Lh
Amerikanski Slovenec
List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
8. ŠTEVILKA.
JOLIET, ILLINOIS, 26. JANUARJA 1912.
LETNIK XXI
MITCHELL ZMAGAL V INDIANAPOLISU.
Njegovi sovražniki niso mogli pregovoriti zborovalcev, da bi ga grajali.
WHITE ZOPET PREDSEDNIK.
Konvencije samo vsako drugo leto, da se zmanjšajo stroški.
Triindvajseto letno glavno zborovanje združenih rudarjev ameriških (United Mine Workers of America) v Indianapolisu, Ind., ki se je pričelo ;dne 16. t. m., se uspešno nadaljuje in v nekaj dneh končano. O pričetku ' konvencije smo poročali zadnji teden 'n danes nadaljujemo poročilo po brzojavkah, kakor so jih prinašali angleški dnevniki.
Indianapolis, Ind., 19. jan. — Rezo-lucija, potrjujoča sociališko stranko delavsko, je bila odklonjena z večino glasov v konvenciji U. M. W. of A. tukaj in poskus sociališkega življa v organizaciji, pridobiti konvencijo, se je izjalovil.
Gibanje za izstop rudarske organizacije iz 'American Federation of Labor' Se je tudi izjalovilo pri glasovanju.
Konvencija je odobrila nasvet zakona. ki ga je predložil v kongresu kon-grešnik Victor L. Berger, sociališki d'an iz Milwaukee, po katerem naj ^lada skrbi za pokojnine moškim in ženskam, ki so dosegli starost šestdesetih let, ter je povabila kongresnika Bergerja, priti semkaj in nagovoriti konvencijo.
Glasovanje o vprašanju glede potrditve sociališke stranke je bilo poraz za sociališko gibanje v konvenciji. Bi-je 515 proti 155 glasovom v prid sPrejetja odsekove rezolucije namesto Potrdilne rezolucije. Sprejeta odseko-Va rezolucija odobrava obrtnijsko o-bliko organizacije namesto organiza-ClJe po rokodelstvih. John P. White je bil zopet izvoljen y za predsednika z večino 45,424 glasov. Lewis je dobil 58,591 in White 104,015 glasov. Frank J. Hayes je bil izvoljen za podpredsednika in Edwin Per-Tl tajnika-blagajnika,- John Mit-' Je dobil 107,487 glasov za dele-€at? " konvenciji zveze "American federation of Labor".
Mitchell zmagal.
Indianapolis, Ind., 22. jan,—Sovražnikom Johna Mitchella v konvenciji aruzemh rudarjev ameriških se ni Posrečilo današnje prizadevanje, da > se izrekla Mitchellu graja zaradi njegovega obnašanja nasproti "Nagnal Civic"-federaciji. 1 kat °Segel sPreJetje rezolucije, po ba T " preiskati "jegova obtož-. da je bila rudarska konvencija lan-®ga leta v Columbusu, O., skrivaj nujskana proti njemu, ko je zahte-' ,a .njegov odstop kot plačanega u-«2 Civic-fede racije, obt ?pnse^cne izjave v podporo moje nik be imam," je rekel bivši predseduj ru.^.larske zveze, "in če se izkažejo nicevne, me sodite in kaznujte.''
, Trijc voditelji obtoženi.
.Mitchell, kongresnik W. B. Wilson
V;V^nnSylvaniie' Predsednik J°hn H-
'jpr	od illinoiških rudarjev in
Org" Hayes> podpredsednik deželne <la an]zacije, so prišli pred konvencijo, VpijP°)asnijo, zakaj niso rabili svojega cij;a> kakor jim je naročila konven-J?e. V polunibusu, da bi "American r0 erati°n of Labor" na glavnem zbo-Civi"JU v Atlanti obsodila "National "federacijo, -»asi •
nar - " 36 glasoval kakor mu je bilo praviccn°. je rekel Mitchell, je ohranil 8tenoC°' 2agovarjati svojo osebno po-cija Rekel je, da je Civic-federa-rist °ravnala mnogo štrajkov na ko-
„^)r'2adetim delavskim unijam. Jiajvjv Sem sedel v Združenih Držav rekei^-f?1 sodi®ču v Washingtonu," je je nek' "Poslušajoč, kako me čloVc. 1 tovamar tožil kot nevarnega Scm ! Sem prejel brzojavko, češ, da hoVj i' zat°žen tudi po rudarjih v nji-Pravi.°nvenciji v Columbusu, O. Samo *.ji j^'10 bi bilo, da me zaslišite. Zadete z. .az mojega unionizma je bil, ko PraVj'|on^vali. naj opustim plačano o-s'užb ater° sem smatral za častno Ali sem se obotavljal? Ne."
Vfti
j. ls°n zahteva enako usodo.
Wilson, prejšnji tajnik 6laSo ' operacije, je izjavil, da je tacijj proti "National Civic"-fede-P'cdej.na konvenciji zveze "American ko ;e atl0n of Labor", ampak verjel ni,
p glasoval. Prav j ^dnik Walker je rekel, da če-f«dcra "asprotoval "National Civic"-biti S'C'J1 kot organizaciji, vendar želi tyii novan' če se imata Mitchcll , ,\il°n kaznovati, i* rtkel	z njima kot unijcema,"
ki "nego bi bil končno z onimi,
E" 2 vii't, ova1' "
^'la ra 0 večino je konvcncija odklo-le8atc 'l>ravo o rezoluciji, ki graja de-*aradi njihovega zadržanja na
konvenciji zveze "American Federation of Labor".
Konvencija vsako drugo leto.
Indianapolis, Ind., 23. jan. — Združeni rudarji ameriški (United Mine Workers of America) so na svojem glavnem zborovanju danes sprejeli u-stavni popravek, da se bodo uradniki volili vbodoče vsaki dve leti namesto vsako leto.
Vsaka volitev je stala rudarje $200,-000 v zadnjih letih, po naznanilu ustavnega odseka, ki bo tudi priporočal, naj se deželne konvencije vršijo vsako drugo leto. Stroški konvencije so $7,-000 vsak dan in konvencije redkokdaj trajajo manj nego tri tedne.
Poročilo odseka za plačilno lestvico se predloži prejkone v četrtek, ko se ima vršiti skupno posvetovanje operatorjev in rudarjev glede plače.
Pravi rudarji za uradnike.
Indianapolis, Ind., 23. jan. — Vsled izražene bojazni, da bi utegnili kapitalisti nadzirati višje urade združenih rudarjev ameriških in tako škodovati delavcem, je bil sprejet ustavni popravek glede glavnih uradnikov na rudarski konvenciji tukaj danes. Kandidati za glavne urade morajo delati v jami ali okoli nje najmanj pet let, preden morejo postati kandidati, in biti morajo člani unije tri leta.
Operatorji ustanovili zvezo.
Chicago, 111., 22. jan. -— Premogovniški operatorji iz desetih držav z mehkimi premogovišči so se danes zbrali v Chicagi in so ustanovili zvezo "American Federation of Coal Operators". Harry N. Taylor iz Chicage je bil izvoljen za predsednika, Charles H. Kieth iz Kansas City za podpredsednika, C. L. Scroggs iz Chicage za tajnika in blagajnika. Poslali bodo delegatov na letno konvencijo združenih rudarjev, ki se vrši v Indianapolisu. Posvetovali se bodo tam glede plačilnih lestvic in drugih stvari, ki se tičejo operatorjev in rudarjev.
Cherry.
Springfield, 111., 23. jan.—Državni upravni odbor je danes izdal poročilo b podpornem skladu Cherry-jame za leto končano z dnem 31. dec., ki kaže, da je bilo na pokojninah in podporah izplačano $105,369 in da preostaja na roki $179,418. Šestinpetdeset družin dobiva pokojnine.
TAFT, ALI
ROOSEVELT?
Glavni stan gibanja v prid Taftu pod vodstvom Hitchcocka v Washingtonu.
AGITACIJA BO VELIKANSKA.
Rooseveltovih pristašev glavni stan pa v Chicagi, 111.
Petnajst rudarjev mrtvih.
Kemmerer, Wyo., 22. jan.—Petnajst rudarjev je baje usmrčenih in prejkone štirideset poškodovanih vsled eksplozije prahu v jami št. 4 "Kemmerer Coal"-kompanije. Izmed štiridesetih ranjencev se jih nahaja devet v bolnišnici v Rock Springsu v resnem stanju. Za časa eksplozije je bilo 112 mož v rudniku in oni, ki niso bili us-mrčeni ali ranjeni, so hiteli na pomoč svojim prizadetim tovarišem.
Moški na površju so se hitro pripravili na reševanje, ali vkljub najob-upnejšemu naporu je trajalo več ur, preden so bili mrtvi in ranjeni spravljeni iz jame.
Vsa svarila zaman.
Washington, D. C.. 21. jan. — Glavni nadzornik poštnega departmenta je objavil danes svoje letno poročilo za preteklo leto. Nič manj nego 77 milijonov dolarjev so odvzeli v prošlem letu lahkovernežem podjetniki sleparskih "biznesov".
529 oseb je bilo prijetih zaradi kaznive zlorabe poštnih oblastev, in v 196. slučajih so bile obtožbe tako trdne, da so se vršile razprave pred zaveznimi sodniki in je bilo 189 oseb obsojenih v kaznilnico.
Pozno segel po čopiču.
