Tov.
KUMELJ BOGO
šolska knjižnica N0vo mesto
H i T K* ;-i .0 u
novoies
LETO VIII.
ŠTEVILKA 4
Straža, 15. februarja 1970
GLASILO DELOV.MEGA KOLEKTIVA LESNEGA KOMBINATA »NOVOLES« STRAŽA PRI NOVEM MESTU
Naši predlogi ob pomembnih obletnicah
Vsako podjetje, tovarna, obrat ali združenje ima zgodovino svojega začetka, dan svojega rojstva. Pomembno je zlasti to, da komaj je utihnilo orožje II. svetovne vojne, so se delavni ljudje Jugoslavije z veliko vnemo in p ožrtvovalnostjo ter idealizmom lotili obnove svoje porušene domovine ter s tem ustvarjali novo podobo svojih mest, vasi in pokrajin. Današnjemu mlademu rodu se včasih zdi kar neverjetno kar je zapisanega v povoj m n letih. Vendar je ta zgodovina resnična.
V zgodovini »Novolesa« zadobiva spomin na njegov začetek vso resnico, da se spomnimo, ko so delavci novolesovega obrata žage Soteska pognali 8. septembra 1945. leta v pogon od vojne zelo poškodovan obrat in tako prvi v Sloveniji dali skupnosti žagan les kot prve sadove svojega dela. Takrat so bili sadovi lesne industrije najdrago-oenejši, ker edino z lesom sii je Jugoslavija takrat kupovala v tujini prve stroje in drugo opremo za svoje gospodarstvo. Neseoičen in velik doprinos kolektivov žage Soteska in žage Straža ne samo za Novolesov razvoj in njegovo rast, ampak tudi za celotno družbeno skupnost. V težkih povojnih letih niso poznali počitka stroji in ljudje, vendar spada to v drug zapisek. Namen tsga sestavka sloni na predlogih, ki jih želimo posredovati vodstvu podjetja in njegovim samoupravnim organom, kakor centralnemu sindikalnemu odboru.
Že v navadi je, da praznujemo pomembne obletnice več ali manj slovesno. Ker praznujemo letos tudi 25-letnieo osvoboditve, 20-letnioo delavskega samoupravljanja, 25 let ustanovitve nastanka
podjetja, 25-letnico prve sindikalne organizacije v lesni industriji, združimo te pomembne datume v skupni praznik.
Predlagamo, da proglasimo 8. september za datum nastanka »Novolesa«. Upamo, da so za to podani dovolj znani in jasni dokazi. Zelo krivični bi bili, če bi potvarjali ta zgodovinska dejstva.
Predlagamo, da bi se letos blizu tega pomembnega datuma sestal celotni Novolesov kolektiv.
Ob obletnici obstoja podjetja predlagamo, da bi primerno nagradili vse delavce in delavke, ki delajo v podjetju nepretrgoma več kot 10 let. S tem bi dali priznanje velikemu številu ljudi, ki so dokazali zvestobo podjetju s svojim dolgoletnim delom (ali pa od 15 let).
Posebno predlagamo, da sie da glavnemu direktorju Jožetu Knezu, tvorcu in iniciatorju Novolesa, za njegove zasluge, ki jih ima na področju lesne industrije na Dolenjskem, posebno nagrado za njegovo delo. Komisiji za odlikovanja predlagamo, da ga predlaga pristojnim, da dobi širše družbeno priznanje.
Podpiramo predlog, da se veliki polnojannenik ESTERER iz obrata Soteska, postavi kot spomenik pred vhodom v podjetje^ ki bo simboliziral delo preteklor sfci s spominsko ploščo o nastanku podjetja.
Predlagamo, da bi v Soteski 8. septembra postavili' vse orise novega obrata ter se tako kraju oddolžili za nesebičen prispevek za rast Novolesa in skupnosti.
Na proslavo- naj se povabi vse upokojence Novolesa, posebno pa tiste, ki so v prvih povojnih letih bili v prvih vrstah obnove.
Obrat Soteska si s temi predlogi želi kolektivnega razumevanja zato, da te datume skupno proslavimo. V primeru, da se predlogi ne bi mogli uresničiti, prosimo za denarna sredstva, da organiziramo proslavo sami na o-bratu. Dolžnost predlagateljev, tako sindikata kakor tudi OS S je, da opravi vse potrebno.
Ti predlogi so bili sprejeti na seji 10 SP žage Soteska, kakor tudi na seji obratnega delavskega sveta.	T. V.
