Št. 15. * V Gorioi, v torek due 21. sebruvarja 1905. Letnik VII. l-/.h:ij:i vsa' toiM'k in sohoto oh 11. mi |ij'f'il|ioliliit' /.;i MM'slr» tfr ob II. uri po| , za dezi'lo. Ako ptult« na l:i diicva pnunik izidt* dan pri'j ob <». /.VfčtT. Slane po poSti pri'jfMiiun :ili v Gorici n:i dom poäiljun ct'lolftno 8 '\, pollt»tno 4 K in «VtrtMno 2 K. I'rodajas»' v Gorici v to- bakarnan S c hwj a r n v »Solskib ulirali, Jnllcryitz v Nunskili ulicab in Li1- b n n na Verdij^viMii l<*kali$öu po 8 vin. GORICA (Zjutraiije ixrianje.) llreilniätvo in upravnlütvo »e naliajata v «N a r o d n i I i a k a r u i», iilira Vetturiiii li. St. 9. Dopis« je nasloviti na urt*dniätvo, '»glase in naroCiiino pa na upravniJtvo »Goric«1«. Oglasi s»* računijo po petit vrslab in sicer ako se tiakajo 1-krat po 12 vin., 2-krat po 10 vin., 3-krat po 8 vin. Ako »e večkrat tiskajo, raöu nijo 8« po pogodbi. Izdajrttelj in odgovorni urednik Josip MarušiČ. Tiska „Narodna tiskarna" (od^'ov. J. MaruSič). Brezobrestna posojila v deželncm zboru. Našim Čitateljem je gotovo Se v dohrem spomina, koliko krika in äcu- vanja je bilo po deželi, osobito po Vi- pavwkem in na Krasu, gledt1 brezobrestnih pOHojil proti naši stranki, ceä, da ista je v lorn ozirn mnogo zakrivala in nima srca za naäega posestnika trpina, ker ni glasovala za predlog poslanca Štreklja, naj bi se deželni prinos povižal na 50.000 K, 8 čimar bi bilo našim vino- gradnikom pomagano. Svoječasno smo v našem listu po- jaanili, da je bil sicer la predlog dobro miSljen, a za dotično dobo neutemeljen, ker se je pokrila tozadevna potrebčšina za I. 1902 le z deželnim prispevkom 20.000 K in skoro dvakrat tolikim vladnim prispevkom. Opomnili smo pa tndi, da zanaprej bodo potrebščine najbrže večje ter da inora biti skrb deželnemu odboro, da ugodi tern večjim zahtevam. Deželni odbor se je resno trodil, da bi bil pripravil vlado do viäjega pri- spevka z,a večje potrebe, ki so znašale za I. 1903 začetkom okolo 122.000 K in so dorasle kasneje do 130.000 K. Vspeh je bil negativen, vlada je stala nepre- mično na staiišču, da zamore dovoliti deželi le približno dvakrat toliko, kakor ona prispeva, a višje noče in ne more. Deželni odbor je poizvedoval tndi, ali niso druge dežele dobile v primerju z našo relativno viäje podpore od vlade gtede brezobreBtnih posojil, a vspeh leh poizvedovanj je bil nepovoljen. Torej ma ni preostajslo dragega, nego čakati zasedanja deželnega zbora, ki bi imel Bklcniti, da se deželna prispevka, na- menjena za leta 1903 in 1904 uporabita z zadevno vladino podporo za pokritje VMoh potrebščin, ki so bile po vladnih organib kot opravičene pripoznane za leto 1903. Nazi „napredni" poslanci, v kalerih imenu so hoteli ribariti v raotni vodi in kovati kapital za svoje strankarske na- mene različni njibovi pristaäi, na čelu jiiri njibovo glasilo v Gosposki uliei, so imeli po otvorjenju deželnega zbora naj- lepšo priliko, da bi stavili tozadevne predloge v korist po filokseri prizadetim vinogradnikom. Kes je stavil ladi poslanec dr. H. Tama v zbornici poseben predlog o brezobrestnih posojilih, na cigar vse« bino smo bilo zelo radovedni; a naäim posestnikom bode prav malo ali nič ko- ristil označeni Tamov predlog, kajti isti se glasi tako-le: „Nalaga se deželnemu odbora, da vsako leto poleg tiskovnega poročila na drobno poroča deželnernu zbora o akciji glede brezobrestnih posojil ter posebej j izkaže dana posojila po oböinah, po svotah, po vračanju in vspeha posojil glede povräja novonapravljenih vino- gradov in nasaje trt ter o hipotekarnem stanju posojilojemalcev in vrednosti na korist dežel. zaloga obteženih zemljišč." Za statistični urad ima ta predlog nekaj pomena, izkoriäcati se bode dala tudi njegova morebitna izvršitev v fis- kalnem smislo, vsej deželi bode potern znano, koliko je dobil brezobrestnega posojila ta ali oni poseslnik, kar bode dalo povod razlienim nepotrebnim pre- pirom med sosedi; a praktjčnega pomena v pomoč naSim posestnikom ta predlog nima, v tern oziru spada vsekako med one predloge, ki so ceneji od robidenc in katerih gre običajno dvanajst na en ducat. — V seji dne 11. novembra 1904 je prišel ladi gori navedeni predlog v raz- pravo, in g. poročevalec Falconer je po- vedal predlagatelju to, kar je bilo uže prej znano, da deželni odbor ne more ugoditi zahtevam tega predlog», kajti glasom zakona z dne 28. marca 1. 1892 drž. z. št. 61 preastrojenega s postavo z dne 4. aprila 1902, kakor tudi glasom tozadevnih navodil z dne 11. junija 1903 pripada politični oblasti skrb in dolžnost, doloditi po njenih organih opravičenost brezobrestnih posojil, iste vknjižiti in izplačali. Deželni odbor nima pri tern drnge pravice in dolžnosti nego nakazati po pregledanih vladnih predlogih dotične deželne prispevke. Vai zahtevani podatki so torej le v vladnih rokah in deželni odbor bi za- mogel v tern oziru storiti k večjem to, da bi naprosil vlado za zadevne podatke v svrho, da jih predloži dežel. zboro. Dežela bi zamogla izkazati dana posojila po občinah, po svotah, po vra- čanju in vspehu posojil glede povräja Movonapravljenih vinogradov in nasadov Irt ter o hipotekarnem Htanju posojilo- jemalcev in vrednosti na korist dežel- nega zaloga obteženih zemljiäö, ako bi imela svoj kmetijski urad, zoper katerega so se pa gospodje poslanci „napredne" stranke z vso močjo vprli. Nočemo spu- ščati se tukaj v razmotrivanje, je-li taki urad potreben ali ne, je-li bil sedaj oportun moment, da se je vpeljava ta- kega urada pri deželnem odbora za- htevala ali ne; a brezdrugacno je to nedoslednost, ako se zahteva na eni strani izvršitev dela, na drugi se pa ne dovoljuje delavcev. Vse to kaže konečno, da gospodje „napredni" znajo dobro in ostro kritikovati» a stavljati dobrih nasvetov ne znajo. Vsa gonja proti naši stranki zaradi brez- obrestnih posojil je bila le — pesek v oči. — Stara slepilka. 