Washington, D. C., 22. jan. — Tudi slikarja ima pokazati naša zavezna mornarica. Upokojeni podadmira! Charles Henry Davis je priredil tukaj razstavo 32 svojih slik. Ko je po svojem umirovljenju pred štirimi leti segel po čopiču, je bil dosegel zakonito starostno mejo aktivnih pomorskih častnikov 63 let. Poprej se ni nikdar bavil s slikarstvom, ni sploh imel nikdar opraviti s čopičem, in sedaj prav dobro slika v vodenih barvah. Kot akvarelni slikar je popolnoma samouk, kajti učitelje prezira, češ, da zamore individualnost učenčevo. Admiral Davis je rojen v Cambridgu, Mass. Udeležil se je državljanske vojne in vojne proti Španiji. Spisal je že več knjig. Stanuje tukaj in je zelo priljubljen.
Z. D. druga pomorska velevlast
Washington, D. C, 21. jan. — Pomorska letna knjiga, pravkar izdana pod pokroviteljstvom senatnega odseka za vnanje odnošaje, daje Združenim Državam drugo mesto med pomorskimi velevlastmi, kajti ta vlada ima sedemintrideset bojnih ladij, eno več nego Nemčija. Oklopnic ima Nemčija štirinajst in Združene Države dvanajst
Washington, D. C., 24. jan. — Osr-čena po izidu republikanske okrožne konvencije v mestu Coalgate, Okla., se vlada pripravlja na boj proti gibanju v prid Rooseveltu v drugih delih dežele.
Izjavi guvernerja Hadleya iz države Missouri v korist prejšnjemu predsedniku je sledil odgovor po brzojavki, ki jo je poslal tajnik trgovine in dela Nagel v Kansas City in St. Louis z namenom, da se doseže potrditev Taita po republikanskem državnem odboru, ki se snide koncem tega tedna.
Taftov 'glavni stan (headquarters) se osnuje tukaj v nekaj tednih in govori se v Washingtonu, da Frank H. Hitchcock izstopi is službe got generalni poštar in prevzame vodstvo tega glavnega stana. To je danes priporočal predsednik, kakor so mu svetovali senatorji Crane iz Massachusettsa, Penrose 'iz Pennsylvanije in Smoot iz Utah. ■
Šest rejpblikanskih guvernerjev se je doslej izreklo za druge kandidate namesto predsednika, in sicer: Had-ley (Missouri) Glasscock (W. Virginia), Osborn (Michigan) in Stubbs (Kansas) so za Roosevelta, a Johnson (California) in Aldrich (Nebraska) dajeta prednost La Follettu. Taf-tovi pristaši hočejo napeti vse sile, da izpreobrnejo omenjene države na korist Taftu.
Gibanje v prid Rooseveltu.
Chicago, 111., 23. jan. — Glavni stan deželnega odbora in propagande 12=1 zopet^o nominacijo prejšnjega predsednika Theodore Roosevelta je bil otvorjen danes popoludne v Congress hotelu. Prvi dan odborove delavnosti je značil prejem izjav od guvernerjev države Missouri in države Kansas v prid nominaciji polkovnika Roosevelta. Bivši okrajni in zavezni okrožni pravd-nik E. W. Sims je začasni predstojnik glavnega stana. Rooseveltovega odbora prva naloga je, določiti mišljenje med republikanci v osrednjem zapadu glede predsedniške nominacije.
Ponesrečen zrakoplovec.
Los Angeles, Cal., 23. jan. — Med včerajšnjim dnem tretjega mednarodnega letalskega zborovanja tukaj je mladi zrakoplovec Rutherford Page strmoglavil iz višine 150 čevljev in se ubil.	_
Walsheva oporoka.
Chicago, 111., 24. jan. — Oporoka dne 27. dec. 1. 1. umrlega bankirja Johna R. Walsha, ki je volil vse svoje premoženje svoji ženi, bo prejkone izpodbita, ker je bil pokojnik baje blazen, ko je oporoko podpisal in v istej prezrl svoje četvere otroke. Njegova zapuščina znaša $808,000. Kakor znano, je bil John R. Walsh zaradi prekr ška zaveznih bančnih zakonov obsojen in potem pomiloščen iz kaznilnice v Fort Leavenworthu. Deset dni pozneje je umrl za srčno hibo.
Obsojen velikan.
Chicago, 111., 24. jan.—John Kolorc, rodom Bolgar, visok 6 čevljev 2 palca in težak 250 funtov, je v mestnem oddelku sodišča ob Desplaines st. pobil neka svoja dva tožitelja in se tako raz-ljutil, da ga je pet policistov komaj ukrotilo. Sodnik mu je zato prisodil deset mesecev zapora.
Končno mir.
Washington, D. C., 23. jan. — Ameriški konzul v Guayaquilu je danes u-radno izporočil državnemu departments da so bili danes med voditelji vladnih čet in upornikov podpisani mirovni pogoji, ki končujejo revolucijo v Ecuadoru.
Linčani.
Hamilton, Ga., 23. jan. — Kacih 100 moških močna tolpa ljudstva je včeraj vdrla v tukajšnjo okrajno ječo, premagala čuvaja in ugrabila četvere črnce, tri moške in eno žensko. Črnci so bili prijeti včeraj dopoludne pod sum-njo, da so umorili bogatega farmarja Normana Hadleya. Šerif Hadley, stric umorjenčev, ni mislil na linčanje in je odpotoval v Columbus. Črnce je besneča drhal gnala pred mesto, jih tam naglo obesila na drevesa in prevrtala z nad 500 kroglami iz samokresov in pušk.
Dr. Webster obsojen.
Dixon, 111., 22. jan. — Dr. Harry Elgin Webster, ki je umoril svojo zakonsko ženo Bessie Kent v nekem gozdu blizu Oregona, 111., je bil danes obsojen v dosmrtni zapor v kaznilnici. Zaloigra, ki se je doigrala v novembru lanskega leta in ki je tvorila mnogo tednov dnevni razgovor v Chicagi, je vtoliko končana, in posvetna pravica je kaznovala ostudni zločin izprijenega moža, ki je svojo razumnost in učenost najokrutneje zlorabil v sebične svrhe.
Na'zatožni klopi z dr. Websterjem so sedeli njegov oče, mati in dve sestri-, čakaje sodnikove razsodbe. Zadnji dve sta omedleli po razglašenju obsodbe. Sodnik S. P. Farrand je rekel med drugim:
"Bog, v svoji neizmerni vsemogočnosti, ki edini pozna Vaše srce, kakršno je v resnici, ve, kaj se godi v Vašem srcu. Grešili ste zoper njegove zakone in prelomili najsvetejšo njegovih zapovedi. Ponižno in z odkritosrčnim kesanjem prosite njegove milosti, prizadevajte si doseči njegovo od-pušeenje in izprositi usmiljenja. Samo On more biti Vaša tolažba in Vaš up, in samo. pri Njem boste mogli iskati zavetja, ko Vam bodo prihodnja leta donašala trdih in žalostnih izkušenj.
"Razsodba tega sodišča je Vaš dosmrtni zapor v kaznilnici jolietski. Prvi dan svoje kazni prestanete v samotnem zaporu in ostanek svojega življenja v trdem delu, da plačate stroške, ki so državi nastali po razpravah."
Nocoj ali jutri odvedejo obsojenca v Joliet.
Harahan usmrčen.
Centralia, 111., 22. jan. — James F. Harahan, prejšnji predsednik Illinois Central-železnice, Frank O. Melcher, drugi podpredsednik Rock Island železnice, E. P. Peirce, generalsolicitor iste proge in Eldridge E. Wright, sin nekdanjega vojnega tajnika Wrighta, so bili danes na mestu usmrčeni, ko sta trčila skup dva vlaka Illinois Central-železnice ob 1. uri zarana pri Kin-rrurtiy. 111.
Ponesrečenci';?^ se nahajali speči v za^baem Vagonu- pddpV&lssjferika Melcherja, prikopčanem na brzOvlak št. 25. Ta je pri Kinmunly, 30 milj severno od tukaj, zajemal vode, ko je naglič "Semimore Limited" pridrdral s hitrostjo 50 milj na uro, predrl zasebni vagon stoječega vlaka in se zavrtal v pred istim stoječi jekleni Pullmanov vagon. Oba vlaka sta bila vsled silnega trčenja pognana po tiru 200 čevljev naprej. Gori omenjeni ponesrečenci so bili strašno pohabljeni in takoj mrtvi. ___
Združeni proti socialistom.
Milwaukee, Wis., 21. jan. — Ker zadnje zakonodajstvo ni uveljavilo nepristranskega volilnega zakona, nameravajo republikanci in demokrati mil-wauški poskusiti, da strmoglavijo sedanjo vlado socialistovsko pri občinskih volitvah v aprilu.
Več posvetovanj je že bilo, katerih so se udeležili glavni republikanci in demokratje. Po izdelanem načrtu se ima postaviti republikanski kandidat za župana, a demokratski za mestnega blagajnika. Zastopniki republikanskega mestnega odbora so že odobrili ta načrt in demokratični ga bodo v kratkem. Prav tako se razdele nominiran-ci za aldermane.
CESAR ZORAV, AEHRENTHAL ROLAN.
Prestolonaslednik Franc Ferdinand šel osebno čestitat Viljemu II.
NA KITAJSKEM ZOPET BITKE.
Italija zaplenila francosko ladjo s Turki na krovu.
Dunaj, 24. jan. — Zdravstveno stanje grofa Aehrenthala, ministra vna-njih zadev, vzbuja bojazen. Zdravniki, ki ga lečijo, se bodo danes popoludne posvetovali z znamenitimi specialisti.
Dunaj, 24. jan. — Dvorna napoved danes naznanja, da se bo 27. januarja v čast rojstnega dne nemškega cesarja vršila velika svečanostna pojedina, in da bo cesar Franc Jožef osebno nazdravil svojemu prijatelju in zavezniku. Iz tega naznanila se sklepa dvoje. Prvič, da je cesar popolnoma o-zdravel, in drugič, da se ima tudi ta priložnost porabiti, da se izrazi neiz-premenljivo prijateljstvo med Avstro-Ogrskim in Nemčijo. Kar se tiče te politične strani, se smatra dvorna napoved za dopolnilo k naznanilu, da se nadvojvoda - prestolonaslednik Franc Ferdinand osebno udeleži slavnosti rojstnega dne na nemškem cesarskem dvoru.