Prodaja v januarju
Kot že vsa leta nazaj, je tudi letos v prvi polovici januarja bil v prodaji majhen zastoj, ki se pojavlja iz več razlogov:
a)	Inventure po podjetjih,
b)	Večji novoletni izdatki
c)	Novoletni prazniki, ki so trajali do 5. I. 1970
Kljub vsemu pa smo z januarsko realizacijo lahko zadovoljni. Dosežena realizacija v januarju je znašala 438.698,082 din s tem, da je v tem znesku cca 7 milijonov din realizacije od tovarne TPP Novo mesto (Opremales)
Če primerjamo to z januarjem 1969, ko je bila realizacija 308.082.716 din smo zvišali prodajo januarja letos za 42%. Smatram, da je to za mesec januar zadovoljivo in je bil strah izražen v naši zadnji številki, ki je v članku najavljal »katastrofo« neutemeljen, saj so januar, februar in marec meseci z manjšo realiza|ci|j)0|, ki pa skokovito na>-raste od, aprila dalje.
Mihael Šuštar
Pripomba uredniškega odbora: Zvišanje je bilo za 29%, a ne za 42%.
Smrtna kosa med
Edo Pohole
Dne 16. I. 1970 je po dolgi bolezni umrl v Soteski upokojenec Novolesa in žage Soteska Edo Pohole.
Živi jenska pot pokojnega je bila trnova. Bil je doma iz zatirane Primorske. Že v rani' mladosti je občutil fašistični bič. Zaradi slovenske besede je romal po tržaških in goriških zaporih. Kot večina primorskih rojakov se je tudi on znašel že v začetku leta
1942 v vrstah primorskih partizanov. Radi oslabelosti je bil poslan v Belo krajino. Osvoboditev je dočakal na Dolenjskem, kjer se je po vojni tudi takoj zaposlil. Najprej na žagi v Straži in nato v Soteski. Po dvanajstih letih dela na naših obratih je bil upokojen. Na zadnji poti na soteško pokopališče so ga spremili številni njegovi delavci, tovariši iz žage in okolice. Zapustil je ženo in dva sina.
Naj mu bo lahka svobodna slovenska zemlja.
Marija Bradač
V visoki starosti 84 let nas je zapustila — umrla 23. I. 1970 naša naj starejša upokojenka iz žage
našimi upokojenci
Soteska Marija Bradač. Pokojna je že v stari Jugoslaviji delala na žagi in doživela marsikatero krivico in ponižanje. Bila je tudi žena, ki je občutila mnogo pomanjkanja. Toda ostala je vedno poštena in narodno zavedna. NOV je podpirala z vsem svojim prepričanjem. čeravno po svojem pre-
Več kot 10 litrov krvi
Jože Kastelic, ki dela v naši tovarni, je dal od leta 1952 že več kot 10 litrov krvi! Za to se je odločil potem, ko je sam prejel leta 1961 tujo kri, katero je potreboval, ko se je ponesrečil. Kri je oddal že 30-krat.
Počuti se zelo dobro in pravi, da bo dajal ikri dokler bo zdrav, kajti ima dobro kri in skupino O, kd jo dobi lahko vsak, kadar je
Pripravimo se dostojna na proslavo DNEVA ZENA - 8. MARCA!
Servisna mizica in tapecirani stol
pričanju globoko verna ni ostal na njenem imenu noben madež. Po vojni jo srečamo pri obnovi žaige v Soteski. Toda, ker je občutila mnogo naporov in mraza, je bila kmalu upokojena. Tako odhajajo naši najzvestejši tovariši in tovarišice. Tovarišica Marija! Hvala ti za vse, za tvojo preprostost, poštenost in pridnost. Počivaj v miru!
to potrebno.
Čestitamo in želimo, da bi imel dosti posnemal cev!	b. 1.
Zahvala
Zahvaljujem se članom sindikalne organizacije v TDP za razumevanje in izkazano finančno pomoč v čaistu, ko sem bila tega najbolj potrebna.
Milena Knaz upokojenka
Saj ni res... pa je!
Francoz Jean de Cou je leta 1788 kupil od Indijancev področje niagarskih slapov za pet dolarjev in volneno odejo. Hotel je izkoristiti njhovo moč za pogon mlina, a vsi poskusi so se mu izjalovili!