12. novembra je pisala „Soča" o XI. seji deželnega zbora: „Tama je za to, da se sprejme načrt občinskega reda, kakor ga je popravil pravni odaek. Pov~ darja potrebo občinskega reda, in se na- deja, dadobi sankcijo. Glede na nujnoBt je za to, da se sprejme takoj občinski red." V „Soči" z dne 7. januvarja t. 1. pa čitamo o istem Tumovem govoru: BKo se je obravnaval občinaki red t zbornici, je dr. Tuma povdarjal, da ob- činski red, kakor ga je predloiil odsek, ni še brez vseh pomanjkljivoati, ni še nikakor dovršeno delo. Po njegovem mnenju občinski red, kakoräen se je predložil vladi, in za kakordnega je gla- soval tudi on, ne bo sankcijoni- r a n." Iz teh dveh citatov je razvidno, da nasprotuje prvo poročilo o dr. Tumo- vem govoru popolnoma drugemu. Od kod tako protislovje ? No, reč je jasna! Slovenske občine so kmalu razvi- dile, da kräi novi občinski red njihpra- vico do samouprave, da jim nalaga a prisilno ustanovo meat občinskih tajni- kov nove upravne troäke in da je prav za prav obstanek vsake slovenske ob- Čine v nevarnosti, ker sme po novem občinskem redu deželni zbor, oziroma deželni odbor, v katerem imajo Lahi večino, posamezne občine raz- družiti, ali pa več občin tudi proti nji- hovi volji v eno samo občino združiti. Boväko stareäinstvo je prvo spo znalo nevarnost, ki preti slovenskim ob- činam v narodnem in gospodarskem oziru, in prvo je tndi sklenilo resolncijo proti novemu oböinskerau redu. T& resolucija Tumi gotovo ni bila po volji, kajti njegovi boväki volilci so se izrazili proti novemu oböinskemu redu, katerega je on v zbornici zagovarjal in za katerega je tudi glasoval. Da bi „Soča" potolažila Tumove volilce, jim skuäa natresti v oči neko- liko peska ter pretvarja Tumov govor o novem občinskem redu. Zasledujmo äe dalje staro slepilko! Ko je „Goriea" opozarjala na ne- varnost novega občinskega reda, je sku- šala „Soča" spraviti to vprašanje na po- litiöni tir, češ, „klerika'ci;c begajo Ijud- stvo z občinskim redom, da bi agitirali proti „nnprednim" poslancem. Ta mane- ver se ji je bil posreöil leta 1900, ko je preprečila pod Gorupovim uplivom v neizmerno äkodo naše dežele sprejetje užitninskega davka v deielno režijo; letos pa ji ni pomagala niti njena „ libe- ralna" krinka, niti njeno zagovarjanje novega občinBkega reda. In zagovarjala ga je, kakor da bi bila za to plaöana. Le poglejmo! Pomialeke „Gorice" proti nastav- Ijanju občinskih tajnikov je pobijala x besedami, da hoöe wGorica" nekaj reči proti novema občinskema redu, da pa nima pravih vzrokov! Trdila je tudi, da je le hudobija „klerikalcev", ako se skli- cujejo na to, da vladajo Lahi v 3ežel- nem odboru, kateri sme po novem ob- činakem redu v nekaterih slučajih ob- öinske tajnike odstavljati in z drugimi namestovati. Proti koncu lanskega leta je pisala, da naj bo tajniSka sluiba atalna s pravieo do pokojnine, ter da naj n« bo tajnik le hlapec vsakokrat- nega iupana. Tudi v svoji letošnji tretji ätevilki je zagovarjala nameäcenj© dobro plaöa- nih tajnikov in žalila obenem veöino se- danjih slovenskih županov in tajnikov. Da ,zvedo tudi naši čitatelji, kako se drzne dr. Treotov organ o naših županih in tajpikih pisati, navajamo le te- le od i lomke: „Kdor pozna duševne sile naših županov in tajnikov, ta PODLISTEK V znamenju miru. Povest. Spisal Janko li r j t i u a. (üalje.) Otresel sc je hitro zadnji1 uiisli, lice njegovo je dohilo zopet oiii odločui, iuožati izraz, ki jc bil za hip izginil z duhovnikovega obraza. — Pojdiva, sedaj bova kmalu tain ; zdi se mi, da cerkvica ui več daleč. Stopala sta dalje med košatimi bukvami, ki so daudaiies že izginile od tarn, le pot je še vedno tako skalovita in nerodna kot je bila takrat. Temno je že bilo in Franček se je stisnil bliže k stricu ; strah ga je bilo skoro teh velikih dreves, ki so tako košato stala ob potu. Prišla sta na piano, tarn konec ravani je stala cerkvica, bolj podobna mali kapelici; ob ccrkvici Je bila še jedna mala hišica, to je bil novi doin yiospoda Antona. Že sta bila blizu tarn, kar je deček naenkrat P°tegnil strica za suknjo. — Stric, glejte tarn, volk leti čez travnik. — Glej ga, glej, dejal je stric, zakričal je za ^žečim volkom, ki je kmalu izginil v goščavi. Pred hišico sta se vstavila, vrata so bila zaprta. Pogledala sta okoli sebe, a v tern hipu je pri- letela postarna ženica okoli vogla z velikim ključem v roki. — Dobr večer jim Buh dej, gasput, pozdravila je gospoda. Njega ncj doma zdej, jest sin jih vidla jen sm vadle dela, de grejo ta novi gasput, zatu sm prnesla ključ. Tako je šcebetala žcnica, žena prejš- nega cerkovnika, ki je še sedaj hranil ključe. Odprla je vrata — liašu dva popotnika sta vstopila v zaduhlo sobo... — Buh bodi zahvaleii, de so li gasput spet to; zdej bo že spet vse dobru. Buh jen sveta Marija .. . Ženica je tiho šepetala zahvalno molitev... Ob istem času sta sedela pred kovačnico Sede- jevega Jernejčka dva možaka. Jeden je bil že postaren, in sivi lasje so mu viseli po vratu doli do suknene domače suknje, Telovnik je imel zapet do podvrata in cela vrsta srebrnih gumbov se mu je bliščala na prsih. Hlače so bile irhaste, do kolen, in vsa postava je tičala v visokih nagubanih škornjih. To je bil kmet Luknjičar, sosed Sedejev. Posestvo njegovo je ležalo malo nižje pod Sedejevo hišo, ki je bila ne- koliko bolj v bregu med smrekami in debelimi bukvami. Drugi je bil kovač, Sedejev Jernejček. Bil je golorok in cm usnjat predpasnik mu je obdajal prednjo stran