REV. JOS. ZALOKAR UMRL.
Slovenska župnija sv. Barbare v Bridgevillu, Pa., žaluje.
Č. g. župnik Josip Zalokar v mestu Bridgeville, Pa., je dne 18 januarja t. 1. mirno zaspal v Gospodu. Pogreb je bil v ponedeljek ob 10. uri dopoludne na tamošnje pokopališče.
Rev. Josip Zalokar se je narodil v Gorjah na Gorenjskem in dosegel starost 60 let. V mašnika je bil posvečen leta 1878 in je nekaj let služboval na Kranjskem. V Ameriko je prišel kmalu za pokojnim Rev. Šusteršičem in se je podal v Calumet, Mich., kjer je ustanovil tamošnjo župnijo in sezidal cerkev sv. Jožefa; potem pa je šel bližje proti iztoku in se nastanil v Bridgeville, Pa., kjer je sezidal cerkev sv. Barbare.
Blagi pokojnik je bil obče priljubljen in zelo blaga duša; gojil je vedno željo, da bi počival v domači grudi, a neizprosna smrt mu je prekrižala tudi ta načrt.
Bodi mu večni mir v tuji zemlji sredi mnogoštevilnih slovenskih grobov, in svetila mu večna luč!—(Po G. N.)
Dr. Šusteršič deželni glavar kranjski.
Dunaj, 8. jan.—Na mesto odstopiv-šega deželnega glavarja pl. Šukljeja je imenovan za deželnega glavarja kranjskega državni in deželni poslanec dr. Ivan Šusteršič. To imenovanje se je izvršilo, ker je dr. Ivan Šusteršič fak-tični vodja velike S. L. S. Dr. Šusteršič svojega državnozborskega mandata ne odloži in ostane tudi nadalje voditelj parlamentarne delegacije Vseslovenske Ljudske Stranke.—
Dr. Vladislav Derč,
Dr. Vladislav Derč, doslej konzulski aspirant v Milanu, Italija, je premeščen za konzulskega atašeja v Cleveland, Ohio, kakor poroča ljubljanski "Slovenec" z dne 2. t. m.
Eksplozija.
Grand Forks, N. D., 19. jan,—Strašna razstrelba dinamita je razdejala snoči prostozidarski tempelj, Reinhar-tovo trgovino z železom, Fishmanovo skladišče in dve drugi prodajalnici. Skupno izgubo cenijo na $100,000.
Konec velikega štrajka.
Manchester, Anglija, 19. jan. — štrajk pavolarjev, ki je dne 27. decembra z izključitvijo 300,000 delavcev dosegel svoj višek, je bil danes poravnan. Vse tovarne se odpro v ponedeljek.
Za vseobčno rabo.
Prav malo stvari na svetu je pripravnih za vseobčno rabo, to je, da se lahko rabijo v vsaki potrebi. Nekatere družine imajo vedno pri roki zdravilo, ki se je mnogokrat poizkusilo in vedno v zadovoljstvo. Navadno je Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, ker se lahko uživa vedno z uspehom v slučajih nerazpoloženja, pomanjkljive slasti, nagle slabosti, bolečin v želodcu ali trebuhu, slabega počutja in bljuvanja, kolcanja, gotovih ženskih neprilik, zapeke, omotičnih napadov, revmatičnih in nevralgičnih bolesti, prehladov in glavoboli. To vince krepi kri in živce, čisti obličje, nareja zdravo slast in povzroča zdra vo, poživljajoče spanje. Zdravniški svet po pošti zastonj. Krasen stenski koledar se pošlje po pošti po prejemu 10c v znamkah. V lekarnah. Jos. Tri-ner, 1333-1339 So. Ashland ave., Chicago, 111.
Italija in Francija.
Rim, 24. jan. — V tukajšnjem uradu vnanjih zadev se je vršilo posvetovanje, ki so se ga udeležili prvi minister Giolitti, minister vnanjih zadev markez di San Giuliano in francoski poslanik na italijanskem dvoru Camille Barrere. Francoski poslanik je protestiral v ime nu Francije proti zaplenitvi francoskega parnika "Manouba" in proti nezakonitemu ujetju 29 Turkov, ki pripadajo rdečemu polumesecu in se torej nahajajo pod zaščito nevtralne zastave. Zaključek posvetovanja je bil obojestransko zadovoljiv, ampak Turki se nahajajo vedno še kot italijanski vojni ujetniki v primorskem mestu Cagliari na otoku Sardiniji.
V diplomatičnih krogih se izraža upanje, da se kočljivo vprašanje kmalu reši v zadovoljstvo obeh strank.
Spet boji na Kitajskem?
Peking, 24. jan. — Dva:tisoč cesarskih čet, nastanjenih v mestu Slang-Jang v pokrajini Hu-Peh severno od Hankowa, se je baje uprlo v prid republiki.
William J. Calhoun, ameriški poslanik za Kitajsko, je izdal svarilo Američanom v soseščini Pekinga, naj se ne vrnejo v glavno mesto, in je svetoval onim v Pekingu, naj ne hodijo v ne-zaščičene okraje. Možnost vstanka med republikanci okrog Pekinga narašča ip vsak čas utegne nastati boj, ki bi stavil v nevarnost tujce, kateri niso pod zaščito svojih poslaništev.
London, 23. jan. — V Pekingu so se razmere nepričakovano popolnoma iz-premenile. Cesarica-vdova se je pridružila nazadnjaškim princem in je o-pustila vsako namero, odpovedati se prestolu. Prvi minister Juanšikai je odstopil. Vse nadzorstvo je sedaj v rokah generala Jinčanga, ki je baje pred nekaj dnevi priporočal splošno klanje Kitajcev po mandžuvcih. Jin-čang namerava odločno nastopiti proti upornikom. Vsa pogajanja so pretrgana.
Slovenske novice.
Sublet, Wyo., 21. jan. — Plin se je vnel danes popoldne med tretjo in četrto uro v Suzzie Mine blizu Sublet. Do sedaj so prinesli petero mrtvecev na dan, tri Japonce in dva Angleža. Devetero ožganih delavcev so prepeljali v Rock Springs v bolnišnico. U-panje je, da bodo vsi, razven jednega, okrevali. Kolikor do sedaj znano, so vsi Slovani srečno odnesli pete, z izjemo jednega Hrvata, kterega je ob-žgalo po obrazu.
Rock Springs, Wyo., 21. jan. — Čemu na jug? Če te zebe, pridi k nam za par mesecev. Medtem, ko se drugi tre-sete od mraza, imamo mi tako vreme, da si lepšega misliti ne morete. Sneg se je začel topiti. Voda je tako na-rastla, da že menda sega do pragov doli po Drye Creek. Pri Frank Jem-cu je pustila štorkla zadnjič krepkega fanta, katerega so krstili za Venceljna. Franku častitamo in želimo, da bi v Venceljnu naša naselbina dobila dobrega pevca, ker teh nam vedno manjka. Dela se še dobro. Da bi le dolgo pri tem ostalo! Ker so razmere vsestransko dobre, se je začelo zadnje čase precej govoriti o Slovenskem Domu. Misel je lepa, še lepše bi bilo u-resničenje te misli.
Reliance, Wyo., 19. jan. — Kedo pravi, da iz naše naselbine ne bo nič? Pred jednim letom bi bil lahko vse tukajšnje Slovence na prstih jedne roke naštel. Počakaj še par mesecev in povem ti, da se boš zgubil v našem mestu, če ne boš znal "po kranjsk". — Jurija Šubica, našega podjetnega "farmarja" in slikarja, je precej poškodovalo. Usula se je nanj zmrzla kepa prsti, ko je kopal klet na Novakovi kmetiji. Ker mu ni ničesar zlomilo, upam in želim, da ga zopet vidimo kmalu v svoji sredi zdravega in veselega. — Dela dovolj za delavnega človeka. __
Zarota proti kralju Petru.
Belgrad, 23. jan. — Nova zarota proti sedanji kraljevski rodovini je bila odkrita in sicer, kakor mnoge druge, med mlajšimi častniki armade. Mnogi izmed njih so člani tajne družbe zvane "Črna roka", ki je imela namen strmoglaviti kralja Petra. Prestolonaslednik Aleksander, ki je bil generalni nadzornik srbske armade in kot tak vrhovni poveljnik, je moral odstopiti od poveljstva vsled odkritja zarote. _
Turki koljejo Bolgare.
Sofija, 23. jan. — Spet se je pripetil spopad med turškimi četami in bolgarskimi vstaši "Rdeče pobratimije". Stotnija "Rdečih pobratimov" se je zatekla v mestece Bozolovista, ko jih je pregnalo iz njihovega glavnega stana v gorovju skrajno mrzlo vreme. Turške čete so zasledile njihovo bivališče in obkolile mestece. Župan je bil poslan k Bolgarom z zahtevo, naj se vdajo, ampak "Rdeči pobratimi" so ga ustrelili. Nato so turške čete jele streljati in so usmrtile dva pobratima. Ostali so utekli.
Visok obisk.
New York, 22. jan. — Vojvoda Con-naught, stric angleškega kralja in ge neral-guverner kanadski, njegova so proga in njegova hči, pfincesinja Pa tricia, so dospeli davi semkaj iz Ot-tawe, Kanada, na štiridnevni obisk ameriškega poslanika na dvoru St Jamesa, Whitelaw Reida. To je prvi obisk od strani sorodnikov vladarskih rodovin izza navzočnosti tukaj pruske ga princa Henrika. Visoki gost obišče tudi predsednika v Washingtonu, dasi je obisk čisto zaseben.