☆
Nesprejemljive so težnje, da bi preko statutov legalizirali strokovne kolegije kot samoupravne organe, seveda pod različnimi imeni, ker bi to imelo škodljive posledice za samoupravne odnose. Talki načrti izvirajo iz teženj po »komandiranju« z razlago, češ da so fizični delavci zainteresirani
Spalnica — izdelek novo priključene tovarne OPREMALES (tovarna ploskovnega pohištva) ->
Udeleženci na proslavi ob otvoritvi TVP
Sklepi o urejanju statutov
Sindikalna vodstva v delovnih organizacijah se marajo zavzeti, da bodo priprave za dopolnjevanje statutov in drugih internih samoupravnih aktov dovolj vsestranske. Doseči je treba, da bodo rešena vprašanja organizacije dela, tj. tista, ki ovirajo gospodarjenje "oziroma uveljavljanje in razvijanje samoupravnih odnosov v delovni organizaciji. V teh pripravah morajo sodelovati vsi zaposleni in zato je potrebnega dovolj časa za primerno izvedbo javnih razprav in za uveljavljanje predlogov, ki bodo izoblikovani ob tem.
samo na čiimvišjih osebnih dohodkih, edino vodilni delavci pa skrbijo za bodočnost podjetja in za širše družbene interese. V praksi često -opažamo prav nasprotno!
Ne glede na to, da ni roka za dopolnitev samoupravnih aktov, je vseeno treba doseči, -da bodo spremembe internih -aktov sprejete do novih volitev samoupravnih organov tj. do spomladi 1970 in da se bodo lesti konstituirali po novih osnovah. To pomeni, da je treba s pripravami pospešeno nadaljevati in kljub temu preprečiti vsako nedoslednost, ki bi mogla imeti škodljive posledice.
Da izvleče iz »spomina« podatek iz štirih elementov, potrebuje novi tip elektronskega računalnika 250 miljardink sekunde, da pomnoži med seboj dve števili po oisiem številk, pa 80 milijonink sekunde.
☆
Najdlje sta v-arjetno živela v zakonu Indijca N. Teimulji -in G. Nariman: celih 87 let (od 1853 do 1940). Zakonca sta si billa bratranca in sta se po običaju svoje dežele poročila že s petimi leti. Mož, rojen leta 1848, je umrl leta 1940, star skoraj 92 let, žena pa ga je še za tri- leta preživela.
☆
Navečje glasbilo na svetu so orgle, ki so jih leta 1930 postavili v koncertno dvorano v Atlantic Ci-tvj-u (ZDA): imajo 12 tastatur, 1225 registrov in 33.112 cevi različnih -dolžin od 4,75 mm do 19,50 metra. Poganja jih elektromotor z močjo 395 KM. Orjaško glasbilo je veljalo 500.000 dolarjev (625 milijonov starih dinarjev).
ZGODOVINA NAŠEGA. PODJETJA
Tovariš Miha Šuštar pripoveduje...
Oglasil sem se tudi pri njem in
ga vprašal kaj in kalan je llo pred leti, ko je pns&ČLJ »*a»ta-jaiti naše podjetje. Rade volje mi je povedal tole:
»V tem našem podjetju sem od 15. septembra 1945. Služboval — delal sem v tedanjem gozdnem oskrbništvu v Soteski in sicer na žagi. Gozdno ©skrbništvo se je ukvarjalo z lesno industrijo in z gozdovi.
Takrat je bil direktor ing. Jože ŠLANDER, ki je sedaj že pokojni. Spomin jam se, da smo pognali prvi polnojarmenik v jeseni leta 1945. Tedaj je bila lepa svečanost in samo primerno proslavili ta zgodovinski dogodek.«
Koliko ljudi je bilo zaposlenih takrat?
»Vseh domačinov je bilo tedaj o-koli 30 do 40. Poleg njih pa so bili tudi vojni ujetniki — Nemci — ki so delali na žagi in v gozdu. Toda oni so bili tu le do leta 1947 oz. 1948. Priznati moram, da so bili dobri delavci.«
Kaj ste proizvajali tedaj?
»Vsa proizvodnja je oila tedaj za potrebe obnove. Izdelovali smo le žagan les. Prvi rezi lesa so bili ža gradbeno podjetje PIONIR v N|ovem mestu.«
Česa se najbolj spominjate?
»Spominjam se mnogih inšpekcij, ki so prihajale pregledovat naše delo in poslovanje. Nekoć so me .prijeli’ in me pobarali čemu se je pokvarila bukovina, ki so jo videli na vagomčku. Tam je bila namreč bela im rdečkasta bukovina, pa so omenili, da je ona rdečkasta pokvarjena. Vprašal sem jih ali ne ločijo parjene bukovine od neparjene. S tem vprašanjem setn se jih takoj ,odkri-žal’.«
Ali ste bili vedno v Soteski?
»Ne. Iz Soteske sam Šel za nekaj časa v Stražo in iz Straže v . Novo mesto, kjer je bila uprava im od tam zopet v Stražo.«
Kdaj ste prevzeli komercialne posle? Kakšni so bili začetki?