života. Kadil je iz male pipice iti sedel nasproti Luknjičarju na debelem tnalu, oni pa ua stari brosnici. — Veš, Jernejček, dejal je sosed, ki si je na- tlačil pipo iz ujegovega mehurja, nekaj novega se je danes zgodilo, kar se ti še sanja ne. — Kaj pa neki ? — Bil sem prej tarn doli na vrhu, že veš, tarn, kjer sva te dni nastavila skopce za volke in lisice. Pa gledal sem, ali se je kaj vlovilo, a sam šentak vedi, kako je to, skopec je že zletel skupaj — a vlovilo se ni nič. Pa giedam potem tja doli po dolini in po Rebri — pa glej, kaj vidim ? Kaj deš, Jernejček ? — I stric, le povejte naprej ! — Vidiš, giedam tako in giedam, kar opazim, da gresta gori po stezi dva človeka. Jeden je imel tako dolgo črno suknjo, kot pokojni gospod, ki je pred tremi leti urnrl. Vidiš, jaz mislim, da se nas je Bog zopet usmilil in nam poslal spet pastirja. Kovač je poslušal napeto, lice mu je bilo videti veselo. — Kaj, vi ste videli gospoda, vi stric ? — Šentak, prav videl ga nisem, a jaz mislim, da ni mogoče drugače. (Dalje pride.) mora priznati neobhodno potrebo po- atavne ureditve tajniäkih meat na deželi. — Po največkrat 86 vräe atareäinatvene volilve na deželi brez podlage goapodar- akega programa. Navadno o d I o ö u j e moänja, pa goapodaraka od- v i s n o B l. Üenarni mogotec v vaai po- stane v 100 alačajih 80 krat župan, p a ü a j bo z m o 2 e n ali u e. 1) a se o d- Btrani po v a a e h cvetoäi n e p o- tizem in protekcijonizem, tre- ba je, da je tajuik tudi gmotno neodvise n." V ravno tiati ätevüki jepriporoöala „SoeV* tadi uHtanovitev veležupanatev ter trdila, da novi oböinaki red a-p 1 o h nikakor ne k r ö i aamouprave uaäih ob^in. Da je pa ta Irditev nereanična, raz- viili labko vaakdo iz doloöil novega ob ßiuskega reda. Po teh določilih ima nam- rec deielui odbor v nekaterih alučajih pravico občinske tajnike odstavljati in nove imenovati, tudi sine sporazumno z namestništvom občine združevati in ineje krajevnib občin tudi proti volji dotičnih občinarjev predrugaciti. Ker pa imajo v dežeJnera odboru Labi večino, je od- viana usoda naših občin od Labov. Ro je kazala „Gorica" na to ne- varnoat, je alepila „Soča" oböinstvo a trditvijo, da bo vedno naloga nadziraiija alovenskih občin v rokah alovenBkih od- bornikov, in da ne bo v tern oziru nobene nevarnoBti, ako boata vršila alovenska odbornikasvojo dolžnoat. To brezveatno beganje naäega Ijud- atva je trajalo v „Soft", dokler niao za- čeli prihajati od vaeh strani protesti. proti občinskemu redo. Prvi proteatni shod na Ajdovakem je aicer 3e akušala amešiti. Ednemu izmed eklicateljev je po avoji pobalinaki navadi rekla, da ima nohtove in debelo glavo, drugemu pa, da noče tajnikoy, ker hoče imeti 8am v ro- kah Skarje in platno. Ko ao ae pa oglaSale zaporedoma občine proti novemu oböinskemu redu, je postajala vedno krotkejša. Že 18. ja- nuvarja zataji, kar je poprej pisala in pravi: „Dopianik iz Sovodenj piäe, da hoče „Soča" nekako opravičevati novi občinski red. To ni res, to je zlagano." Popolnoma pa ao „Soči" zaprli aapo kraški župani, ki ao 23. januvarja v Sežani proteatirali proti trem točkam novega občinskega reda, in sicer zato, ker so te točke ob obatoječih narodnih in gospodarskih razmerah v deželi na- ravnost nevarne, ker kršijo samojupravo občin in nalagajo občinarjem nove upravne atroške. To ao ravno tiate tri točke, katere je „Gorica" pobijala, a „Sofa" diretno in indirektno zagovarjala. Po ahoda kraških županov je pa „Soča" obmolknila in nehala zagovarjati novi občinski red. Še veČ ! Slepilka zdaj celo trdi, da je tudi ona položaj že po prvih informacijah lako preaodila kakor kraški župani ; zdaj tudi priznava, d a binoviobčinaki red dal naže občine popolnoma v roke de- želnemu odboru in vladi. 0, brezznacajna alepilka! goriäka podružnica delokroga, a ta bi bil v primeri z delokrogom so^ke podružuice le malenkosten in za delokrog prve bi zadoatovalo par odbornikov v meatu, dočim je Ireba za tolminaki gorali ok raj intenzivnejäih močij in velikih gmotnib podpor. Ako ho ureaniči utitaiiovitev goriäke plauinske podružnice, $tela bode la obilo udov, kojih doneake ae bode troailo, da ne rečemo po nepotrebnem, a vsuj v obilici po krajih, kaleri ne ugajajo pravemu priatnemu hribolazcu, ker mu ne nudijo tega, kar zahteva od gorä, med tern ko oalanejo naže viaoke, kakor za hribolazca nalaač uatvarjene gore, vttled poinanjkanja gmolnih ared.stev preskrb- ljene le po maeehovako. Da si ludi napnemo vao avoje nioči in nabereino kolikor le možno mnogo članov iz bribov, vendar ne bodo njib donoaki zadoatovali, da bi troške zmagovali, katere zahtovajo naSe gore, ako naou ne priskocijo na pomoč tadi Goričani in goriäki ükraj a tern, da ae jib čim največ priglaai k aoški podruinici.] Goričani! Imejte pozornoat drugje, skrb za hribola/.tvo puatite uam Gor- janom ! D opisi. Iz hribov. — SoSka podružnica alovenskega planinakega društva v Tol- minu razpo8lala je äirom goriäke dežele vabilo za priatop k temu prepotrebnemu društvu. Čuje 86, da se novi udje kaj , pridno oglašajo oaobito iz tolniinskega okraja, dočim je goriški okraj in meato eamo le malo zaatopano. Kje naj 86 iače vzrok 8lednjemu? V nezavednoati goriäkih , Slovencev gotovo ne ; vzrok tiči marveč le v tern, ker ae nameruje uatanoviti za ' Gorico in njeno okolico posebno po- ' družnico se 8edežem v Gorici. ' Namen bi bil hvalevreden, ako bi ae ne oškodovalo z uatanovitvijo ome- ' njene podružnice uže več let obatojeöo aoško podružnico, kateri bi ae a tern od- iegnilo marsikaterega uda iz Gorice in « .okolice, kateri bi aicer priatopil k alednji. Nočemo zanikati, da bi ne imeJa Politični pregled. Državnl zbor. V petkovi