevažoo korist, izvirajočo iz tega druživa, — lUčumki zaključek kaže, da je imelo društvo  v preteklem   letu 489 gld. 35 kr. dohodkov in 258 gld. 24 kr. trofikov, mej katerimi je   najvtčja svota za   tiskovine,  prouzročene vsled preosnove društva. Društveno imetje znaša 1511 gld 99  kr.   Obolelo je bilo petero članov in mej temi bil je jeden slučaj večjega pomena,  ki je zahteval večjo denarno žrtev, dočim se je troje bolnikov (iz Ljubljane) tem deuarn m podporam (bolniščiuHUi) na korist   društveni   blagajnici   odpovedalo. Jednemu članu, ki je izgubil brez lastne krivde službo, dovolil je občni zbor primerno gmotno podporo. Prošnja podpornega društva polnočnih uradnikov državnih oblastev in uradov na Dunaji za denarni donese* se za sedaj odkloni in odbor se pooblašča v svojem času storiti primerne korake. V novo društveno vodstvo so bili izvoljeni naslednji gospodje: Bezenšek Arnošt (blagajnik), Gutnik A'»ton (predsednik), Iliuptmau Josip; Kanda re Fran (podpredsednik),   Merlak  Alojzij, Pelan Oton in Tavčar Josip (tajnik).
Iz 2Ea|gor|a ob Savi, 20 februvarja. [Izv. dop.] (Naš g. župnik noče biti predsednik in imeti svoje društvo) Komaj se je nekoliko polegla razburjenost radi blugoslov-Ijenja zastave s črno-rudeče-žolliro trakom tukajšnje steklarne in že so stari znanci napeli vse svoje muči ter zopet začeli sejati prepir mej nami. Nedavno je bila volitev krajnega šolskega sveta, čegar predsednik je bil gosp. župnik veliko let. R-uii svoje ljubeznivosti seveda ni bil več voljen, kar ga je zelo peklo. Predsednik je pa hotel biti in zato je s pomočjo nekaterih, ki so mu šli na limanice, ustanovil društvo pod imenom: nkatoliško delavsko društvo", čegar predsednikom je bil tudi res voljeu. Oaat, biti predsednik, je torej dosegel, toda nada, da bode z novim druStvom uničil „Sokola" in .Bralno društvo", splavala bode gotovo po vodi; kajti večina je vendarle za .Sokola" in za .Bralno društvo", ker je popolnoma prepričana, da ti društvi nista bila ustanovljeni zato, da delati prepire in nasprotstva mej prebivalstvom, najmanj pa mej Slovenci in pristnimi in pravičnimi Nemci pri tukajšnjem premogokopu. Odkar imamo navedeni društvi, m več toliko tepežev in razgrajanja po noči, ker naša mladina prav pridno prebira časopise, katerih ima „Bralno društvo" 18 na razpolaganje, se vadi v telovadbi, v petju in v godbi, kar je gotovo hvale in podpore vredno. Namen naših društev je tedaj povsem plemenit, zato ju hočemo tudi za naprej vsak po svoje krepko podpirati. Gospoda v župnem dvorcu pa tem potom prosimo, ne upirajta se in ne delajta zdražbe, zakaj tudi naši društvi nista brezverski in člani so vsaj tako dobri katoličani, kakor člani Vašega društva. Prepričana bodita, da Vaju hočemo potem čislati, kakor čislamo Vajine gg. tovariše v Trbovljah, v Dolu in drugod. Toliko za danes v nadi, da bode naša poštena in srčna želja preverila gg. ustanovitelja novega društvu, da mi samo mir želimo; morda ju bode to prepričanje napotilo, da se bosta začela zanimati za kmetijsko podružnico, ki bi lahko zašla na rakovo pot, če se zanjo ne zmenijo tisti, ki so v to poklicani.