»Te posle v komercialnem ođdel-, iku sem prevzel leta 1948. Takrat jie bil direktor naš sedanji direktor tovariš Jože Knez. Bil sem njegov pomočnik za komercialne posle. Takrat so delale vse žage noč in dan. Na vzven srno pošiljali naše proizvode preko SLOVENIJALESA in delno tudi preko JUGODRVA. Pretežno smo prodajali les in gozdne asortimente. Leta 1945 je bilo doseženo 6,563.446 st. din, v letu 1946 pa že 78,569.110 sit. din (uprava Novo mesto 54,878.150 in uprava Brežice pa 23,690.957 st. din); v letu 1947 smo dosegli 138,552.071 st. din in leta 1948 pa smo se odcepili od Gozdarstva — pričeli smo se imenovati LIP - Straža in dosegli smo 57,515.000 st. din. Uspehi so rastli iz leta v leto.«
Miha Šuštar
Kateri dogodek je bil takrat najbolj pomemben za razvoj Nove-lesa?
»Najpomembnejši ,skok’ je bil storjen‘teidaji, ko smo zgradili leta 1959 TVP.«
Slišal sem, da ste se udejstvovali tudi na kulturno prosvetnem polju. Kaj mi lahko poveste o tem?
»V Straži sam- deloval v tedanjem KUD (kulturno .umetniškem društvu) že od vsega .začetka in bile tudi predsednik SVOBODE, 'tako se je • namreč pozneje preimenovalo prosvetno društvo. Največ 'Sem se ukvarjal z dramatiko. Nastopal šem v raznih igrah in sicer: DESETI BRAT ki Krja-ve|lj, VERIGA kot fant, ki ga je zasulo na fronti in je znorel, DIVJI LOVEC kot Janez in kot Gašper, v SCHAPiNOVIH ' ZVIJAČAH in v drugih. Soustanovitelja tega društva sta bila tovariša Erno ŠALI in Ivan AS. Pozneje smo ustanovili tudi godbo, pri čemer so pomagali tudi Erno ŠALI, Ko-stja VIRANT in Jože ŠTOK.
Ali ste tudi kdaj gostovali z naštudiranimi igrami?
»I, seveda smo. Doma smo nastopali po vi|ekrait, a gostovali pa smo v bljižnih krajih! Žužemberku, Dvoru, v Trebnjem in drugod.«
Ali je gojilo društvo še katero drugo dejavnost razen dramatike in godbe?
»Poleg tega smo imeli v svojem sklopu tudi kino in sedaj imamo še ljudsko knjižnico.
Razen tega smo prirejali poučne in zabavne izlete po vsej Sloveniji in delno tudi po Hrvaškem, ko smo šli na Plitvice im okolico.« Pa ste Vi vodili in organizirali vse to?
»No ja. Ker sem bil že za vse drugo uporaben, so me .zaposlili’ še s tem. Navadno sem vodil vse te izlete in potovanja. Bil sem takozvani .cicerone’-«
In kaj je še lepega in zanimivega, kar je vredno omembe?
»I, no, kaj neki? Vedeti je treba, da ni šlo brez Straških in drugih zidanic! Tam smo si nabirali novih moči in domislic za svoje de-k». Le/po je biti v družbi zadovoljnih in veselih ljudi, posebno pa s svojimi sodelavci.«
(nadaljevanje na 5. strani)
'-„-.s".: ■-■■	'	'	"■ - -
^ od tri ^ ^ tu tam g-
»CESTE«
Glasilo člamov poslovnega, združenja cestnih podjetij prinaša članek o modernizaciji makadamskih cest na Dolenjskem, katerega je napisal dipl. gr. inž. Mirko STRMŠEK, ki pravi med drugim tole:
»če seštejemo lota 1969 modernizirane cestne odseke na območju novomeškega cestnega podjetja, upoštevajoč še 0,8 kuri ceste No-vo masto-šmmhel, znašajo tii 38,754 km. če pa upoštevamo, da podjetje upravlja skupno 1097 km I. II. in III. reda, od katerih bo 349 km moderniziranih do konca leta 1969, kar je 32% celotne dolžine, bi bile, v kolikor bi se modernizacija cestnega omrežja nadaljevala tudi v prihodnosti s približno takim tempom, vse ceste I., II. in III. reda modernizirane šele v dvajsetih letih. To pa je zelo dolga doba, katero povečuje še dejstvo, da so vsa dosedanja mondeni izirana vozlišča prešibko dimenzionirana, zaradi česar jih bo potrebno približno že po pe/tih letih ponovno obnavljati. Ta ugotovitev Dolenjski ne zagotavlja najbolj šiih perspaktiv.«
Precej je pisiano o uporabi elektronskih računalnikov, ki sicer ne morejo napraviti sami ničesar
Sodelujte redno v svojem listu!
brez človekove pomoči, a rešujejo pa hitro in brez napak mnogo nalog, ki smo jim jih naložili. Oni lahko postrežejo vsak dan z. rezultati našega dela, kaj je bistveno za naše poslovanje.