seji poalanake zbornice, o kateri amo v zadnji šlevilki le na kratko poročali, odgovoril je vodilelj pravoaodnega miniateratva dr. Klein na interpelacijo poslanca Mazorane glede apopolnenja mesta predaednika okrož- nega aodiača v Kovinju. Dr. Klein je rekel, da se je i2vräilo imenovanje pred- aednika okrož. aodižča na predlog biväega voditelja pravoaodnega miniateratva dr. Körberja, in aicer po veatni in akrbni pre8oji kvalifikacije proailcev. Govornik je izjavil, da ne more o bodočih iine- novanjih podati več nobene izjave, ter da smatra dolžnoat pravoaodne uprave, da ae povodom vaakega imenovanja akrbno pretrese vse tozadevne razmere ter v zmialu iatih tudi določi. Potem ae je nadaljevala in tudi končala razpiava o poročilu proračunakega odaeka o refon- dacijski prodlogi. Dotični zakonski načrt bil je v dragem in tretjem branju aprejet. Državnozbortkl Imunitetnl odsek. V petek je imel imunitetni odaek aejo, v kateri je aklenil, da ae izroče aodiäöu poalanci ^itnik, Kldersch, Herzog in Malik. Sklenil je tudi, da ao izroči aodišču poalanec Hauck zaradi motenja vere. Hauck je namreč priobčil v nekern vaenemžkem HhIu znani članek, a kate- rimi, je na nečuven način žalil Najave- tejäe. Novi tajni svetniki. Ceaar je imenoval ministre Koaela} Hando in Buqnoia za tajne svetnike. Ogrskl državnl zbor. V petek je imela novoizvoljena ograksi poalanaka zbornica avojo prvo aejo. Appony in Košut sta bila, ko ata vatopila v zbornico, burno pozdravljana. Staro8tni predaednik je izjavil, da ao vni aklepi o novem poalovniku ničevi in da bo vodil aeje po edino veljavnem atarem poalovniku. V aoboto bila je druga aeja novoizvoljene poslanake zbornice. V ti aeji je bil prečitan kraljev reakript, a katerim ae proglaša zbornica za otvorjeno. Za tem so predložili novoiz- voljeni poalanci avoje mandate. Izvolilo ae je deaet odaekov, da proučijo volilne akte ter da o tem poročajo v prihodnji seji, ki je danea, v kateri ae izvoli tudi zbornično predsedatvo. Krlza na Ogrskem. Te dni bil je zopet aprejet od ce8a*rja gröl" Andraasy ter mu poroöal o položaju. Pravijo, da bode imenovano aedaj prehodno miniateratvo, v katerem pa ne bode nobenega doaedanjih mini- atrov, kakor tudi nobenega Člana ne- odviane atranke ne. Novolzvoljenl narodnostnl poslancl (Srbi, Slovaki, Romnni), — devet na ( številu — v ograkem državnem zboiu so se konatituirali v aamo.ntalen klub. Pred- eednikom je bil izvoljeü dr. Teodor Mihal^, tajnikora pa Slovak Milan Hadžic. Nemško avBtrljaka trgovlnska pogodba. Včeraj je nemški državni zbor odobril nemäko - avslrijako trgovinako pogodbo a 192 proti 53 glaaovi. Vatikan lit Franclja. Iz Rim» poročajo, da ae na želio papeževo vai kardinali, ki pripadajo di- plomatični alužbi, zberejo pod pred- aedalvom državnega tajnika Merry del Vala, da ae posvelujejo o težavah, ki ,«o nastale valed francoake zakonske pred- lo^e glode ločitve eerkve od države. At^ntat na vellkega ruskoga kne/a Serglja Aleksandrovlča. Kakor amo zadnjič poročali, izvräil ae je v Moskvi v petek atraäen zlo^in, ki iuora z grozo napolniti vaakega člo- veka, kateremu bije v praib čuteče arce. Ko se je v pelek peljal ruaki veliki knez Sergij iz svoje palace v kopelj in se je nje^ova kočija, kateri ata aledili še dve drugi, v katerib ae je nabajalo sprem- alvo, približala juslični palači, vrgel je nekdo, ki se je vozii na aaneh, pod ko- cijo kneza bombo, ki so je lakoj razpo- c'ila ter raziieala na drobae kosco kocijo in truplo velikega kueza Sergija. Ekaplo- zija biJa je tako močna, da ao popokale vsled nje vse žipe jualične palace. Kosi razalreljenega velikoga kneza pa ho zle- teli več melrov daleč drug od drugega. Poleg velikega kneza ubil je bil tudi njegov adjutant, ki ae je ž njiin vozil in tako tudi kočijaŽ in aluga. /locinca, ki je bil v družbi z iiekim drugim clove kom, ho tako; prijeli. Branil se ni nič in je rekel, naj store ž njim karhočejo, ker je izpolnil, kar je nameraval. Njegov tovariä se je hotel vstreliti z revolver- jem, a ho mu to že pravočaano zabra nili. Na licu mesta zbrala se je nebrojna množica ljudatva, ki je bilo vse prepla- seno. Pritekla je tudi kmalu tje soproga urnorjenega Sergija, velika kneginja Eli- zabeta, ki je, ko je začula ekapjozijo, koj slutila, kaj se je moglo dogoditi. Poklek- nila je na mealn, kjer se je izviäil ta grozni zločin, ter tarn delj čaaa molila. — Vest o izvrSenem atentatu je napra- vila na carskem dvoru giozen atis. Ko je bil car obveäcen o atentatu, je ves prebledel ter izustil le par besed, nam- reč rekel je: „Ubogi moj atric!" — Ve- liki knez Sergij Aleksandrovič je bil če trti ain carja Aleksadra 11. in brat carja AlekBandra 111. Rodil se je dne 29 aprila 1867 v CarBkern Selu ter je bil od leta 1884 poročen z Elizabeto Feodorovno, rojeno princesinjo Hesensko. Otrok nista imela. Veliki knez Sergij je bil od leta 1891 generalni guverner v Moakvi. — Veliki knez Sergij je bil, kakor pravijo, največji nasprotnik reform na Ruskem. Revolucijonarni in drugi liati ga dolžijo, da je on naavetoval carju, naj ae tako odločno naatopa proti izgrednikom, ka- kor se je to zgodilo dne 22. januvarja tega leta. Zato pa ga je revolucijonarni odbor obsodil na smrt. Kakor se vidi, hoče prekucijaka stranka uniöiti vso vla- darsko rodbino Romanov. Tudi ta aten- tat je len en člen v dolgi vrati zločinov, ki so se že izvräili in ki jih nihiliati še pripravljajo. Če 30 pa provzročitelji z umorom velikega kneza Sergija dosegli kar ho nameravali, je malo verjetno. Zi- stem samodržtva se bo valed tega napada nnjbrže okropil in neusmiljeno bodo za- sledovali vse one, o katerih slutijo, da se strinjajo z umorom velikega kneza Sergija. Kolikor