Iz Jeseulc, 19. februvarja. [Izv. dop.] (Og njega s no društvo.) Podpisani odbor prostovoljne požarne brambe na Jesenicah je sklenil v odborovi seji 18. februvarja t. 1. poslati popravek na dopis .Slov. Naroda" z dne 8. februvarja. t. 1. ter prosi  slavnoisto, da ga blagovoli,  oziraje se
na §. 19. tiskov, zak., sprejeti v .Slov. Narod*. 1.) Ni rete. da se rabi pri vajah prostovoljne požarne brambe lia Jesenicah nemški riovefjhi jizik. Resnica pa je, da Se vedno le slovenski jezik rabi pri vajah, o Čem bi se bil dot čni g. .narodnjak" lahko v jeseni, pa tudi še po zimi prepričal. Tudi v pravilih se glasi: .Poveljoi jezik je slovenski". 2.) Ni res, da se gasilci niso nič vadili. Po zimi pa menda nikjer nimajo gasilci vaj in tudi na Jesenicah ne Ko jenja zmrzovati, pa tudi jeseniški gasilci pokažejo, koliko že znajo. 3) Ni res, da bi ne bilo prave sloge mej gasilci, će se pa tu ali tam kaj graja, ui smatrati tega že za neslogo. Na Jesenicah v dan 19. februvarja 1894 Za odbor: Anton Trevn, stotnik, — Josip Korošec, tajnik.
Domače stvari.
— (Osobne vesti) Sodni pristav v Ajdovščini, g. Rudolf M u si na, je imenovan pristavom pri okrožnem sodišču v Gorici, sodni pristav v Pazinu, gosp. dr. A I) a r z e I a 11 i pa pristavom pri okrožnem sodišču v Rovinju. Premeščeni so sodni pristavi gg.: Jos Platser iz Pulja v S žano, dr. Henrik Turna iz Tolmina v Aidovščino, pridelan pa okrož. sodišču v Gorici, in N. M i I i n o v i c h iz Pazina v Kop r. Sodnimi pristavi so imenovani avskultanti gg.: R P i h t o t n i g za Pa/, n, dr. A. S i g n o r i za Pulj, G. P a r i s i n i za Trst, dr. C. A. G i a c o m e 11 i za Pazin in dr Hugon P a n -grazi za Tolmin. — Naš rojak, izredni vseučiliščni profesor v Inomostu, g. dr. Fran Hočevar, je imenovan rednim profesorjem matematike na tehniki v Brnu.
— (Slovensko gledališče.) Danes se poje v tretjič .Prodana nevesta", ki se je tako omilila občinstvu, da bi bilk vsaka beseda hvale odveč. Kdor jo je čul, želi jo čuti vnovič, ker le tedaj začenja spoznavati nje glasbene krasote. — V nedeljo na bode jako zanimiva dramatična predstava. V Dumasovi igri „Kean" imeli bodemo priliko občudovnti uašega prvega igralca g. Borštnika v Jalnj lepi naslovni ulogi. Igra ima tudi ne katere prav drastične in origioelne pruore, n. pr. oni, ko se predstavlja gledališče v gledališči itd. Prijatelje slovenske dramatike torej opozarjamo še poBebej na ta večer.
— (Govori braće Slovenaca na grobu dr. F r. R i č k o g a.) Pod tem naslovom prijavlja predvčerajšnji ,Obzor" doslovno v slovenskem jeziku govora g. arhivarja Antona Koblarja in podstaroste Ljubljanskega .Sokola" dr. Josipa Kuša rja.