Jolietske novice.
—	Pljuvati na obstranske tlake v notranjem me!stu je ostro prepovedano. Pazite!
—	Pečarnica tvrdke Moore Brothers je radi poprav počivala izza dne 1. t. m. Te dni se spet pričenja z delom.
—	Sirovo maslo po 42c funt! Je li čudo potem, da naše gospodinje kupujejo rajši "butterine" in drugo ponarejeno maslo namesto sirovega ali presnega? In jajca so prav tako draga — pa kaj nam mar? Jesti jih ni treba, pa je.
— Pratik imamo še dosti, zato jih prodajamo po 5c kos, da se jih znebimo. Za en dolar jih pošljemo 25.
16

IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
Jolict, 111., 24. jan. — Slovensko-amer. Tiskovna Družba je izvolila na seji zadnji petek za tekoče leto sledeči odbor: Predsednik, Anton Nemanich st.; podpredsednik in urednik Amer. Slovenca, Rev. John Kranjec; tajnik, William Grahek; blagajnik, John Gra-hek; nadzorniki, Rev. Jos. Pollak, Matt Grahek in George Lopartz.
— Umrl je rojak Frank Doles, ože-njen, star 35 let, doma iz vasi Mah-neti št. 9 pri Cerknici na Notranjskem. Tu zapušča ženo in enega nedorastle-ga otroka. V Rofkdalu je imel hišo in dve loti. Zavarovan je bil pri K. S. K. J. kot član društva sv. Jožefa št. 2 in pri "Woodmen". Pogreb se je vršil včeraj (torek) dopoludne. Sorodnikom naše sožalje, a pokojnik počivaj v miru!
—	G. Mihael Kochevar, naš dobro znani rojak in gostilničar (301 State st.) je bil v ponedeljek spet izvoljen za direktorja ali ravnatelja "Joliet Citizens Brewing"-kompanije.
—	Dne 8. februarja bomo imeli imeniten koncert v Auditoriumu. G. Ze-lenka-Lenardo, znani češki harfist in učitelj godbe v Joliet Musical Col-lege-u, bo prvikrat v Jolietu javno nastopil zajedno s svojimi tukajšnjimi učenci in obsežni program obeta najlepši užitek. G. Zelenka bo igral na harfo, katero mu je daroval nemški cesar Viljem.
—Kacih 400 članic Reda Kat. Boršt-naric iz Jolieta in bližnjih krajev je prisostvovalo instalaciji ali umestitvi novih uradnic v nedeljo popoludne v Castle hallu ob navzočnosti višje pod-borštnarice iz Chicage. Zastopan je bil mnogoštevilno tudi slovenski dvor sv. Ane št. 534.
—"United States Steel Corporation" je plačala $4,439.15 v pokojninah tridesetim umirovljenim svojim zapo-slencem v Jolietu zadnje leto. Povprečno je prejel vsak upokojenec $137 za eno leto. Da postane kdo deležen take pokojnine, mora doseči starost 70 let, čas upokojitve, ali pa 60 let po neprestani 201etni službi za omenjeno družbo.
—	138 salunov, dva več nego lani, je letos v Jolietu. Pa prejkone jih bo 139. G. Jos. Fink, naš rojak, je namreč v ponedeljek predložil mestnemu odboru svojo prošnjo za dovoljenje, odpreti salun v svoji novi hiši pod št. 1005 N. Chicago st. Prošnja je bila izročena odseku za licence.
—	Do 1,500 plinovih cevi je zamrznilo zadnje dni v Jolietu. V tem ozi-ru je trpel posebno Rockdale radi oddaljenosti.
—	Dr. Harry Elgin Webster, ki je bil radi umora svoje tretje žene obsojen v dosmrtni zapor v ponedeljek v Oregonu, 111., se zdaj nahaja v joliet-ski kaznilnici pod imenom Kaznjenec št. 2419, kamor so ga pripeljali včeraj (torek) opoldne. Pravijo, da se prav nič ne kesa.
Joliet, 111., 23. jan. — Krasen večer so priredili v presenečenje ali surprise party v soboto večer pred godom sv. Neže v čast imendana gospe Neže Vranichar in triletne hčerke Nežike. V resnici sta bila presenečena g. in ga. Vranichar v svojem stanovanju 1218 N. Center st., ko so prišli kar naenkrat pred vrata z bobnanjem sosedje in sosedinje ter prijatelji pod vodstvom dobro znanega rojaka in večletnega predsednika dr. sv. Antona Matha Judnich in njegove soproge gospe Katarine, botrov Vranicharjeve rodbine. To je bilo potem pravo domače veselje. Ko smo se malo okrepčali pri kozarcu pristnega Sehringo-vega piva, katerega nam g. Judnich vsak dan nataka v sodčke v Sehring-ovi pivovarni, in seveda tudi pri najboljših jedilih, katerih so gostje vse-polno nanesli, kakor je že navada na "surprise party", je nastala lepa domača zabava. Po tem je še soprog naše godovnice nosil prav pridno na mizo prav izvrstno domače vino. In kakor sem rekel, ko smo se dobro okrepčali z najboljšimi jedrni in pijačo, smo imeli lepo petje in nagovore. Prepevali smo lepe narodne in nabožne pesmi, posebno se je odlikovala v petju gospa Annie Juricich, bližnja soseda godovnic, katera ima tako prijeten glas, da bi jo bilo prav lepo poslušati ko bi prišla pet še na naš kor. Imeli smo tudi prav lepe napitnice, nagovore. Posebno velik vpliv je imel govor g. Matha Judnicha, ko je govoril in na srce polagal krščanskim materam, katerih je bilo veliko zbranih okoli mize, kako naj bi odgojevale svoje hčere in sinove v krščanskem duhu in v lepem slovenskem smislu, tako da se ne bi njih otroci sramovali ne vere ne svoje lepe slovenske narodnosti pred nobenim narodom. Nam je na srce govoril tako, da smo z veseljem poslušali. Res je bil krasen večer, tako da smo se pozno v noč zabavali in se potem najbolje volje razšli, želeč si še večkrat take priproste zabave med dobrimi sosedi in prijatelji. Torej na veselo snidenje še o prihodnji priliki!	, Udeleženec.
bolj počasi; ene tovarne delajo s polno močjo in so napolnjene z delavskimi močmi, druge tovarne delajo le po 4 do 5 dni v tednu. Zato cenjenim rojakom ne svetujem hoditi sem za delom, dokler se delavske razmere ne zboljšajo!
V tukajšnji angleški farni cerkvi sv. Avguština se je poročil dne 20. t. m. g. Jakob Caserman z gdčno. Ivano Braniselj. Ženin je doma iz Stare Vrhnike, nevesta je doma iz Cerknice, Kranjsko. Novoporočencema kličemo: Bog daj obilo sreče!
Mihael Železnikar, P. O. Box 143.
Beadling, Pa., 17. jan. — Cenj. urednik Am. Slovenca! Ker vidim, da od tukaj nič ne berem v A. S., bom par črtic naznanil. Z delom gre še spretno, delamo vsak dan. In mrzlo imamo zadosti, da skoraj človek ni v postelji varen, da ne ozebe. Pozdrav ljam vse rojake širom Amerike in želim vsem srečno novo leto. In tebi, dragi Am. SI., dosti uspeha in novih naročnikov. S pozdravom
Martin Curl, Box 63.
Brockway, Minn., 21. jan. — Slavno uredništvo Am. SI.: — Naj naznanim cenjenim čitateljem, da nam je še prizanesla starka zima, akoravno nas je po novem letu zelo mrazila. Tako hudega, dolgo trajajočega mraza že' stari ljudje ne pomnijo; pa sedaj je ponehal, da ni več tako hud.
Začetkom minulega tedna je hudo obolel naš priljubljeni g. župnik, tako da skoz teden ni mogel maševati, le danes je z velikim požrtvovalnim trudom vse sam opravil. Upamo in želimo, da bi č. dušnemu pastirju Bog prav kmalu povrnil ljubo zdravje!
Sedaj pa pozdrav vsem cenjenim bralcem, listu pa obilno uspeha v novem letu.	John Poglajen.
Chicago, 111., 23. jan— Prosim, priobčite par vrstic na znanje chicaškim katol. društvom. Slov. Mlad. Sam. Podp. Društvo "Danica" priredi veliko narodno igro "Rokovnjači" v nedeljo dne 28. aprila, to je, drugo nedeljo po Veliki noči v "Narodni dvorani". Torej prosimo, da to jemljejo na znanje druga društva pri rentanju dvoran za veselice, da ne prideta po dve zabavi na en dan, ker potem imata obe društvi škodo. S pozdravom
Fr. Mravlja, 2059 W. 23rd St.
So. Chicago, 111. — Ker ga je zapustila njegova mlada soproga, se je neki W. J. Kočinek ustrelil. Bil je 21 let star, a žena je še nekaj mlajša. Tej ža-loigri je vzrok pijančevanje imenovanega.
—Mary August, rodom Poljakinja, je razpisala $5 nagrade onemu, ki ji naznani pravo bivališče njenega moža Jos. Augusta.
—	Poroča se, da bodo Open Hearth plavži Illinois Steel kompanije zopet zaronali s polno silo te dni.
—	Neki Srbin, Mijo Šapon, je na-pal enega izmed svojih rojakov z 'brass knuckles'. Bil je aretiran in obsojen na $225 globe.