Zanimiv pa je članek o asfaltnem cestišču brez tampona To zimo organizirajo tudi zimske športne igre cestnih podjetij. List izhaja že tretje leto.
STOL — Glasilo kamniške tovarne STOL priobčuje obširni razgovor s finančnim direktorjem tovarišem Mrežarjem. Urednik poziva sodelavce k temu, da naj pravočasno pošljejo prispevke za praznik žena — 8. marec, mladina poroča o svoji dejavnosti in tako tudi aktiv ZK o svojem delu. Zanimiv je članek o standardizaciji itn o njenem pomenu. V tej številki (31. 12 1969) je nekaj anekdot, kadrovske vesti in opozorilo za prosilce stanovanj in kreditov.
LISCA — Glasilo delovnih kolektivov konfekcije v Sevnici, Zagorju, Krmelju in Senovem je po zunanji, obliki (formatu) enak našemu in prinaša razpravo o gospodarskem načrtu za leto 1970, ki je razdeljen po delovnih enotah.
(nadaljevanje iz 4 strani)
Kakšno je bilo sodelovanje s sorodnimi podjetji?
»Kmalu po vojni in še pozneje smo se večkrat sestajali na razpravah o perečih problemih. To je bilo vsekakor zelo koristno in potrebno. .Izmenjavali smo si mnenja in izkušnje. Sedaj pa se videvamo bolj poredko.«
Kaj je še takega, česar se radi spominjate?
»Zelo rad in z veseljem se spominjam PRVEGA GOZDARSKEGA MESECA zato, ker smo takrat odpremili 999 vagonov robe iz vseh železniških postaj, ki so bile na območju od GROSUPLJA do OZLJA. Me|d vsemi terni je bila takrat najmočnejša železniška postevja STRAŽA—TOPLICE, Ta roba je šla vsa v prodajo in to je biil zelo velik uspeh, h kateremu so zelo pripomogli vsi naši delavci, ki so bili zaposleni tedaj in nekateri izmed njih sto še danes tu.«
Zadovljcn sem se poslovil od našega MIHE, ki je tokrat naj starejši v našem kombinatu po številu lat, ki jilh je prebil že do danes v Novole.su in kateremu je postavljal prve temelje.
Podrobno je poročilo o delu UO in CDS na njihovih zadnjih zasedanjih v letu 1969, nadalje zvemo, da bodo rekonstruirali TONČKOV DOM NA LISCI. Nad vse pa je zanimiv članek: »Delavka naj bi si sama izračunala svoj osebni dohodek,« v katerem je nekaj primerov, kako naj bi to delale; je resnično koristno pojasnilo! Na predzadnji strani je polno zanimivosti o spremembah v delovnem kolektivu in na zadnji strani pa je novoletna križanka z nagradami: 100, 50 in 20 din. Prav posebno všeč pa nam je slika pod naslovom: »Modne revije,« ki prikazuje trii zala dekleta oblečena v izdelkih teh tovarn.
O drugih listih v naslednji številki.	Urednik
Ob letošnji proslavi 25-lstnice obstoja našega kombinata in 105-le-tnlice žage v Soteski bomo radi Objavili spomine še ostalih dolgoletnih sodelavcev in z njimi seznanili širši krog ljudi, ki prebivajo na našem območju in tudi drugod.	b. 1.
LETA 1969 SMO BILI LETO DNI MLAJŠI KOT LETA 1968
Lata 1968 je bila povprečna starost v Novoilesu 31 let, 1969 pa samo 30 let. Ali nismo torej leto dni mlajši? Največ je k temu doprinesla To-varna stilnega pohištva, ki je bila že leta 1968 najmlajša, leta 1969 pa se je pomladila še za 3 leta. Tako so bili decembra lani stari 26,5 let. Temu obratu sto mladost prinesli fantje, vsem ostalim ,pa ženske.
Po obratih so povprečne starosti za leto 1969 naslednje:
TDP	30 j	30	30
TVP	28,5 ;	29,5	28,5
TSP	26,5	25„5	28,5
2. Straža	36,5	'36	41,5
ž. Soteska	35	34,5	35
CRD	30		
Uprava	34	35,5	31
NOVOLES	30	31	29,5
Zgodovina našega podjetja
105 E@t žage v Soteski
Žaga v Soteski je vsekakor v najtesnejši povezavi z usodo soteš-kega gradu, zato namenimo najprvo nekaj besed gradu in njegovim gospodarjem.