— (Družbi sv. Cirila in Metoda) so od 20 /1 do 12./2 t. I darovali : Slavni mestni svet stolnega mesta Ljubljane z. I. 1894 prispevka 500 gld. — svoto zares vredno dostojanstvenega stališča ua-šegn glavnega mesta, vrla ženska podružnica v Gorici po blagajoičaric« g. Mariji Kancler 100 gld., č. g. župnijski upravitelj Anton Moirj, kot prvomestnik podružnice v Loškem potoku zajedno s podružničnimi doneski več darov v -»kupnem znesku 64 gld. 75 kr , bivši tamburaški zbor čč. Mariborskih bogoslovcev vse svoje tamburice, ki so stale 55 gld., neimenovana dobrotnica za sumostan šolskih sester v Veli-kovci 25 gld., preč. g. Lovro Hery, kanonik v Mariboru 40 kron, ki nam jih )u naklonila družba duhovnikov zbrana pri sedemdesetletnici č. g. M. Mo-drinjaka, prosta v Ptuji, slavna „Slovenska čitalnica" v Mariboru po g. dr. Bezjaku 16 gld., č. g. Karlo Miklavčič, župnik v Žminji 14 gld., iu sicer je 9 gld. nabrala gdč. Miklavčič v župnem dvorci v Žminji, 5 gld pa je dar č. g. kapelana G. Šveglja; Blavna posojilnica v Žužemberku 10 gld., preč. g. J. Kralj, dekan v Zavrči 11 kron, nabranih pri odhodnici Č. g. kapelana Ozmeca, g. Terezija Razlag iz Staronove vasi v oporoki po g. A. Šlambergarji, notarji v Ljutomeru 5 gld., gdč. Franjica Serttf. B.mšek v Ti novem 10 kron, ki so nam jih naklonili: g. Ponikvar, potovalec tvrdke „K. Greinitzevi unuki" v Trstu 2 kroni, gg. Ljudevit Dolenec, Štefan Brinšek, Mav-ricij Forber, Neimenovanec, Josip Prime, Fr. Fer-jančič, Fr. Glleck in vesela družba v Ilirski Bistrici po 1 krono, g. notar Hudovernik v Kostanjevici pri Wegleinovem banketu na Krškem nabrani znesek 5. gld , slavna „Prva dolenjska posojilnica v Metliki" 5 gld., č. g. Frančišek Pešec, kapelan v drknici v veseli družbi zlož-mh 7 kron, neimenovaneu po č. g. deželnem arhivarji A. Koblarji 4 krone, gosp. Fran Demšar, podpredsednik ŽilezniSke podružnice 5 gld., in č. g. Meogiški uadžnpnik Ivan Zoreč po g. dež.
t
poslanci J. Krsniku 3 krone. — Slovenke in Slovenci! Mislite ob svojih naslednih darovih sosebna na Trst in na Velikovec, tako kot mi mislimo nanji s skrbjo sicer, a zagotovljama Vas: s ponosom.
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
— (Klub slovenskih biciklistov .Ljubljana") ima — kakor smo že naznanili —-v soboto dne 24. t. m. svoj občni zbor v klubovi sobi .pri Sloni". Začetek točno ob 9. uri zvečer. Ker so na dnevnem redu važni razgovori, je želeti, da se člani prav mnogobrojno udeleže tega zborovanja.
— (Promenad ni koncert.) V nedeljo dnu 25. t. m. priredi popolna godba 27. pešpolka kralj Belgijski promenadni koncert v dvorani filharmoniškega društva. Ves čisti dohodek tega koncerta je namenjen družbi belega križa, io sicer zakladu za napravo vojaškega kopališča v Piranu. Začetek koncerta — katerega vzpored prijavimo jutri — je ob polu 4 uri, konec ob polu 7 uri. Vstopnina 40 kr. Skrbljeno je za buflet in konditorijo in je tudi jedna soba reservirana za kajenje.
— (Bolniška blagajna mojstrov) ima v nedeljo due 25. svečana o polu 2 uri popoludne občni zbor v mestni dvorani na magistratu.
— (Pred prodaja pojasniti voznih listov pri državnih železnicah) se bode z dnem 1. marca odpravila in se ne bodu več dobivali za prvih pet pojasuv vozni listki za naprej. Ti listki se bodo odslej kolekovali pri oddaji in veljajo torej le za isti dan, ko se kupijo. Tudi bodo veljali vozni listki samo za jedno progo in za označeno postajo, ne pa, kakor doslej, na razne strani. Vse te odredbe, ki izdatno omejujejo dosedanje udobnosti pri porabi pojasuih voznih listkov, so se uvedle zaradi boljše kontrole.