South Chicago, 111., 14. jan. — Ker je bil Ignac Golič izgnan iz enega tukajšnjega saluna ob 1. uri zjutraj, se mu je zgrenilo življenje in se je podal na Calumet reko, ki je bila docela zmrzla in ledena. Dobil je nekje sekiro in začel izsekavati led za luknjo, da bi se šel utopit. Zapazil ga je neki član požarne brambe in ga odvedel na policijsko postajo. Fant je 23 let star in zdrav, a se mu ne ljubi delati.
zapisnikar; Jos. Mavec, blagajnik; Štefan Banovec in Jos. Pešel kot cerkvena redarja pri fari sv. Antona. Izvoljeni kolektarjem za cerkev so sledeči: Za po mestu, Jakob Butala iil Matija Balas; za Water Tank Location, Anton Erčul in Anton Indihar; za Chandler, John Marolt in John Kovali; za Pioneer, Jos. Markovič in John Tomšič; za Savoy, John Gnidica m Frank Šobar.
V	naši fari sv. Antona je umrlo pre-tečeno leto 24 oseb, rojenih je pa bilo 165 otrok, poročenih je bilo 35 parov. Iz te statistike se lahko sodi, da je naše mesto Ely zdravo mesto, ker prideta le dva smrtna slučaja na mesec.
Upamo, da bo zavladala zopet sloga med nami, ker od nje je odvisen napredek.
V	sklepu pozdravljam vse farane Elyčane ter ostanem vedno isti
Faran.
Eveleth, Minn. — Tukaj se sedaj hodi na lov na volkove, ki silno_ blizu hiš lazijo po okolici. Razpisano k: $15 nagrade za vsako glavo, zato se-lovci tembolj žurijo.
Forest City, Pa., 20. jan. — G. Jos. Kmett iz Clevelanda se je mudil, v našem mestu zadnji teden.
—Starka štorklja se je oglasila pri družini rojaka Mart. Gerčmana in mu ostavila krepko hčerko.
—	John Tušar in Franč. Žumer sta bila poročena ob 10. uri zvečer zadnji četrtek po nekem mirovnem sodniku, morda je bila stvar prisiljena.
—	G. Fr. Bezek in gdč. Mar. Petrov-čič sta sklenila zakonsko zvezo v slov. cerkvi sv. Jožefa zadnji pondeljek. Bilo srečno!
Chisholm, Minn., 14. jan. — Hudo zimo imamo. Živo srebro kaže od 40 do 43 stopinj pod ničlo. — Kar se tiče delavskih razmer, je po navadi, kakor vsako zimo. Če se kaj pregrešiš, ti obeta vsak delovodja z "laufposom". M. Z.
Barberton, Ohio, 21. jan. — Tukaj v naši slovenski naselbini gre z delom
Eveleth, Minn., 14. jan. — Tukajšnje gnezdo sovic ali čukov (Order of Owls) bo v pondeljek umestilo svoi novi odbor, ki so večinoma naši rojaki: Predsednik, Jos. Brine; podpredsednik, Chris Nelson; tajnik, Fr. Ru-mar; vodja, A. Capstick; govornik, John Medved; blagajnik, Jos. La Fon-tain; paznik, Jos. Polanšek; piket, Louis Suhodolec; bivši predsednik, Mat. Skumetz.
—	Sedaj par dni pritiska strašna zima. Toplomer je kazal 45 pod ničlo. Cevi pokajo na vse strani, zato imajo naši plumberji mnogo opraviti. Vse delo od zunaj je začasno vstavljeno. Take zime ni pomniti.
—	Na občnem zboru naše cerkve sv. Družine se je izvolil poleg preč. g. župnika, Rev. Bilbana, še sledeči odbor za tekoče leto: Predsednik, Jos. Brine; tajnik, F. Shukle; blagajnik, John Babnik; odborniki, J. Rupar in Geo. Sustarich. Cerkev lepo napreduje in dolg se hitro izplačuje.
Ely, Minp., 21. jan. — Štejem si v dolžnost naznaniti vsem cenjenim fa-ranom Elyčanom, da smo imeli farno zborovanje in pregled polletnega računa. Zborovanje se je vršilo jako mirno. Rev. F. Buh je prečital račune od juliia do dec. 1911. Vsi navzoči fa-rani so se strinjali z računi. Potem «e je vršila volitev novih odbornikov. Izvoljeni so bili sledeči: Frank Erčul kot načelnik; Maksimiljan Levstik kot
Gary, Ind., 22. jan. — Ker se le poredko čuje iz naše naselbine, naj vam poročam žalostno novico, ki se je pripetila nam 9. t. m. John Lahkar, član društva sv. Jakoba štev. 124 K. S. K. J. je odšel ta dan zdrav in vesel na delo, poslovivši od svoje družine. Ker na delo dospevši radi prehude zime niso mogli delati, bil je on namreč foreman, so odločili, da grejo na lov s dvojimi sodelavci. Ali žalibog, slab cjdloček za njega. Ko so bili na lovu, je zagie-dal na nekem drevesu kakih 30'čevljev visoko rep veverico. Nadejaje se, da ulovi živo, spleza na drevo, s katerega je padel in se ubil na mestu. In prepeljati smo morali mrtvega domov istega večera, na kar je priskrbelo društvo sv. Jakoba dostojen pogreb kakor svojemu prvemu umrlemu članu. Pokojnik je bil rojen v Žalini na Dolenjskem. Tukaj zapušča ženo s tremi nc-dorastlimi otroci, od katerih najstareji je 6 let. Star je bil 31 let.
Rojaki, tukaj je spet en d^kaa, da smrt ne prizanaša niti mlademu niti staremu in tudi Bog ni povedal nobenemu, od kje in kedaj ga pokliče, ampak vera naš uči, da moramo biti zmeraj pripravljeni na to. Zategadelj vidite, kako je potrebno, da imate i svojce oskrbljene v vsakem slučaju, da r,i treba v prvi minuti prositi pogrebne stroške in potem vzeti koš v roke za preživeti sebe in svoje otroke. Torei pristopajte k društvom in Jednotnm katera so vam v takih slučajih edina pomoč. Posebno pa vam priporočam K. S. K. Jednoto, katera je že na stotine vdovam in sirotam posušila soize in je najstarejša in najmočnejša slovenska organizacija v tej deželi.
Delavske razmere so tukaj precej dobre. Dela je dosti za vsakega dobrega delavca, kateremu je volja delati.
Koncem pozdravljam rojake širom Amerike, želeč tebi, Am. Slov., obilo uspeha.	Rud. Maraž.
Iron Mountain, Mich., 15. jan.—Pošiljam naročnino za list in javljam, da smo vsi naročniki 'A. S.' zdravi. Sosed M. Hermat se spomladi poda na svojo farmo v južne kraje Michigana. Sretan put mu!	I. B.
Ironwood, Mich., 15. jan. — Slavno uredništvo Am. SI.! Že dolgo časa, da se ni rtič slišalo iz našega mesta, zato sem se namenil objaviti nekoliko vrstic.
Z delom se je tukaj malo bolje začelo, delajo vse dni v tednu od novega leta, vendar ne kličem rojakov semkaj, ker je tu dosti delavcev še zdaj brez dela.
Drugih novic vam imam dosti naznaniti. Komaj se je odprla majna Newport, ie že dosti nesreče tukaj Z imenom Harb Rite, kateri je bil ta kozvan Lendar boss, je padel v šett 4. januarja 18 sto čevljev globoko. Potem seveda je malo od njega ostalo Bil je v tem mestu vsem dobro znan. Potem spet je v soboto 13. jan. ponesrečil neki Hrvat, po imenu Paško Belančija, doma iz Dalmacije, star komaj 20 let. Bil je švanpar v 16 zev-lju na Newport mine, in kakor je stal med karami, se je zadel v "shut", takoj je pal pod kare in so ga strle. Pokojni ni bil ud nobenega društva, kakor je malo Dalmatincev pri kaki zvezi, tako da niso še znali, če je Hrvat ali je Italijan, so ga imeli za Italijana. To je jako slabo, da bolje ne pristopate k podpornim jednotam, ker ne vemo kedaj nas kaj doseže. On se b! imel ženiti zdaj, pa je dobil grob za svojo soprogo.
Zdaj pa srčen pozdrav vsem bratom in sestram po celi Ameriki, samo ne Johnu Simonich v Sunny Side, Utah, kjer se zdaj nahaja pri društvu sv. Jožefa št. 100 K. S. K. J„ kakor obenem naznanjam rojakom tam v tem mesti, da se ga čuvajo. Meni je pomoget kar čez 4 sto dolarjev, in ne samo me"1, amoak še več trgovcem v tem mestu,
kjer so ga dobro sprovodili na kolodvoru, da je moral iti kakor tat.
Zdaj pa z Bogom, kaj več drugikrat.
Peter Mukavtz, naročnik.
Kansas City, Mo., 15. jan. — Sem že zopet tukaj, gospod urednik, kaj ne, prav kakor vsiljiva konjska muha. Pa ne vstrašite se me, danes hočem biti pa bolj kratek v svojem dopisu. Kakor je bilo že objavljeno v Vašem cenjenem listu, je priredilo tukajšnje cerkveno društvo na starega leta dan v korist cerkve'krasno žaloigro "Mlinar in njegova hči," potem "Planšarica", to je prizor iz planin in dve živi sliki, predstavljajoči staro in novo leto. Vse tri točke so izvrstno izpadle, obžalovati je bilo le, da so se predstav tukajšnji Slovenci primeroma v malem številu udeležili. Krivo je pač bilo menda to, da se na ta večer navadno ljudje razidejo na vse strani na zabave, premalo s? je pa tudi poprej s ti-keci agitiralo.