je do ardaj znano, bode truplo velikega kneza Sergija za- časno pokopano v kapelici velikega an- gelja Mihaela. Oii členov carske hiäe ne pride nibče na pogreb, izvzemäi velikega kneza pavla. Uradi ceremonijskega urada ho že odpotovali iz Petrograda vMoskvo. Doyodkl v Macedonlji. V ona sela Stare Srbije in Mace- donije, ki ineje na Srbijo, so od^ile vedje čete turških vojakov, da preiskujejo, niso li kje vstaäi ali skrito orožje. Ako- ravno ne najdejo niti tega niti onega, vendar počenjajo na seljakih naailstva, ubijajo jih, jemljo vse, kar ima kako vrednost. Doslej ao bili v selih : Stojavac, Goraca, Trnjica, Surgiba itd., potem v onib krajih, kjer se rel'ormirajo in äcitijo rajo pred turäkimi trinogi — avstrijnki častniki. Iz Toluna prihajajo glasovi, da ae TurÖija pripravlja za vojsko. Vsaki dan odliajajo vlaki z vojašlvom v Monastir, Ohrido in Prclep. V Monastir so pri- peljali 24000 Mavserjevib pušk in ^ol- äenti milijon patron. Tudi vataši se gibljejo. Rusko-japonska vojska. Glasorn poročil od reke Saho so se Ruai pričeli na novo gibati s tem, da se na oben krilih raztezajo, da ojačujejo deano krilo ter koncentrujejo na levem proti Kurokiju močneje vojne aile. Pri tej operaciji je slu?.il za bazo Fusan. Cleni ae rusko vojno silo v tem okraju na 6 divizij. Vse kaie, kakor da se ge- neral Kuropatkin zopet pripravlja na ofenzivo. — Vreme je neugodno, vendar utegne kmalo ponehati. * Kusi so v četrtek in petek obstre- Ijavali centrum armade Ojame in pozi- dje na njegovem lovem boku, Rusko konjeniiUvo se je po zadnjeui napadu na levi bok Ojame umaknilo ter se utabo- rilo pri L;uhienbangu. * * Maršal Ojama porod-a : Rusi gradijo | neprcuehoma ulrdbe ob vsej Ctrti ter 1 neprestano obalreljavajo dele japonske J armade. ! Petrograjska brz. agentura poroča | iz Huanäana : V noi-i na lö. t. m. ao ruski dobrovoljci zasedli vaa VaitnoSan ter 1 gozd in rove ob obeh nLraneb vasi. Ja- ponei ho imeli znatne izgube. Huai so . imeli 2 mrtva in 10 ranjenih. Neki drugi ! oddeU'k dobrovoljcev je napadel Japonce pri Liliaosanu ler jih pregnal. Na n\nk\ \ Htrani je bil en mož ubit, 9 pa raujenih. i l)iw 15. t. m. je bilo na vsej rrli sli4ali } gromenjo topov. * * SodeC po najnovejäih porofiilih, ki dobajajo z bojiscji iz japouskib, kakor tudi iz ruskih virov, je gotovo, da prione Kuropatkin kmaln z ol'enzivo. Iz Tokija poročajo namreč, da Kusi napredujbjo na celi l'ronti, i g.čne Hermine Rebek z gosp. Lovrencem Kotnpara v Lokavcu zložili svetje 10 K; N J. 46 vin. Srčna hvala ! Smrtua kosa. — Uuurl je v Vipavi c kr. stotnik v pokoju Ivan Dolenec. Razpis natečaja. Razpisuje se natečaj enega mesta računskega vajenca pri deželnem hipotečnem kreditnem za- vodu. Prosilci imajo dokazati, da bo do- vršili srednjo solo z dobrirn uspehom. Omenjeni računski vajenec se podvrie poskuänji Iren eventuelno äestih mesecev, in ako izpade poa.kuänja povoljno, do- pusti se vajenec k prisegi, od katerega dne se mu nakaže adjulum lelnih 800 krön. Nadaljna pojasnila k temu natečaju se podajejo pri uradih deželnega hipo- točnega kreditnega zavoda in pri de- želnem odboru ob uradnih urah. Proänje, pravilno opremljene z dokazilom o do- vršenih študijah, o državljanski pravici, o dobrem nravstvenem vedenju in o zmožnosti deželnib jezikov imajo se vlo- žiti pri deželnern odboru do 31. marcija 1906. — Potrjeni volitvi. — Minister za trgovino je potrdil zopetno izvolitev laatnika tiakarne Josipa Paternolli pred- nednikom in trgovca Josipa Venuti pod- predsednikom trgovinske in obrtne zbor- nice v Gorici za leto 1905. Protest proti novemu oh^ln. rodn je sklenilo dne 15 t. m. v svoji redni seji tudi starešinstvo občine Pod- k'ora, ter naložilo županalvu, da odpo^lje istega via. vladi in deželnemu odboru, kar je žnpanstvo že tudi storilo. I/^ubljeua /lata ftenska lira. - V nedeljo zvečer izgubila je neka osebu zlato žensko uro in sicer na potu iz kavarue „Central" pa do „Trßovake^a rionm". Kdor hi jo biJ naaftJ, nese naj jo na policijo, kjer dobi postavno najdenino. Ohfril zbor „Bralut^a in pev- Mke^a «lrustva v lNulbrdu". — One 26. t. m. ob 5 uri popoludne vräil se bode v proHlorih g. Iv. Štravsa v Pod- brdu obeni zbor „Bralnega in pevskega druStva" v Podbrdu a sledečiut vaporedom: I. Nagovor. II. Pomen bralnega in pev- wketfa društva. III. Branje pravil, volitev novega odbora. IV. Slučajni predlogi. K obilni udeležbi vabi začasni odbor. Brnluo In in'vsko dru&tvo ,,KraH" V OpatjmiHelii priredi dne 26. I. m. po- poludne ob H. uri v prostorih g. Jeleim piintuo veaelico s peljem in godbo. Vabilo k veseliei „KaloliSkt^a d. „tievljar in krojac", žaljiv, prizor; 6. 1. Labarnar: „Plicam", poje mešan zbor; 7. Slavnoslni govor; 8. I Žirovnik : „Kukavica", poje incšan zbor; 9. „Ne udajnio se", kratkočasna igrn v onem dejanju ; 10. „Ne udajmo se ", pp- sem po igri, poje inoäki zbor ; 11. ,.