— (Nesreča.) Ko so v kneza Windisch-griitza gozdu „Stane" sekali drevje posestnik M i -klavci č, njegov sin Jakob ter dva delavca, vsi iz Studena, padla je bukev na skalo, pod katero je stal 20letni Jakob Miklavčič. Skala se je odtrgala in zmečkala mladeniča, ki je bil takoj mrtev.
— (Zgorel otrok.) V Koprivi, v okraji Sežana, pust-la sta zakonska Furlan svojo 8 letno hčerko nimo v kuhinji, ko sta odšla od doma. Otrok se je približal ogniišču in si ožgal obleko. Na kričanje deklice prihiteli bo sosedje in tudi roditelji, a deklica je bila že toliko opečena, da je vsa zdravniška poni ;č v boluici ni mogla več rešiti. Umrla je nesrečnica v kratkem v groznih bolečinah.
— (Hripa pri živalih) V Ziljski dolini na Koroškem prikazala se je bripa pri konjih io pri goveji živini. Noseče krave in kobile po vržejo, ako dobe hripo. Kmetovalci imajo vsled tega veliko škodo.
— (Boj za slovenske šole v Trstu.) Poizvedovanja o treh prošnjah slovenskih roditelje? v Trstu za slovensko šolo so dovršena, o četrti pa se dovrše te dni. Da podajo prošnjam več veljave, združili so se prosilci v prošnjah za jedno samo šolo v sredini mesta. Petletno povprečno število otrok bode znašalo nad 400, po rubrikah računjeno pa jib je nad 1000. Tako bode vender jedenkrat končan .križevi pot" slovenskih roditeljev, ki se morajo tako boriti za to, kar se samo ob sebi razume po vseh znkonih. Kdaj že vender dosežejo toli potrebno io zaželjeno slovensko šoto!
— (Nesreča.) V novem pristanišči v Trstu ponesrečil je 52 letni delavec pri nakladanji premoga na parobrodu „Vindobona". Padel je v spodnie prostore, ne da bi ga opazili tovariši, ki so naprej sipali premog na nesrečneža. Šele ko je začel klicati na pomoč, izvlekli so težko poškodovanega is ga odvedli v bolnico.
— (Biskup S t r o s a i n a y e t • kapelniku V. G. Bružu v Sušaku.) Znani tamburaški skladatelj V. G Brož, rodom Ceh, poklonil je jugo-Blovauskemu mecenu jedno vojih skladb , Pod s 1 a v j a u s iti m barjakom", ki je vzeta kot skupna potnica vseh jugoslovanskih tamburaških društev. Biskup zahvalil b« je skladatelju v jako laskavem pismu, želeč mu vsak blagoslov in uspeh v domoljubnem njegovem delovanji. O skladbah g Broža smo že večkrat imeli priliko govoriti in jih opeto-tovauo priporočamo tudi slovenskim tamburaškim društvom. Dobivajo se pri skladatelju v Sušaku poleg Reke.
— (Hrvatske novice.) Za Bpomenik pokojnemu dru. Račke m u dohajajo hrvatskim listom zneski od vseh  stranij.   Koj prve dni nabral jo
.Obzor" nad 500 gld. — Prokustosom Zagrebške stolne cerkve na mesto umrl* ga dra. Rackega je bil imenovan kanonik dr. Mat unci. — Iz urad niskih krogov prinaša ,Agr. Tagblatt" pritožbo, da se v poslednjem času množe banketi, pri katerih se uradniki tako rekoč morajo udeleževati, ker so mo raliftno v to prisiljeni, da proslavljajo matadorje vladne stranke. Taka zabava je pa za uradniške mošnjičke jako občutna, kajti kuvert stane po petnajst forintov! Ni torej čuda, če pri tacih sijajnih pojedinah nekateri „prontovoljni" udeležoiki zdibu jejo ua tihem po svojih lepih novcih. — Profesor Ztfgretiskega vseučilišča dr. Dragotin Zahradnik in elektrotehnik Nikola Tesla imenovana sta dopi-sujočima članoma srbske akademije znanosti v Belem-gradu.