Prvo igro so igrali igralci in igralke izvrstno. Videl sem že večkrat to igro v velikih gledališčih, a reči moram, da naši igralci, čeravno sami priprosti delavci, niso nič zaostali za onimi, nalašč za oder v dolgotrajnem uku iz-vežbanimi. Igra sama na sebi je že zanimiva in podučljiva, poseben okus pa ima človek od nje, ako vsi igralci v njej dobro rešijo svoje uloge. In to smelo trdim o naših igralcih in igralkah. — Prav mojstersko je rešil ulogo starega bogatega in objednem skopega Mlinarja g. Jožef Vovk, ki je izvrstno posnemal v vseh potezah starega skopuha, kateri ni poznal drugega na svetu, kakor denar in ni nič bolj hrepenel, kakor da bi se mu nikdar tre-balo ločiti od svojih cekinov. Da bi jih ne dobili o njegovej smrti drugi v roke, hotel jih je zakopati v zemljo, da bi jih še tamkaj v grobu posedoval. A neizprosljiva smrt je tudi temu skopuhu prečrtala vse nakane. Črez vse vrlo pa je rešila tudi v tej igri nam že dobroznana Mikolič Frančiška ulogo Marice, mlinarjeve hčerke, katero je vseskozi dobro posnemala kakor v mestu izvežbana igralka in je vzbujala s svojim igri primernim kretanjem vsestransko sočutje. — Občudovali smo tudi nastop nam tudi že znanega Mak-so Guština, ki se je v svojej ulogi kot mlinarski pomočnik Konrad prav izvrstno obnašal kot priprost slovenski, globoko zaljubljeni fant, ki misli, da mu brez izvoljene devojke ni živeti in si v svojej priprostosti želi le tujine, ki bi ga rešila srčne bolesti. Zastonj ga je tolažila njegova mati Korenka (Ferlič Ivana) prav z materno ljubečimi besedami, a vse ni nič pomagalo. Konrad je ostal v svojej prevelikej nagnjenosti -4 o Marice trmast in neposlušen. Res izvrstno jo je pogodil tudi to pot naš Makso! Gostilničarka Meta (Guštin Marija) in njen mož (Bižal Peter) sta prav dobro posnemala slovenske gostilničarje, ki bi se na videz radi sicer lepi delali ter že precej natrkanim gostom ne radi piti dali, a v resnici pa vendar gledajo bolj na svoj dobiček. Ganljiv prizor se nam je nudil v gostilni pri jaslicah, kjer ita krčmarjeva otroka (Bižal Jan. ml. in Majerle Marija) z vidnim srčnim veseljem poleg jaslic in božičnega drevesca navdušeno popevala krasno pesmico: "Sveta noč, blažena noč", dokler ju ni povedla mati na moževo po velje v postelj. Kdo se pri tem pomenljivem prizoru ni nehote spominjal svojih lastnih otroških let vi oče-tovej rojstnej hišici v starem kraju! Pozabiti ne smemo še grobokopa (Za-ger Anton), ki je prav izvrstno posnemal razne grobokope po deželi, kateri še tudi dandanes hočejo vedeti raznovrstne skrivnosti o duhovih in drugih takih stvareh ter se delajo korajžne, a v resnici pa trepečejo pred vsako izvanredno malenkostjo. Tudi županja (Majerle Katarina), kmet Matija in duhovnik (Bižal Jan. star.) so popolnoma prevladali svoje uloge.
Druga točka zabavnega večera "Planšarica" (Mikolič Frančiška) je vzbudila vse polno nedolžnega smeha. Igralka je izborno posnemala preprosto, nedolžno, a poleg tega rajsko zadovoljno dekle, ki je vzraslo v planinah ter še lepšega kraja nikoli ni videlo in torej zadovoljno živi v bregih, kakor da bi bili oni najlepši. Oh, pač srečna je priprostost in nedolžnost!
Tudi živi sliki sta ustregali svojemu namenu. Popolnoma oslabelo se je privleklo ob palici staro leto (Guštin Makso) na oder, kmalu pa je nabila ura polnoči in pri zadnjem udarcu se je zgrudil starček mrtev na tla, na njega pa je brzih korakov stopila deklica s svežimi cvetlicami v rokah ter je navdušeno voščila zbranemu občinstvu veselo novo leto.
Pa, joj, pozabil sem, da hočem biti kratek, zato Vam pa še hitro izdam, da bode v nedeljo 4. febr. priredilo tukajšnje društvo sv. Veronike lepo igro: "Dve materi". Tako, zdaj pa hitro, g. urednik: Z Bogom do svidenja I
Opazovatelj.
Kaylor, Pa., 16. jan. — Tu se sedaj dela vsaki dan, in se delo (nalagati premog) lahko dobi. Družba je zopet započela poslovati s "Pine Run" rovom, kateri je počival zadnja dva me-, seca. Zagotavlja se nam, da je dosti naročila za premog, za to zimo. Gotovo pa je, da ima velik vpliv na imenovana naročila "pogodba" med U. M. W. of A. in premogovniškimi baroni, katera poteče s 1. aprilom t. 1., da se založijo s črnimi diamanti z ozirom na preteči štrajk?! S pozdravom Tohn Je'oushan.
La Salle, 111., 22. jan. — Cenjeno it-redništvo! Spet Vam sporočim nekoliko novic iz naše okolice. Dne 17. jan.
je tukaj umrla Helena Zaman, živeča na 4. in La Harpe ulici, stara 40 let, zapušča 5 nedorastlih sinov v starosti od 16 let do 2 mesecev, doma od Št. Jerneja na Dolenjskem.
Novo gostilno so pričeli zidati našemu aid. Jožefu Tadich-u, rodom Poljaku, za $10,000.
Štorklja se je zopet oglasila pri g. Johnu Potočniku in pustila čvrstega sinka, pri g. Antonu Kastigarju pa zalo hčerko.
Gosp. M. Potokar iz Chicage si je postavil hišo pri Rock Island R. R. postaji, ki bo v kratkem dogotovljena.
An t. Makove je srečno prestal operacijo.
Danes se vrši ženitovanje polsko, pri našem rojaku M. Kompu, sem tudi malo kure dobil.
S pozdravom	S. Jesenšek.
McGregor, Mich., 17. jan. — Bi imel obznaniti zaradi draginje, ker jaz vem dobro, ko berem v časnikih, pa nočem, da bi se norčevali rojaki z mano. Vam povem: pred 6. leti sem kupil 2 suhi kravi za $53.00, odebelil in Slovencem ponujal za naprodaj v meso. Nihče r.i hotel, tehtale so 2200 funtov. Pisal in ponudil sem na klavnico v St. Paul, po 4J4 centov je bilo v časnikih klalne krave na živo vago in da sem pripravljen "fraht" plačati, $15 je bilo. In niso hoteli sprejeti drugače kot celi "car load", so odpisali, da bolje, da tukaj prodam. Vprašal sem tukaj moža, ki ima 3 mesnice v Cloqueti, Minn. Vprašal me je, kaj zahtevam. Odgovorim: 70 dol. za obe. Smejal se mi je in norce bril iz mene. Čez pol leta potem ga vprašam- še enkrat in 35 dol., je rekel, največja cena za obe. Dal sem mu jih obe. Potem dogodku je j vsako leto od mene in.drugod kupoval | enoletne po 6 dol. kos, dveletne 10 dol. i kos, mi je letos dajal. Zaklal sem j enega in za kožo dobil $5.00. Mesa je ! imel pa brez glave in droba 300 funtov, : reci tristo funtov, kar mu pride meso j po 2 centa funt, prodaja pa .po 12 cen- j tov funt. Vidite sedaj, kje je denar in ! "svoji k svojim" in "podlaga tujčevi j peti". To smo mi po pustinjah. Skle- j nil sem tukajšni kraj zapustiti in iti v i Florido, kjer raste sadje, grozdje, bu- j čele i. t. d., kot imam informacijo od ! nje. Nameravam tukaj zapustiti ali j prodati, ali Slovenec vem ne gre nobe- j den sem. Vzrok — ostra zima in sta- i rost.	Franc Jakše. j
1 Ustavite!
kašelj in z njim druga obolenja sapnika, preden se vas primejo _ resnejše pljučne neprilike. Kupi- f te in uživajte
Severov Balzam za pljuča
(Severa's Balsam for Lungs)
Najprej vam ustavi kašelj in p' tem pomore naravi v zdravlje' nju, da se povrnejo prizadeti or gani v pravšno stanje. Dvoji velikosti: 25c in 50c.
"Glavo mi kar raznaša bolečina—"
"Strašno trpini —"
Tako in jednako se izražajo lju- | dje, prizadeti z glavoboljo, kate- f ro bi lahko ustavili, samo ko bi ^ jim bili pri roki
Severovi Praški zeper glavobol
(Severa's Wafers for Headache^
and Neuralgia)
Tešijo živce. Lajšajo nevralgijo. Preženejo glavobol. Cena: 25c škatlica.
Minneapolis, Minn., 21. jan. — Cenjeno uredništvo! Nič kaj veselega nimam sporočati. Tukaj je nemila smrt ugrabila ženp in mater štirih otrok, soprogo Ignaca Schnabl. Pokojna je umrla 17. jan., pokopana 20. jan. iz cerkve sv. Elizabete. Pokojna Marija Schnabl je rodom slovenska Korošica in je bila stara 32 let. Res velika žalost za soproga in za otročiče. Pokojni bodi lahka tuja zemlja in sveti naj ji večna luč! In tukaj izrekamo naše veliko sožalje soprogu in otroči-čem.
Tukaj imamo prav hudo zimo, 25 do 40 stopinj pod ničlo, da je že dosti škode napravila, je močno krompir po zebel in kar so si pripravili za zimo. Že nismo imeli take zime od 1903. — Z delom gre bolj počasi.
Zdaj pozdravljam rojake in rojakinje in Vam, g. urednik, veliko dobrih predplačnikov. Z Bogom, dokler se spet kaj oglasim.	/ John Strauss.