Žu- panski kandidal", äaljiv prizor s peljem; 12. Šaljiva loterija in prosla zabava. Začetek ob 3. in pol nri popolndnn. Vstopnina 40 vin., sedeži I. vrsta 1 K, II. vrwla 30 vin. Udje so vstopnine prosti, ne pa sedežev. K obilni udelfžbi uljudno vabi — odbor. SiH'S. — Včeraj anežilo je po našili bližnjih gorah. Tudi sv. Valentin dobil je bei klobuk, pa le klobuk. Krvavi čin. — V soboto pila sta v Borštu, v občini Dolenje, Hermenegild Kocijančič in Josip Blažič, oba doma lz Noblega. V isti krčmi nahajal so je tudi njijn sovaščan Anton Peršolja. Med temi naslal je prepir. Peräolja je namreč pričal zoper Blažiča in Kocfjančiča za- radi lovskega tihotapstva. To je dalo povod prepiru in Blažič zasolil je jedno krepko Peršolji že v krčmi. A na potu in sicer na jedni samotui stezi priälo je do hujšega. Omenjena dva pretepla sta namreč Peršoljo tako hudo, da je komaj prilezel domov in je nato tudi po kratkem času amrl. Napadalca so zaprli. Nesrečni slučaj. — V soboto predpoludne hotel je vstopiti železniški delavec Ualmatinec, Ivan Markovie v prodajalnico urarja Braunitzerja na Travniku. Pri ti priliki je nekoliko pre- močno potisnil vrata, valed česar je bila obita velika Šipa na vratih ki stane f)0 kron. Zblaznel je 68 letni France Volk iz svetokrižke občine pri Ajdovačini. Vzrok je baje smrt njegove žene. Postal je revež tako nevaren domačim in soaedom, da so ga morali pripeljali v tukajšnjo bolnišnico. Vojakoin-kolesarjeiii. — Časlniki in moätvo neaktivne alužbe, ki hočejo vojaško vaje spomladi in jeseni odslužiti kot vozeča ordonanca (podčastniki), ozi- roma kot kolesarji s svojimi kolesi, zglasiti ae imajo do konca februvarja pri deželno- bramb. dopolnitvenem poveljstvu, Stroški za prevaženje koles in za prehranitev povrne uprava dež. brambe. Za uporabo kolea je določena odškodnrna: 30 K za avtomobile in 6 K za kolesarje. Püuarcjeni bankovci. — Že dolgo ^»8a krožijo ponarejeni bankovci po 20 K po Kranjski, Štajerski in Hrvatski in sicer v obmejnih krajih ob Savi. Sedaj se jö dognalo, da prihajajo ponarejeni ban- kovci iz Ainerike, kjer jih izdelujeta neki |van Krkovič iz BorŠta in Martin Zorko '2 Dobrave, ki sta zaradi ponarejanja *bežala čez morje. Na Kranjskem, Šta- jöfskem in Hrvaškem pa imata sokrivce, Jaterim pošiljata bankovce, da jih širijp. 'rftba je vsled tega previdnosti. Zoper pljuvanje na železnicah. p Zadnje izdanjenaredbenega lista avstr. *elezniäkega minislerstva prinaša odlok ž°per pljavanje na železnicah, ladijah, yseh javnih lokalih itd, glasom katerega Je strogo prepovedano pljuvati OBobito v 2elezniških vozovih, v čakalnicah, v re- ^avracijah, skladiščih i. t. d. Ta prepoved naperjena proti razširjanju tuber- °zo. Po vseh omenjenih krajih bodo J6 kui ^alej nabiti svarilni napisi, in oni, ki bi e pregrešili proti tern predpiaoin in bi 11 zaaačen, kaznovan bo z zaporom od 6 i° H dni ali pa z globo od 2—200 kron. ^dovedni 8mo, ako bode železniška JP^ava dala nabiti ta odlok po naših v aJ'h ludi v slovenskem jeziku in no le . n«*inSk<'m, v itaiijan.skom in v rnad- l©Ph ¦ *V J^ziku, k«*r j« du se(ll\i pri že- ^•»iški upravi navada. Ako ne bode Aubit onaenjeni odlok tudi v slovenakem jeziku, potem bodemo opraviöeni misliti, da niHO zgoraj omenjen« doloöbe iia- menjene 8lovencem, ampak lo Nemcem, Italijanom in Madjarom. Šlbcnik vojna Inka. — Graäka „Tagespost" je zvedela iz krogov voine mornarice, da ae dela na to, da poatane Sibenik vojna luka. Isti list jo tern po- vodom priobčil zanimiv članek o važnoati dalmatinske obale za Bosno in Herce- govino in o lukah ob tej obali. Ako torej Sibenik postane vojna luka, potem se bodo gradile tudi železnižko proge Spljot- Bugojno in Knin-Ognlin. Slovennka celjHka giinna/ija. — „Slovenski Gospodar" piše : Odpo- slanstvo celjskib Slovencov, v kalero so bili izbrani dr. Sernec, dr. Hraaovec in HoS, je bilo prelekle dni pri ätajerakom nauiedlniku grolu Clariju in pri inini- sterskcin predsedniku Gautschu ter na- učnom niinistru dr. liartlu. •— Izvedoli so, da jo dr. Dečko proti namostniku Clariju v imonu vseh Slovencev izjavi', du so ti zadovoljni z njegovim travnikom kot stavbisčem. Isto je zatrjevul vitez Berksrdunajski vliidi v imenu svojili slo- venakib volilcev. Vladnih krogov sklepi zadnjega zatipnega shoda celjskih Slo- vencov niso v njih prepričanju nič omajali, ker se fin vodno sklicujejo na to, da je dr. Dečko vodit«»lj in najbolj navdu^en izmed Siovcncev in da sta oba, gg. dr. Dečko in Berks, poslanca cftljskega okraja. Da se ugodno reäi zadova celjsko slo- venskc! gimnazijo, ne bo lorej drugo nič pomagalo, nego, da omenjena gospoda položita svoje mandate. Ulomili so tatovi v cerkev v Dragi pri Trstu tor vzeli seboj mnogo stvari. Splosen avHtriJHki katoliäkl shod, Na dan 9. februvarja t. I. je sklical ko- misar splošnih avstrijskih shodov tajni svetnik Ernest Sylva-Tarauca na üunaju shod, katerega so se udeležili zastopniki skoro vseh avstrijskib nnrodov in äkoflj, katere so poslali k zborovanju dotični škoii ali äkofijski odbori, kjer ti obatoje. Po temeljiti razpravi bilo je sklenjeno soglasno, da naj se skliöe peti sploäni avstrijaki katoliški shod za dni 11. do 14. novembra t. I. Komisarju katoliäkih shodov se je pridodal začasni osrednji odbor, obstoječ iz zastopnikov raznih äkofij. Ta odbor se je takoj sestavil tadi kot brambeni odbor vseh avstrijskih ka- toličanov. Peti sploäni avstrijski katoliäki shod se bo obdržaval na Dunajuin sicer ˇ prvi vrsti radi praktičnih vpraäanj. V zvezi s katoliškim shodom bode zboro- valo večje število raznih zvez s poseb- nimi nalogami. Oklofiitaui časnikar. — On fa8nikar, katerega je državnozborski burkež grof Sternberg v četrtek na ko- ridorih poslanske zbornice pretep el, je znani cosarski svetnik Penižek. Grol' Sternberg je Penižka zato pretepel, ker je isti v sojem poročilu do „Na- rodnih Listov" pisal, da se grof Sternberg v zbornici obnasa kakor kak klovn ter da 8 svojim nastopom veliko pripomore k razvedrilu parlamenta. Koliko je stala Htavka ob Ruhri. — Listi priobčujejo vsoto, katere j« stala stavka v Ruhri. Računajo takole : Delavci so izgubili na plačah 17,800.000 mark, vrednost prernoga, ki so za čas stavke ni spravil v promet: 32,200000 mark, že- ležnice so irnele Skode 10,000.000 mark, tuji premog je bil za 10,000.000 mark dražji, kakor bi stal domači premog in 20,000.000 mark äkode so imeli konsu- mönti. Skupno se toraj ceni äkoda, ki jo je provzročila stavka ob Ruhri, na