— (Za o b r t n i k e.) Vsled razglasa v „Wiener Zeitung" razpisala se je dajatev emaljiranih tablic z železničnimi znamenji za progo državne železnice Stanislav? Woronienka. Ponudbe se vzprejmd najdal e do 16. marca t. I. pri c. kr. glavnem ravnateljstvu državnih železnic. Pogoji in drugi pripomočki so na vpogled pri imenovani centrali in pri c kr. ravnateljstvu za železničui promet v Lvovu.
T
■v
Slovenci in Slovenke! ne z&bite družbe sv. Cirila in Metoda 1
t.-----4
Bazne vesti.
* (Najstarejši novinar v Avstriji) je odgovorni urednik Dunajskega „Fremdonblatt" Leo pold vitez Blumenkron, ki' je izpolnil te dni svoje devetdeBnto leto. Navzlic visoki starosti še vedno izpolnjuje točno svopH časnikarske dolžnosti.
* (V je tn i Anici umrl) je v Steinu na Dolenjem Avstrijskem bivši dvorni sv&uik Tr-zieniecki, ki je bil pred poldrugim letom v znani Butiovinski carinski pravdi obBojen na štiri leta težke ječe.
* (Olajšava za ruske kmetu) Ruski minister pravosodja havi se z o«nnvo, kako bi ruski kni"t'e imeli brezplačne zastopnike v pravn>h zadevah. V to svrho bi drŽava po mestih nastavila in plačevala odvetnike, ki bi branili in zaBtopali kmete
* (Bobni iz aluminija.) Več pruskih polkov si )e že omislilo velike bobne za godbo iz nove kovine, iz aluminija, ki je izredno lahki io torej bmogOCttje porabo tudi za take večje objekte Kovinski kotel za bobne ima glede moči glasu veliko prednost pred lesenim, a vse dosedanje kovine so biie pretežke in se zarad tei>a uiso splošno upo rabi ale. Temu nedostatku pa se je popolouma prišlo v okom z bobui iz aluminija.
* (Roparski napad na Ž u p u i S Č e ) V Cmielnvu na ruskem Polinkem napadli so oboroženi lopovi župnišČe, umorili žopnikovo sestro zvezali vse druži .sko osobie in neusinilieno mučili starega žup ni k a tako dolgo, da jim ie izročil vge premoženje, to ie 3000 rubliev v vrednotnih list h in 8000 rub Ijev v gotovini. Roparji so potem izginili brez sledu.
Telegrami »Slovenskemu Narodu4*:
Dunaj 23. februvarja. Pričakuje se, da se dne 25, aprila, v proslavo štiridesetletnice cesarjeve poroke, izda popolna amnestija za vse politične zločine.
Dunaj 23. februvar.a. Proračunski odsek začel se je danes posvetovati o proračunu za letošnje leto.
Dunaj 23. februvarja. Nadvojvodinja Marija Imakulata, udova nadvojvode Karla Salvatorja, je obolela.
Beligrad 2 3. februvarja. Policija zaprla ju doslej okolu 50 ugitatorjev, ki hujskujo prebivalstvo zoper novo vlado in zoper dinastijo. Milan ne misli odpotovati, ker se neče udati pritisku Rusije, češ, da bi to škodilo novemu ininisterstvu in ugledu krone. Zato se splošno sodi, da bi se Milan dal imenovati regentom, ako bi začeli radikalci boj zoper dinastijo.