Po zapisku sodeč so bili soteski gospodje prvi med nemškim plemstvom, ki so prišli v naše kraje in si že v 11. stoletju tu postavili svoje bivališče. To njihovo bivališče — grad — so si zgradili na desni strani Krke, karih 500 m zaihodno od sedanje žage, na majhni vzpetini'. Kot večina gradov na Slovenskem je bil v 15. stoletju tudi ta last Celjskih grofov. Po smrti zadnjega celjskega grofa (1456) Ulriika II., so Habsburžani (cesarska dinastija v Avstroogrski državi) zahtevali po takratnih postavah ta posestva nazaj, a se jim je to večkrat posrečilo dobiti le s silo. Ker tudi soteški fevdalci niso hoteli izročiti Habsburžanom gradu in posestva mirnim potom, so ti grad s silo zavzeli in ga porušili. Razvaline tega gradu se še danes dobro vidijo. Drugi nemški fevdalci, ki so dobili v fevd Sotesko z okolico', so si postavili nov grad na levi strani Krke — na primernejši in dostopnejši kraj — tam kjer stojijo še danes ostanki tega gradu. Bogastvo soteških grofov
je rastlo, rastla sta pa tudi njihova moč in ugled istočasno je »rastel« tudi grad, ki so ga večkrat prezidovald in dozidovali, tako da je dobil razkošno obliko in opremo že sredi 17. stoletja.
Leta 1689 piše Valvazor o soteš-kem gradu, da j e bil med najlep-šimi in naj bogat e j širni in da so imeli za tiste čase tudi najmodernejši mlin (v poslopju sedanje hidroelektrarne).
Zadnja vojna je zapečatila tudi usodo tega gradu — požgan je bil 22. 10. 1943 leta.
Kaj vemo o žagi v Soteski, ki je bila par stoletij' v tesni povezavi z usodo tega gradu?
Prvotna žaga je bila postavljena v podaljšku omenjenega mlina (del poslopja — lope — še danes stoji). Verjetno je bila to žaga z enim žagmiim listom, ki je žagala le občasno za potrebe gradu. Za usluge kmetom verjetno ni žagala, ker bi bile te »usluge« predrage in si je kmet razžagava! tak les rajši sam z ročno žago, čeprav je bilo to utrudljivo in naporno delo, ki je zahtevalo dva ali tri krepke može. Kdaj je bila ta žaga postavljena ne vemo, prav verjetno pa že v začetku 18. stoletja ali pa že prej. Da so take in podobne žage obstojale tu že
mnogo prej, vemo iz zapiskov v urbarijdh, kjer piše, da je leta 1547 obratovalo ob potoku Or-mošnjiea že 6 takiih žag.
Do sredine 19. stoletja ni ta žaga v Soteski doživljala nikakiih večjih sprememb, razen rednega vzdrževanja, saj zato tudi ni bilo nikake potrebe, domača poraba je bila majhna, a prevoz do večjih potrošnih središč se ni izplačal.
Izum parnega stroja in njegova vse širša uporaba v industrija in prometu je izzval pravo industrijsko revolucijo v 19. stoletju, ki ji je v istem tempu moral slediti tudi razvijajoči se promet in trgovina. Slovenijo je šele proti sredini 19. stoletja zajel val tega industrijskega prometa in trgovskega razvoja, železnica Celje — Ljubljana je bila zgrajena leta 1849, a leta 1857 pa Ljubljana — Trst. Tedanji lastnik Soteske, ugledni grof - knez Viljem Auersperg - predsednik deželnih stanov prii avstrijski vladi na Dunaju je dosegel, da je bilo že leto dni pozneje (leta 1858) kot je stekla železnica proti Trstu zgrajena cesta Soteska—Krka—Grosuplje, ki naj bi odprla njegovi železarni na Dvoru in njegovemu lesnemu bogastvu pot v svet. Talko je istega leta 1858 obnovil mlin in žago — veneciianko. Tedaj je pričel žagati les za prodajo, ker je les vidno dobival tudi na ceni in tako je ta prenovljena žaga že žagala hlode v desr ke noč in dan, vedar ni mogla zadostiti vedno večjemu povpraševanju po žaganem lesu. S hitrejšim in cenejšim prevozom je tudi južno sadje (pomaranče, limone itd.) iz Italije, Španije in Gr rije našlo hvaležen trg v srcu avstrijskega cesarstva. Bukov les je biil primeren za izdelavo embalaže za to blago. Za izdelavo take embalaže so rabili tanke bukove deske debele 4.5, 5 + 7 mm imenovane »tavoflete« in za čela teh zabojev pa bukove deske debeline 22 mm imenovane »testoni«. Prav primerna surovina za izdelovanje te embalaže je