de- vetdeset miljonov mark. (irozna osveta. V Lenhenyu (Ogrsko) je neki Mika, ki je bil zasačen pri tatvini v gozdu, hotel gozdarja s sekiro pobiti. Gozdar pa je bil hitrejši ter je napadalca ustrelil. Nato je äel gozdar o stvari poročat k sodišču. Pred sodiščem pa so se zbrali sorodniki umor- jenega in drugi vaščani ter hrupno za- htevali, da se jim gozdar izroči. Sodnik je dal vrata zapahnili in poslal po i orožnike, toda preden so orožniki prišli, je množica razbila vrata tor privlekla gozdarja na cesto, kjer so ga sorodniki umorjenega toliko časa z nogami teptali, da je bil kepa mesa. OroŽniki so priäli prepozno, vendar so streljali ter ranili pet oseb. Nad 8to dclavcev se je za- Htmpllo v Češki Lipi, ker so jedli po- kvarjene klobaso. Pri meaarjih se vrše ' hišne preiskave. | FraktiKclK'ii Lehrbuch der slo- ! veuiHcheu Sprache für den Selbst- unterricht von dr. Carl P e č n i k. V i založbi A. Hartlebna na Danaju je prav- kar izäel tretji natis znanu jako praktično urejene ulov. slovnico z,i N imcc. Knjifja je v prvi vrsti namejena tiatim, ki se hočejo »ami učiti jezika brez učitelja. Slovnici so dodana berila, razgovori, zbirka posebnih slovenskih fraz in spretno sestavljen slovarček, v katerem je vsaka beseda opremljena z naglasom. Spur med ^rolom Khuenotn- Hedervaryjem in banoin ^rofoin Pa- jacHevichem je nastal, ker je hotel Khuen odjesti Pejacsevichu 16.000 K, ki so neka stara kraljeva dotacija; za vo- jaško granico. Grol Khuen-Hedervary je rnirno vlekel celih 20 let svojega ba- novanja to mastno dotacijo, ko pa je nastopil banovanje grof Pejacsevich se je ta znesek črtal. Grof Pejacsevich se je pritožil in ceaar je odredil, da bo imel isto plačo, kakor jo je imel grof Klmen, t. j. lelnih 40.000 K. (irozovitontl evropHkih kultiiro- noscev v Alriki. ,MatinM poroča, da so dne 15. t. m, zaprli v Parizu uradnika v naselbinah, Tacjueta. Dolžo ga grozovitosti proti zamorcem. Dne 14. julija minulega I. je na 1'rancoskem zem- Ijišču dal na grozovit nadin urnoriti ne- kega zamorca. Dal gajezvezati in vtaknili so mu v nsla dinamilno patrono tor jo zažgali. Drugega je dal obglaviti. Glavo je dal skuhati in to juho so morali jesti njegovi sorodniki. RutHcliHd In berae. — Na novo leto je prizeI berač k Rotscliildu, da bi oestital milijonarju. Svoje želje je priöol berač izražati tako močnim glasom, da ga je Rotscliild moral opomnili, naj j,n- vori tiheje. Toda ta opomba je razžalila berafiko cast čestitelja tako, da je rekel bogatinu ostrim glasom: Ako mislite rnene učiti, kako naj prosim, prepustite svoje posle meni, a lotite se vi mojega. Velikan. — Angleški listi poročajo o pravem čudesu, o silno velikem Človeku, pravcatem velikanu, ki mu je ime Mahnov. Visok je nekaj nad 3 metre, težak pa 3 in pol centa. Zjutraj izpije 1—2 litra mleka ali čaja, sne 18 trdo kuhanih jajc, ter 6 — 8 kosov kroba s surovim maslom. Pri drugem zajtrku sne 2 — 3 funte mesa, 5 funtov krompirja ter izpije 1 liter piva. Pri kosilu (ob petih popoludne) sne poleg June 3—5 funtov mesa — včasih tudi več, ako ga je ravno volja —, ne- koliko rib, krompirja, 3 funte kruha in spije 1 — 2 litra piva, Ob devetih zvečer gre k večerji ter poje 15 jajc, velik kos kruha, spije liter piva in lonec čaja. Sedaj nastane le Še vprašanje, kdo vse to plača. Koliko bl vel^jal voznl listek 3. razreda od zemlje do solnca. — Neki Amerikanec, ki gotovo nima skrbi za vsakdanji kruh, je izračunal, da bi veljala vožnja v 3. razreda po železnici — ako bi se seveda dala napraviti — od zemlje do solnca ravno 930.000 do- larjev. Pri hitrosti 60 km v eni uri po- tovalo bi se ugodno do solnca 2,500.000 ur = 104.163 dni ali 285 in pol leta, preden bi kondukter zaklical „solnce" „aussteigen 1" (Nemci so si namreč že zagotovili pri vseh vladah, da mora biti službeni jezik tudi na tej železnici nemäki, sicer bodo^ z obstrukcijo pre- prečili koncesijo. Že iz tega vzroka se bo skoraj gotovo projekt razbil.) Zakouski blaposlov. — V Was- hington je nedavno priäel neki George Dunville iz države Nebraska, da se pred- stavi predsedniku Rooseveltu s svojo ohiteljo. On je star 43. njegova žena pa 38 let. Imela sta že 27 otrok in to de- vetkrat trojčke. Umrla sta samo dva otroka. Od 25 živih otrok je samo ena deklica, drugi so dečki. Danville je s po- nosom pokazal predsednihu svojo obitelj. Loterijske številke. 18. l'obruvarja. Trst Line 5 86 18 34 9 62 72 28 5 32 ( \lydrowe žitne kawe RS^.DOMACI PRJJATELJ- Anton Kuštrin v Gosposki ulici st. 25, v Gorici, yniporo&i öastiti duhovščini in slavneinu obfiinatvu v mestu in na deželi svojo Lrguvino jediltu'ga blaga n. pr. kavo Santo«, Sandomingo, Java, Cujlon, Por- toriko i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfü istt^röko in dalmatinsko. Fetrolej v zabeju. Sladkor razne vrste. Moko St. 0, 1, 2,8,4, 6. Veö vrst riža. Miljsvofie prve in druge vrstt?, namreÖ od l/s ^i'a in ob onega funta. Teatenine iz tvornice ZniiloräiÖ & Valencia v Fl. Bialrici. Žvo- plunke (Jružbc sv. Cirila in Mctoda. Moka iz MajdicVvega inlina v Kranju in /. Jochmann-ovoga v Ajdoväöini. Vse blago prve vrvte. \^ xj> % mizar in losni trgovec 5fr v Poflpri, Da voiln noveaa železuišteja mosta (na cesti, ki peljeproti GratHSki) ter podruinica za Soäin moste pri Pevmi Tr^i^e tudi % opeko, ima ve- liko zalo^o vsukuvj'stne^'u tnl«*- t;a in inekhc^a l<'sa donuire^H in tiijega, veliko y.nlo^o poliist- va, viuskili posoil, stiskaliiic itd. Sp^k I'oiwo vsalce .