Run 23. februvarja. Pri volitvi predsednika oddanih je bilo 393 glasovnic. Zanar-delli je dobil 186, Biancheri 177 glasov, 30 glasovnic je bilo praznih. Pri ožji volitvi dobil je Zanardelli 187, Biancheri pa 191 glasov. Slednji je torej izvoljen. Izid volitve je obudil splošno senzacijo.
Florenca 23. februvarja. Policija v Carrari ujela je te dni nevarnega anarhista Bonnicellija, ki je pri ustanku igntl veliko nlogo,
Pariz 23. februvarja. Lastnica hotela v Rue Saint Jacques, Calabresi, ki je bila pri eksploziji bombe ranjena, je umrla. Minister-stvo je določilo, da se vrši nje pogreb na državne troške. Državni pravdnik Raulier in razni drugi funkcijonarji dobili so pretilna pisma.
Narodno-gospodarske stvari.
— Trtna ni v Italiji. Tudi v Italiji začela se je trtna uš rapidno razširjevati in utegne izdatno znižati vinsko produkcijo italijansko. Leta 1879. bilo je okuženih v treh občinah samo 24 hektarov vinogradov, od takrat pa se je širila strahovito trtna uš od leta do leta in je bilo lani že okuženih 187 056 hektarov v 377 občinah. Posebno razširjala se je trtna uš poslednja tri leta.
— Roške železnice. Načrt za zvezo Peter-burga ali katerega druzega mesta v uotranji Rusiji z belim morjem se bode skoro izvršil. M nisterst^o za komuoikac je je zavzeto najbolj za progo, ki bi vezala Arhaogel in Votogdo, ud koder že pelje železnica do JaroBlava. Ker se bode kratka proga Ja-roslav-Rvbinsk zgradila v kratkem, bi bilo belo morje zvezano z notranjo Rusijo in tako tudi po druzib že obstoječih progah s Peterburgom in Moskvo.
Poslano.
V proračunski razpravi v deželnem zboru kranjskem navel sem na podlagi krivih informacij, da je sedanji voditelj c kr. okrajnega glavarstva Krškega o banketu, kateri so Krčanje priredili na čast poslavljajočemu se okrajnemu glavarju Wei-gleiuu, daroval za „družbo sv Cirila in Metoda* jeden krajcar. Resnici na ljubo konstatujem, da je to za političnega uradnika neodpuBtljivo netaktnost zagreši grof SchbnfMd, tedanji voditelj c. kr. okrajnega glavarstva v Brežicah.
V Ljubljani, dne 22  februvsrja 1894.
It7-. HrlToatr.
Razširjeno doma*« zdravilo. Vedno večja po-
prasevanja po „Moll-ovem francoskem žganja is soli" dokazujejo aspošni upliv tega zdravila, zlasti koristnega kot bolesti uteiujoče, dobro znano antirevmatično inatilo. V steklenicMh po 90 kr. Po postnem povzetji razpošilja to mazilo lekar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik, na DUNAJI, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-o v preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 4 (16—8'
.uoBUkiHi nor
itojl
vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 1 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr.
Tujci:
22. februvarja. Pn H«ll«l: Steiah»rter, Herzl Kubn, Deutscb, Kahn, Ei»;l /■ Du: aja.  — Elptl, Kramar iz Gradca.   — Lovfiin iz
Ribnice. —
Pri Nlonnt Huabluro, Drill, vVuster z Dunaja. — Meyer iz Monakovega. — Massaratri, Cimandria, Orlando, Riicbelli. Schurk iz Trsta — Huber iz Maribora. — Prossi-nagg iz Hrastnika.
Pri bMvamki m dvorni Fink ii Kočevja.
Pri »v«trlj«keiii coNarju: Moser iz Vipave. — Filippon it. Trsta.
Meteorologično poročilo.