Viktor Koncilja in Anton Zajc člana rdeče stranke v letih 1935-36
(nadaljevanje na 7. strani)
105 let žage v Soteski
(nadaljevanje s 6. strani)
bila v prostranstvu bukovih pragozdov na območju Roga, ki se do 16. stoletja sploh niso. izkoriščali. človeška noga je stopila v te pragozdove le ob velikih lovih na divjad, katere je prirejala grajska gospoda. V poznejših letih so zapeli bukovino uporabljati za1 pepeliko, ko so v velikih kamnitih pečeh v gozdu sežigali bukov les, da so dobili pepel, ki je bila surovina za steklarsko industrijo, a s tem so že prenehali proti koncu 19. stoletja. Večji posek bukovine je zahtevalo šele pridobivanje - kuhanje oglja, katerega so v veliki količini uporabljali v železarski industriji. Tako je železarska industrija na Dvoru porabila letno cca 35000m3 lesnega oglja. Danes je poraba oglja prav minimalna, največ ga
Dopisnica iz Dolenjskih Toplic nam poroča o občnem zboru Turističnega društva, na katerem so sprejeli sklepe:
Objavili bomo le kratko vest (izvleček) tega dopisa!
Učvrstiti [organizacijsko TD. Izboljšati sodelovanje z vsemi krajevnimi organizacijami in se vključevati v vse akcije turistične dejavnosti in ostalih akcij, ki
še uporabljajo kovači.
Da bi lahko začel v večji meri izkoriščati te bukove gozdove za izdelavo iskanih »tavolet in testa-nov«, je dal leta 1870 zgraditi o-menjeni knez Viljem Auersperg, na desnem bregu Krke — na prostoru današnje žage — novo žago z dvema venicijankama pa dva žagina lista in še štiri velike krožne žage in eno malo krožno žago. Velike krožne žage so bile tako preurejene, da je bil obod z zobmi razdeljen na več delov —-segmentov — ki so bili z vijaki pričvrščeni na osnovno krožno ploščo cirkularja. Za pogon te žage je že služila Tiurneyronova turbina, napravljena v železoli-varni na Dvoru, kjer so zanjo pripravili tudii potrebne načrte. Istočasno so napravili tudi nov kamniti jez za katerim se je zbirala voda za pogon mlina in žage na
imajo, cilj — 'izboljšati izgled kraja.
Pripraviti programe za seminarje, za gospodinjstva, ki oddajajo sobe.
Nabaviti košare za smeti. Društvo ima pač še veliko načrtov, a denarja ni, saj njihove žalitev e po finančni pomoči niso vedno uresničene.
M. š.
levi strani, a na desni pa za pogon nove žage. Za tiste čase je bila ta žaga zelo modema.
Z delom na novi žagi je začel obstojati v Soteski tudi industrijski delavec, saj je ta žaga že zaposlovala skupaj 35 ljudi, a na-žagala je letno približno 2.000 teh »tavolet« in »testonov«, za kar so porabili verjetno 5.000 m3 hlodov, ali dnevno okoli 15 m3. Lesno bogastvo roškega področja je vse bolj pridobivalo na veljavi. Že leta 1883 je bila povečana in preurejena žaga na Dvoru, leta 1895 pa je bil prav na Rogu zgrajen pravi žagarski gigant na parni pogon z 14 polnojairmeniki. 6 pol-nojarmenikov za prizmiranje hlodovine — eden svetlobne odprtine 120 cm — in 8 cepilnih pol-nojarmenikov za »tavolete in testene«.
(nadaljevanje prihodnjič)
Doseganje operativnega plana za januar 1970
Proizvodnjo v januarju smo presegli za 5,4%. To je sicer lep presežek za »Novoles«, toda ta presežek sta napravile obe žagi.
Ne moremo biti popolnoma zado-do vol j ni s proizvodnjo na obratih TSP in TDP. Sicer je izpad majhen in se ga bo dalo še nadomestiti!, saj smo na začetku leta. Presežek proizvodnje na obeh žagah jie zopet nenormalen. Vzrok temu je nepravilno planiranje dovoza hlodovine, namreč začetnih zalog hlodov na obeh žagah skoraj ni bilo. Dovoz hlodov je bil sorazmerno velik, ker je bilo zelo ugodno vreme, zato sta obe žagi obratovali v polnih dveh izmenah.