^usjju- \ ' ^O^L diuje Jo do bra kava * •"%/ \\^ Kathreinerjeva I 11 Kneippova sladna kava [ I ae ne bl sinela poiyreaati :i I vuč v nobeiii'm kosjio- i I diiijstvu, küilur He na- ! f pravlja kavina pija6a. -.' /I " " u ¦ I 'r.fi*y 7. lmoinm ¦KATHXKtN'KR-. C"vl Dr. L. Färber, štabni zdravnik v Gorici, zapisov;il je vselej z najboljšiin uspehoiii osebam, katere so že dlje čas;i bolehale na živcih železnato vino G. PICCOLI-ja, dvornega založnlka Nj. Svet. papeža In lekarja, Ljubljana Pollitrska steklenica 2 K in se vnanja naročila izvršnjejo obratiio. flnt.Krušič krojaški mojster in trgovec o o o o o o Corso Gius Verdi 33 oooo izdeluje o o o Vsahopstne oblehe - - - za vsahi stan. Za civilne, vojaske - - - • - in flrzavne uradnike. Za vseobleke je vedno v zalogi raz- novrstno ravnokar došlo sveže an gleško in domače blago za bližajočo se jesensko in zimsko sezono. Ima zalogo gotovih obl(^k in siikenj zji vsiiki slaiu o o q Cene sememe o o a L Ivan Bednarik priporof-a svojo knjigoveznico v Gorici ulica Vetturini St. 3. Anton Fon, klobuöar in gostilnicar, Semeniška ulica it 6, irnii bogato zalogo raznovratnih klobukov ter toči v svoji krčmi prislna do mar a via a in postreže tudi z jako ukusnimi jedili. ME JD as a j a in fc e n © - p r i g t e n seprodaja na drobno v sveöarni J. KOPAČ (ioriea, ulica Sv. Autona kt 7 po nledečih ceuah: Mi'd izpihanipoinladanskibeli kg K 1*20 i> „ jt'stMiski ....„„ 120 » v aatju........„ „ 1 — », cejen.........„ „ 1 — „ za pitanje fiebel . . . • „ „ 120 Na debelo po znianlh cenah.| Df\jol#j| SpominjajU* sc <> vsalti I lUJCllYI. pfiiiiij „šolskeftji duui»«. » ™ ^^" ^^" -^^^ "^^^" ^«^^ "^w^ ~^^ *^^v ^^^ Fani Drašček, zaloga šivalnih strojev Gorica, Stolna ulica his. St. 2. Prodaja slroje tudi na teden- ske ali mesečne oboroke. Stroji so iz prvih lovarn ter najboljše, kakovosti. Pri poroča se slav. občinslvu. » Cudovitost! i 325 kosov za 2 gld. 10 kr. Kraaiwi ura z lepo vorižico, ločna, z 2-lotnim jamgtvom ; izborna Latcnui Mn- gica s 25 krasnimi slikami, zelo zabav- ua; 1 elegantna zaponka najnovcjši fa- gon, 1 lopa kravatna igla s aiinili-bri- lantom, 1 prekrasui koljer iz orijental- skih biserov, najmodernejäi nakit za dame s pat. zaklepum, 1 krasna usnjata denarnica, 1 eleganten ustnik za smodko z jantfirjem, 1 garnitura najfineJHili Döble zlatih gumbov s pat. zaklepom za srajce in zapestnike, 1 žepni nož iz ni- klja, krasno toaletno ogledalo, belg. ste- klo v zaklopnici, 20 reči za pisalne po- trebäöine in 200 kosov raznih reöi za domačo rabo. 325 kosov l uro, katera je Bama toliko vredna, se dobi proti poätneinu povzetju za 2 gld. 10 kr. od zaloge S. Kobane, Krakuvo st. 16. k Za nepritttojeno se denar vrne. Veliko 1 V^ pohvalnih pisein. Ja Ferralin in Ferratose najboljše krepčilo pri mslohpvnosti in bledici, od zdravnikov najtop- leje priporočeuu. Fer- ratin je v zvezi z be- ljakom. sestavljen že- leznat hranilni preparat. PovekŠuje tek in sboljšuje prebavo. Nenavaflni vspehi Dobi se 0 leharnah C. F. Boehringer und Söhne Mannheim - Waldhof. ČOKOLADE UAJNO PECIVO BONBONI DESERTE KAKAO KEKS KAVINEPRIMESI JBNLWMJßt Anton Ivanov Pečenko, Gorica Veliba zalga pristnih belih in črnih vin in lastnih in drugih prinna- nih vinogradov. DoNtaylja na dom in razno- silja po /.ele/.nicl ua vmm krajc avMtro-o^erMke monarnije vno dih od 56 I naprej, Na zahtrvo poMilja tndi ir/orre. Zaloga pivo „Delniške drušbe združenih pi7>ovaren Žatec-Laški Trg in plssenjskega piva „pra- zdroj" iz sloveče čeake„Me- ščanske pizwarne". Zaloga ledu, katcrega so od- daja Ic nad^brlo od 100 kg. iiapcj. Cene zmerne. Postrežba poštena in točna. UČENC9 sppejme „Nopodna Tisharno". Učni pogoji se izvedo istotam. Rojflhi! kupujte narodni holeh! Prosiva zahtevati listke Največja trgovina z železjein Konjedic & Zajec Gorica, pred oaflskofijo štev. 5 in poflrnžnica v liši „Monla". Za čas slavbe priporoča vse stavbne pptrebščine, kakor: cement, stavbne nositelje, vsakovrstne okove, železje, strešna okna, cevi za stra- nišča itd. Ima v zaloßi o rod je za vsa rokodelstva iz najbolj slovečih tovarn. Opozarja na svojo bogato izber kuhinjskega in hišnega orodja dob rezprimerno nizkih cenah. ¦WHMH Edina zaloga I " 1 f I stavbenih nositeljev f*?111""1! v eorlcl. " 1 Pocinkana &ica tta vinograde po jako zni&anih cenahf Pozor! Eno krono nagrade izplačava vsakema, kdor dokaže s potrdili najine nove ^merlkanske blagajne, da je kapil pri najo za 100 kron blaga. Prosiva zahtevati listke! Poxor! Eno krono nagrade! Pozor! Eno krono nagrade! Samo enkrat ,-„, naj vsakdo kupiti svoje potrebščiiio pri ivrdki J. Zornik, Gorica, Gosposka ulica 7, i in nikdar veö ne bode iskal drugod boljšega, 4 | lepšega in kakovosti primerno cenega blaga, I * kakor se tu dobi. ^ Došle so uže zadnje novosti modnega blaga za jesenak© 'n ^imsko §c/ono v ne«lo»egljivi izberi kakor : krasni okraski za obleke najnovejše mode, č'Pke> ovratniki iz čipk, bordure, svile, pasovi itd. Raznovrstno belo in Jaeger-perilo, rokavice usnjate in cvirnate, nogavice, krasne ovratnice, hlačniki, žepne rute, solnčniki, dež- niki, moderci, predpasniki, domači čevlji itd. Zaloga je preskrbljena z vsemi potrebščinami za g. šivilje in krojače. kakor, igle, cvirn, svile, fodre, gumbe, trakoveitd. Raznovrstno falago za vezenje ltd. Sprejema hranilne vloge katere obrestuje po *l/2% polumeseßno; ne- vadigneno obreatipripi- suje konec leta k glav- nici. Rentni davek pla- čuje poBojilnica sama. Posojila udom na oaebnl kredit po Ö9/0 in na vknjižbo po 6V,70 „Centraina posojilnica" regt8trovana zadruga z omejeno zavezo, Gorica, ulica Vetturini 9. C. kr. poštnohranilnični konto N. 851.292. Sprejema nove člane 8 glavnimi in opravil- ninii doleži. Glavni de- leži po 200 K, opravilni po2K. Otvarja ölanoin tokoče račune, katere obrestuje po dogovoru. Uradne ure vsak dan od 8. ure zjutraj pa do 1. ure popoludne.