Oil Center, Cal., 18. jan. — Cenjeni Ani. Slovenec! Prosim, priobčite par vrstic v naš cenjeni list. Kakor slišim in berem v A. S., da huda zima pritiska po Združenih Državah. Videl sem Nadaljevanje na 7. strani.)
| Lahko je
i %
j postati žrtev kake dolgotrajne ? ! bolezni, ako zanemarite zapeko, g ! jetrno težavo ali neprebavnost. | j Žolčnica, zlatenica, zlata žila in | i težka prebava so samo nekatera | j premnogih bolezni, ki jih pov- ^ | zroča jetrna nerednost	jfg
! Severov življenjski i Balzam
(Severa's Balsam of Life)
Vam uredi razne nerednosti j®" trne, očvrsti prebavilo inz astraž' ustroj proti kroničnim bolezni«1-
Cena 75c.
I
%
jj " Na prodaj v lekarnah povsod- | ^ Zahtevajte Severovih. Če jih Vas n lekarnik nima, pišite nam.
W.F.SEVERA ca
CEDAR RAPIDS, IOWA
John GraheK
... Gostilničar...
Točim vedno sveže pivo, fino fornijsko vino, dobro žganje in trZ najboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki pre1"^
TELEFON 7612.
1012 N. Broadway, JOLIET, ^
Moderna Tiskarna
Telefoni
izdela pismeni papir, kuverte, knjižice za nakaznice in pobotnice; za društva bolniške liste, uplačilne knjižice in pravila v domačem in tujem jeziku v najkrajšem času. Glede dela in cen se ne more kosati z nami nijedna tiskarna. Naše delo se samo hvali.
Pri naročenju omenite čas do katerega hočete, da bo stvar gotova. Točnost in dobro delo jamčimo. Izplača se vsakomur, da zve naše cene predno naroči.
Amerikatiski SlovetieC
Prva »lov. unij.ka tiskarna nami Prvi »lov. lUt ▼ Am«"1" ^ ▼ lastnem domu # 1006 N. Chicago St. ft JOLIET,
100
—	V Ameriko z ljubljanskega južnega kolodvora se je odpeljalo dne 2. /anuarja 28 Slovencev, 15 Hrvatov in 29 Macedoncev; 4. jan. 2 Hrvatici m 16 Macedoncev. Iz Amerike se je vrnilo dne 2. jan. 45 Macedoncev; 4.
In. 20 Hrvatov.
—	Ponesrečena pot. Na ljubljanskem južnem kolodvoru službujoči stražnik Jakob Kržan je aretiral brata Ivana in Antona Gorenca iz Št. Ru-Perta na Dolenjskem, ker sta se hotela izseliti v Ameriko ter se s tem odtegni vojaški dolžnosti. Tudi 601etni posestnik Ivan Novak, tudi iz Št. Ruperts. je moral z njimi, ker je na sumu,
ju je hotel k temu dejanju zapeljati Vse ,tri so izročili sodišču.
Novice iz časnikarstva. Z novim •etom je stopil ljubljanski "Slovenec" v 40, leto svojega obstoja. Čestitamo! ~~ 'Jutro" se je preselilo z novim letom iz Ljubljane v Trst, kamor ga je Pregnala, kakor je ondan pisal glavni urednik in lastnik tega zadolženega lista Milan Plut, Učiteljska Tiskarna v družbi z Ribnikarjem in drugimi 'mladini'. V Uučiteljski Tiskarni se pa ti-p sedaj "Dan", novo glasilo napredkih mladinovcev. "Sloga" se je presedla iz Ljubljane v Krško. Razprtije v narodno-naprednem taboru so vsak
dan večje, osebna protivnost slavi vedno večje orgije.
Novi izvirni drami. Znani pisa-te'j Fr. Ks. Finžgar je spisal zgodovinsko dramo "Naša kri", ki še je prvikrat igrala v deželnem gledališču dne - jan. z velikim uspehom. Finžgar je ^ tej drami oživil jekleno Napoleonovo dobo, izluščil iz nje ilirsko, jugoslovan sko misel in hkrati zlil v besede in de-Janja tisti trdovratni, zdravi, nepremagljivi odpor, ki se rodi iz slovenske krvi proti vsakemu nasilju. — G. Ivan Lankar je pa napisal novo dramo "Le-Pa Vida' ki je izšla v tisku in se v kratkem uprizori v Ljubljani.
. "-"Ljubljanska "Narodna Čitalnica" Je praznovala dne 6. jan. 501etnico svojega obstanka. Na predvečer je bila v gledališču slavnostna predstava, pri kateri so nastopile tudi Sokolice. Naslednji dan je bilo slavnostno zboro-Vanje, pri katerem je govoril slavno-stni govor bivši župan Peter Grasselii ln ie pel zbor "Glasbene Matice"; po Poludne jc bila telovadba Sokolov in ookolic in zvečer ples.
—Shod zaupnikov S. L. S. na Kranj skem Dne 4. jan. je imela Slovenska Ljudska Stranka na Kranjskem svoje fZn° zborovanje v Ljubljani. Nad zaupnikov iz vseh krajev kranjske ezele je prihitelo na to zborovanje, "a katerem je dalo vodstvo stranke zadkom račun o' svojem delovanju.
o Mr Se da PriProsti kmetje iz naj oddaljenejših gorskih vasi dobro razumevajo čas, v katerem živimo, vedo Pa tudi potrebe časa. Pokazali so s vojmi navdušenjem ljubezen do stran-e >n do svojih poslancev. Na shodu so bih navzoči vsi državni in deželni poslanci in nad sto županov. Navdu-«ije na shodu je bilo velikansko, vsi erati pa z mogočnim odobravanjem Prejeti. — Shod je otvoril načelnik ranke državni in deželni poslanec ur. van Susteršič, ki je poročal o delo-nJU državnega zbora. Nadalje so cl°VOri'i dež. poslanec Evgen Jarc o ra °Vanju kranjskega deželnega zbo-» Pnniarij dr. Vinko Gregorič o or-juniz^ciji stranke in o časopisju; drž.
aez. poslanec dr. Krek o starostnem ^v_arovanju kmetov, in dr. Lampe. — odbornik dr. Evgen Lampe je voril o deželni upravi in deželnem nasPodarstVU na Kranjskem. Kazal je odi Ve delo kranjskega deželnega 2:1 kmeta' Deželni odbor iz-jsujc ceste, podpira živinorejo, vi-
na-	--vs., i^u^iiia nuiivi^v)
^ s v°> sadjarstvo, zadružništvo; zida li(.oSt°'ve in vodovode. To vse v ve-, ist kmeta. Za šolstvo hoče tv,,"® Vc'iko žrtvovati in je tudi žr-teli ' a" Podpirala bo le tisto učile ,SU?' k' dela za ljudstvo. Mnoge šo-°dgoa K"letil1 niso take, da bi mogle ga i 'Vurjut' vsem potrebam kmečke-Se ^"dstva, zato je nujna potreba, da kih ' /a'con spremeni v smislu kmeč ,lQ .Potreb, Dr. E. Lampe je dobesed-p"™: Liberalci vpijejo, da smo pa 1<>,()00,(K)0 K ie zapravili, res 3C' da je od 4,000,000 K, ki jih jc
dovoli, s .. ...... — — - -
ll000( - Prejsnj, dež. zbor, ostal se sc j j' 1 torej imamo na razpolago ' M000 ^C, lcj ji)] bomo porabili za Th<li , našega ljudstva. Res pa je Iti i' i.a so vs' ti milijoni za liberalce, dež »i ° Krdo zabavljajo čez kranjski klj^-."1 odbor, že zapravljeni. — Za-koin! i •	drž, in dež. poslanec
cen-.^ni svetnik Fran Povše s kli-——./-ri , ®ogi®m za slovensko ljudstvo!' (P° 'Straži'.)
dclk rednost lanskega vinskega pri-stičnji'!'? Kranjskem. Glasom stati-Jev ].'' 12 Posameznih vinorodnih kra-p0ro.\rlanjski kmetijski družbi došlih deki Se Je "a vsem Kranjskem prišli v jescni 1911< skuPRi 225,991 hI-070 ,.°8lo 226,000 hI vina, in to 129,-(čvi.; belega, 84,417 hI rudečega vPre- • 12'504 hl črnega vina. Po-ali Pridelek na- ha znaša 22.2 hl, W V Primeri z letom 1910 je
leta io,«ldeIck za 167,287 hl večji, kajti se je pridelalo le 58,704 hl.
Pa ne samo glede množine, marveč tudi glede dobrote lanski vinski pridelek tudi v drugih kronovinah znatno presega svojega prednika. Zato so pa vinogradniki letos na svoje blago jako ponosni in ga vedo tudi primerno ceniti. Z ozirom na dosedanje cene 40— 60 in tudi 70 h za liter smemo z gotovostjo vzeti povprečno ceno 50 h za liter. Potemtakem je lanski vinski pridelek na Kranjskem 226,000 hl po 50 K, skupaj vreden 11,300,000 K. Recimo, da se ga J4, to je okroglo 56,000 hl, ne proda, ga pojde vendar še za 8,500,000 K v promet. Sreča je to za Kranjsko, da se je lanska vinska letina tako sponesla in da so dosegle tako lepe cene, kajti v nasprotnem slučaju bi se gotovo bile že cele rodbine na novo izselile ter iskale drugod zaslužka. Tako so si pa mnogi zopet opomogli ter bodo zopet z veseljem naprej obdelovali svojo grudo.
—	Mesto Krško — v taboru S. L. S. Mesto Krško na Kranjskem je pri občinskih volitvah dne 30. decembra prešlo v tabor slovenske ljudske stranke, ki si je priborila I. in III. razred. V celem ima 21 odbornikov, liberalci 9.
V Smledniku je bil 17. dec. soglasno izvoljen za župana g. Anton Burgar, ki je doslej vodil županstvo že 40 let.