Odprema se je v drugi polovici meseca zelo povečala, tako da smo presegli skupni plan. Prva polovica meseca je bila zelo slaba in je koimerciala-prodaja uspela nadomestiti izgubljeno. Obrat TSP sicer še precej zaostaja s planom odpreme, vzrok temu je začetek leta,, ker je potrebno skleniti nove letne pogodbe z domačimi kupci, ta sklepanja pa ne potekajo talko hitro.
Ing. Žnidaršič
(nadaljevanje in konec)
čas se je zasukal, kakor bi trendi. Boštjan je imel polne roke dela, ker je bil za vse sam. Liza je namreč sporočila, da ne utegne priti nič prej domov kakor dan pred poroko. Slednjič je minilo tudi to in ženin je bil prisrčno vesel. Nikakor se ni mogel načuditi, kako se mu je nevesta ta čas popravila, in je ponavljal vsem, ki so ga hoteli poslušati:
»Da hi le zmeraj ostala zdrava in tako lepo rejena.«
Ljudje so se muzali, posebno ženske so mu nagajale, češ:
»Boš videl, Boštjan, kako bo naglo splahnela, ko pride v tvojo o-blast. Mesto da bi plesal, boš moral kar pestovati.«
»Jeziki nevoščljivi!« je kuhal v sebi Kolebov, in se je še do zad-
njega trenutka bal, da bi si Bo-honova kaj ne premislila. Šele v cerkvi mu je odleglo, ko je nevesta odločno in glasno odgovorila: »Da!«
»Hvala Bogu, zdaj je res moja!« se je smejalo Boštjanu, ko je z mlado ženo odhajal iz cerkve, Liza pa je bila smrtno bleda in je koj pred vrati omahnila, da so jo maloštevilni svatje komaj prestregli. Mukoma so jo spravili domov in mož je jokal, da bi se bil skoraj v solzah utopil:
»Kaj bo, le kaj bo?«
Proti poldnevu je dobil pomagača in babica je prišla povedat jokajočemu:
»Sin je, Boštjan, sin! Nikar tako ne vekaj!«
»Ali res?« se je junaku razlezel obraz. »Kje sem pa vedel, da gre to tako hitro!«
»Za tega se menda nisi preveč potil,« se je pošalil Kopin, ki je prišel za botra.
»Tega pa ne recite, oče,« se je odrezal Boštjan, »do kože sem bil premočen, tako me je prekuhalo, ko sem tam po božiču dirjal v Ljubljano.«
Pa so trčili in se smejali. Še mati Liza se je morala nasmehniti, ko je slišala moža:
»Kakopak! Boštjan naj bo, kakor jaz! In kar (hitro v cerkev z njim, da kaj ne zamudi.«
Razne misli
Nekateri trdijo, da je pri nas vse lepo. To jim rad verjamem. Tudi meni bi bilo lepo z njihovo plačo.
* # #
Lepo je v naši domovini biti izdajatelj stripov in poučne pornografske literature.
* * *
Domovina j.e tam, kjer lahko na glas jamraš.
Popravek
V III. številki našega glasila nam jo je zagodel tiskarski škrat na 2. strani pri novici »Gorelo je« s stavkom »Zagorelo je v tovarni drobnega pohištva«. Ta stavek je odveč in tudi nepravilen zato, ker je zagorelo v tovarni stilnega pohištva. Prosimo bralce naj ne zamerijo škratu, ki rad ponagaja.
Samopomoč
O tam nismo poročali, kot smo vam. obljubili. Zmanjkalo nam je prostora. Zato pa danes nekaj novic.
Število članov je še vedno enako in sicer jiih je 27.
Denarja — prihrankov pa imamo zbranih vsi skupaj 3925.00 N din Prva posojila že lahko dobijo tisti, ki so člani že najmanj; 3 mesece in redno vplačujejo določene zneske.
Postanite člani samopomoči! IZID
nagradnega žrebanja reševalcev križanke v 3. številki NOVOLESA
I.	nagrada 30 din Justa Darovec
iz TSP
II.	nagrada 20 din Marjana Dular
iz uprave
III.	nagrada 10 din Slavko Pavlin
iz uprave
Komisijo so sestavljali: Adi Bevc, Štefka Hren in Andreja Trampuž
Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Bogomil LILIJA, tehnični urednik Gabrijel MAKUC. Izhaja vsakega 1. in 15. v mesecu. Izdaja delavski svet Lesnega kombinata »NOVOLES« v Straži pri Novem mestu. Naklada 1.400 izvodov. Tiska tiskarna »KNJIGO-TISK« v Novem mestu
Skupina članov našega delovnega kolektiva na Metu, vodil M.
Šuštar