9 o	Ća, oPa- L Stan>? _______barometra rvanja j   J mm		Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v rum. |
22. febr.	7. zjutraj 2. popoj. 9, zvečer	4f» 3 wa. 42 8 m 42 9 .*»	—11 0° C — 0 0° C — 3 4" C	si. vzh. jasno si. vzh. jasno si. vzh.' jasno		0*00 im
Srednja temperatura —48°, za 5 2   pod normaloro.
ZDuLrisijslsa. borza
dne 23 lebruvarjs t. I.
Skupni državni dolg v notah..... gld.
Skupni drlavnl dolg v srebra    .   .   •   ■ N"7 „
Avstrijska zlata nnta....... *'20 »
Avstrijska kronska renta 4°/0..... ^7 n
Ogi-rska zlatu renta 4u/0...... »*■ »
Ogersku kronska renta 4°/0..... ?? ■
Avstro-ogersku bančne delnico    .... 1002 „
Kreditne delnice......... 3ftl „
London vista.   .   .   ,......                            • ''^ »
Nemftki drž. bankovci za 100 mark        . 81 ,
20 mark............ ■ 2 «
20 frankov ....... 9 ■
Italijanski bankovci........ 18 >
C. kr. cekini .   . ........ 6 .
Dne 22 februvuia t. i.
4"/„ državne srečke iz 1. 18M po 850 gld. 148 gld.
Državne srečko iz 1. 1804 po 100 gld..   . 20) m
Dunava reg. srečke 5°/0 po LOČ gld.   .   . 128 „
Zemlj. obe. avstr. 4V»°/o £,ttt' zftat- ''8ti    • -
Kreditne srečke po 100 gld...... 18{> «
Ljubljanske srečke......                                 - 2* »
Rudoltbve srečke po 10 gld...... 23 ,
Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. . 157 ,
Tvamway di uRt volj. 170 gld. a. v.   .   .   . 875 „
Papirnati rnbelj......... 1 n
kr
15
95 iO 90 f>f> 20
25
07«/, , 20 , 92", „ 40 n 91 ,
— kr.
50 75 50 25 50
33* U
Tuinega srca javljamo vsem sorodnikom in znancem preialoatno vest, da je Bogu vsemogočnemu dopalo, poklicati k sebi iskreno ljubljenega sina, oziroma brata, gospoda
Hajko Tom
gimnazijca V. razreda
ki je danes ob '/,1. uri popoludne, previden s sv. zakramenti za umirajočo, v 16. letu svoje starosti, po dolgi in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal.
Truplo nepozabnega rajnika se bode v soboto, dne 24. februvarja, ob 1/,5. uri popoludne, iz hiie žalosti Podturnske graščine na pokopališče prepeljalo.
Svete mase sadulnice brale st» bodo v farni cerkvi oo. frančiškanov. (212)
V Ljubljani, dne 2i. februvarja 1894.
Jakob Tome«, mestni komisar, oče. — Te« reslja Tome«, mati. — Vladimir Tome«, brat. — Jakoblu« in Ana Touiec, sestri.
C. tr. glavno raviialeljmvo avstr. tri želeipn..
Izvod iz voznega reda
vel^avn.e^a  od X. ©IctoTorec 1993.
Nastopno omenjeni prihajal »l ln odhajalnl caai označeni ao v mrednjeevntpiikem ranu. Srednjeevropski (h je krajnemu (in v Ljub« IJaui aa a minuti naprej.
Odhod 1* LJubljane rjuž. kol.).
Ob 1». url & min. po nori oaebni Tlak t Trbii, Pontabel, Heljak, O«, loven, Kranaenifevte, Ljubno, Dunuj, ena Belfthal r Aunte, Iaohl, Omanden, Bolnograd, Ijend-Oasteln, Kell na jeieru, Hteyr, Lino, Ba-dejeTioe, Plsenj, Marijine vare, K«er, Franoove vare, Karlove var«, Prago, Draidane, Dunaj via Amatottin.
Oh 7. uri OH mita. zjutr<0 oaebni vlak r Trbii, Pontabal, Beljak, Celovec, Framenifeite, Ljubno, Dunaj, cea Selatlia! v Solnograd, Dunaj via Aroitotton.
Ob 11. uri {SO min dopotudn« oaebni vlak v Trbii, Pontabel, BeUab, Celovec, Vmnipuafoate, Ljubno, Dunaj.
Ob 4. uri »O t»»L». j,»poluflt*» oaebni vlak v Trbii, BeUak, Celovec,. Solnograd, Lond-Gaateln, Zali na jeaeru, Inomoat, Bregoilo, Ourib, Oenavo, Paria, Lino, Iaohl, Budejevioe, Plaenj, Marijina vara, Kger, Franoove vure, Karlove vare, Prago, Draidane, Dunaj via Amatotten,
Prihod v LJubljano (juž. kol.).
Ob S. uri M min  t/ulntf oaebni vlak a Dunaja via Amitetten, Dra*-
dan, Prage, Francovih turov, Karlovih varov, Rgra, Marijinih varov, Planja, Budejovio, Solnograda, Linoa, Stejrra, Iiohla, Omundena, Zella na jeaeru, Li>nd-G»atelna, Ljubnega, Beljaka, Celovca, Franaemfoate,
Trbiia.
Ob ti. uri V? min. dopotudne oaebni vlak a Dunaja via Amatetten, Draidan, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Kgra, Marijinih varov, Plzuja, Uudojeviu, Soluograda, Iaohla, Omundena, Linoa, Stevra, ParUa, Ocueve, Curiba, Bregrnioe, /ella na Jeaeru, Lemt-Oaatelna, Ino-in i nt.i. Ljubnega, Oelovoa, Pontabln, Trbiia.
Ob 4. url nH min. popoludne osebni vlak a Dunaja, Ljubnega, Beljaka, Celovca, Fransonifeate, Pontabla, Trbiia.
Ob 0. uri 317 min. zrrr.r oaebni vlak a Dunaja, LJubnaga, Beljaka, f> lovca, Pontabla, Trbiia.
Odhod 1* LJubljane (juž. kol.).
Oh   ti. uri 'J.~ tnin. tlutraj     v Kočevje. „   1H.   ,,   OO    „    opolutine „ „ .. ,.    IO    ..    avmrrr       . „
Prihod v LJubljano (juž. kol.).
Oh H. url IO min. zjutruj       is Kočevja. ,,   1.   n   01    ,,     popoludne n „ m   *    ,,   4tl    „     zvečer „ „
Odhod ls LJubljane (dri. kol).
Oh   7. uri 1H min. MjutraJ       v Kamnik. „     '«    ,    O/i     „     pojtoludn* „ „ „     O.   n   KO    n    mverer R ,
Prihod v LJubljano  drž. kol.).
Oh   n. uri lil min. i)ntrn)       U Kamnika. „!/.,/."•     .     dopoludtun  a ,, ,,     fl.   ,,   HO    „     morrrr ,, ,,
4 44)
1033
80
Vovarulifca salog«a ^
šivalnih strojev in velocipedov IVAN JAX
I v Ljulilj.iiii, na Dunajski cesti štev. 13
44 Ceniki
iniki zastonj in poštnine prosto. H- £
Najboljše voščilo gVgtA!
Fernolendt
voščilo za čevlje.
Qei. k t nI j.
dež. priv.
tovarna utem. I. 1835 na Dunaj i.
To voščilo brez galice (vitrijola) se lepo črno s fii ter vzdržuje iiNiije trpežno.
= Povsod v zalogi. (801-30)
Z;n\;i!i poiiiar«»junt naj se pa/.i natanko na moje Ime
wssr St. Fernolendt. ~wm
Pullljam nutanriiei cenike o vneli mojih proizvodih zastonj in »ofttniue proHto.
IzdajatHi in udgovorul ui edink : J u »i p No II i.
Lustuiua iu thla MN4toiine Tiekarne".
■A
■■-^.....