—	Za nemške kočevke kmete je poslal bivši nemški minister rojak dr. Schreiner vagon umetnega gnoja.
Redek slučaj. V borštu je dobil pred Svetim dnevom Anton Mežnar v Brezovem št. 49 pri Kranju 3 popolnoma zrele gobe.
—	Lokalna železnica Rogatec-Bre-žice-Novo mesto. Železniško ministrstvo je naročilo graškemu namestni-štvu in deželni vladi v Ljubljani, uvesti revizijo proge skupno s postajno komisijo glede projekta brežiškega župana Avgusta Faleschinija normalnotirne železnice iz Rogatca pa čez Brežice v Novo mesto, v celem 95.9 km, z va-rijantami, da se proga izpelje eventualno drugače od kilometra 53.0—61.0 in km 74.9—75.0 do km 77.8.
—	Vinsko klet pred škofijo štev. 1 v Ljubljani je gospa Jegličeva prodala restavraterju južnega kolodvora gospodu Schreyu.
Osebne vesti. Č. g. Franc Šmit, kapelan v Smledniku, je šel v Ameriko in na njegovo mesto je dekretiran č. g. Peter Likar, doslej kapelan v Šent Jerneju.
Smrtna kosa. V Ljubljani je u-mrla hišna posestnica ga. Marija De-bevc. — V Št. Vidu nad Ljubljano je umrl dne 3. jan. posestnik, gostilničar in mesar Franc Cirman. — V Ljubljani je umrla soproga g. gimnazijskega ravnatelja Wiesthalerja, ga. Jenny Wiesthaler. — Istotam je umrl oficia!
krč drž. železnice Franc Unger, star 42 let. — V Kandiji je umrl usmiljeni brat Teodozij Potrč, rojen 22. nov. 1880. leta v Sv. Križu pri Ljutomeru; v red usmiljenih bratov je vstopil v Gradcu, a po dovršenem novicijatu je bil prestavljen v Kandijo, kjer je naredil redovno obljubo dne 2. avg. leta 1905; bolan je bil več let. — V Kranju je umrl dne 5. jan. mesar Janez Rozman, 84 let star. — Na Dovjem je u-mrl posestnik in poštar Janez Janša, ulgo Železnik.
—	Umrla je dne 2. jan. učiteljica pri Št. Jurju pod Kumom gospa K. Mi-glič-Pečnikova. Bila je vestna učiteljica, ki je tudi sodelovala pri izobraževanju odraslih deklet. Službovala je od začetka skozi dobra štiri leta rada tam. Pred letom se je poročila s tamkajšnjim g. nadučiteljem, ki mu je zdaj zapustila zdravega otročička, sama pa podlegla srčni in pljučni slabosti.
—	Zmrznil je v Trnovskem gozdu 501etni posestnik iz Gor. Trebuše Prajz. Moža so pogrešali 8 dni. Prajz je šel od doma na Vipavsko goro. Med potjo sc jc utrujen vsedel na nek hlod kjer je zaspal in zmrzpil.
—	V kamnolomu ponesrečil. Martin Marela, 19 ,let stari posestnikov sin v Dolch, je doma v kamnolomu vrtal luk njo za razstreljevanje skal. Pri tem delu se mu je pa smodnik vnel, ter mu je strel odtrgal desno roko. Ranjen je bil smrtnonevarno.
—	Nesreča v gozdu. V Trnovskem gozdu je hlod zlomil nogo drvarju Za-delu vulgo Šmaju iz Jasena. Prepeljali so ga v postonjsko bolnišnico.
—	Nesrečno streljanje. Med preteklimi božičnimi prazniki je prišlo v kan-dijsko bolnišnico nič manj kot sedem obstreljenih oseb. Pet jih je prišlo z raztrganimi prsti na rokah, ki so zazt-gali dinamitne patrone, dva pa, ki sta bila obstreljena s puškami. Jožeta
.uštek je po nesreči obstrelil Jože Jane, posestnikov sin iz Zdinje vasi, Jakoba Kofalt pa namenoma Janez Plut, posestnik na Krvavčjem vrhu. Tako sta izjavila oba ponesrečenca. Prvi je zadet na desno stran v prsa, drugi pa na levo stran v hrbet.
—	Zopet slaboumen Kočevar. Začetkom meseca januarja sc je Tomažu Perzu iz Kočevja na Dunaju nekoliko omračil um, vsled česar so ga poslali domov. Mož jc najprvo v zaporu na Dunaju premenil z nekim aretovancem svojo boljšo obleko za slabšo, v Ljubljani si je pa šc to vso raztrgal. V
vlaku je začel odgonskega sprevodnika božati in poljubovati. Ko sta pa v Kočevje izstopila, mu je na vsak način hotel uiti v cerkev in ga je moral uradni organ s silo spraviti v obč. urad. To je že v kratkem četrti slučaj, da se je kočevskim rojakom v tujini omračil um.
—	Trgovec z dekleti. Prve dni t. m. je zaprlo orožništvo nekega moža, ki je v okolici Fare in Osilnice nabiral dekleta za Reko. Sodnijska preiskava je dognala, da je mož trgovec z dekleti. Takim tujim agentom, zlasti tistim, ki obljubujejo brezplačno vožnjo se ne sme preveč zaupati. To naj bi si stariši in dekleta zapomnili.
—	Z nožem v prsa. Dne 3. januarja ob 9. uri zvečer so prišli v Praprotno Polico pri Šenčurju fantje iz sosednje vasi razgrajat, na kar so se jim domači fantje postavili v bran, na kar je prišlo do pretepa, v katerem je bil ranjen Ribnikar Gabrijel, posestnikov sin iz Praprotne Police. Sunil ga je z nožem v prsa posestnikov sin Janez Nastran iz Češnjevke pri Cerkljah. Ranjenca so prepeljali v Ljubljansko deželno bolnico.
daleč od Steyra več kmetov. Kmet Karel F. se je pri tem bahal, da ima denarja kot smeti in da mu ni nič za par tisočakov. Ker se mu je to oporekalo, se je razburil, potegnil iz žepa listnico, vzel iž nje tosočkronski bankovec, ki ga je zvil skupaj, in si prižgal ž njim cigareto. Bankovec je popolnoma zgorel. Nato so kmetje pili še naprej. Ko je F. popolnoma upi-janjen kolovratil domov, je izgubil svojo listnico s 450 kronami denarja.
— Maribor. Na silvestrovo zvečer se je vršil občiai zbor podružnice "Slovenske Straže" za Maribor in okolico v prostorih Katoliškega delavskega društva ob dobri udeležbi. Zborovanje je otvoril predsednik dr. Les-kovar s prisrčnim pozdravom na do-šle zborovalce. V svojem nadaljnjem govoru je označil eminentno važnost "Slovenske Straže". Povdarjal je, da je ista naklonila že nad 20.000 K štajerskim obmejnim Slovencem, da veže zato posebno štajerske Slovence sve-
2000 kron je podarila centrala nemškega Schulvereina na Koroškem za božičnico raznim šolam na Koroškem. Te šole so: Pliberk, Železna Kapla, Borovlje, Grabštanj, Vovbre, Št. Jakob, Lipovljavas v Kanalski dolini, Velikovec in Sele nad Borovljami. Od teh 2000 kron je bilo 1000 kron nabranih v Berolinu. "Die rollende Mark" gradi most do Adrije. Nemci hočejo presekati slovensko ozemlje na črti Celovec-Borovlje-Sele, da bi potem lahko govorili samo o slovenskih otokih na Koroškem.
—Celovec. S 1. januarjem ste prevzeli gospodični Lojzika in Pepca Leon znani hotel Trabesinger v Celovcu.
—	Za župnika Podkloštrom je imenovan č. g. dr. Fr. Ks. Cukala, dose-daj vikar v Marijanišču v Celovcu.
—	Železnični uradnik obstreljen. V Gummernu je na Silvestrov večer trikrat vstrelil na postaj enačelnika Lei-terja sin ranjkega poštarja Augmeier-ja. Leiter je umrl v beljaški bolnišnici. Napadalec je zvršil ta čin v blaznosti.
—	Samomor. Novega leta ni maral dočakati bivši podpredsednik deželne kmetijske družbe koroške, dr. Leopold
nji uradni jezik na vsej črti, je stopila s 1. januarjem letos v veljavo. Vse predpriprave so oblasti izvršile že tekom minulega leta.
—	Smrt stoletne žene. V Zagrebu je umrla v 100. letu starosti gospa Barbara Bauer.
—	Ban dr. Tomašič baje odstopi in njegov naslednik ima postati Imbro pl. Hideghety.
Času primerno.
Gospa novi dekli: "Ali ste bili dolgo v službi pri prejšnji družini?"
Dekla: "Dolgo — štiri tedne!"
Geo. Laich
SALONER IN AGENT PAROBRODNIH DRUŽB.
se priporoča rojakom v naklonjenost
Pošilja denar v staro domovino, hitro točno in po dnevnem kurzu. Predaja fina vina, likerje in imodk«.
ROJAKI DOBRODOŠLI! 3501 E. 95th St S<* Chicage, HL
A. NEMAN1CH, pred«.
M. GRAHEK, tajnik.
S. OLHA, blag
GLAVNICA $50,000.00,
Ustan. in inkorp. leta 1910
Slovenian Liquor Co.
1115-17-19 Chicago St JOLIET, ILL.
g a
Družba naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, žganja in drugih pijač, koje prodaje na debelo. Rojakom se priporoča za obila naročila.
Pišite po cenik v domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega zastopnika.
Lokalni zastopnik: Mat. Grahek. Potovalni zastopnik: Fr. Završnik. Naše geslo: Dobro postrežba; vašepa bodi: Svoj k svojmul
baron Wieser. Na svojem posestvu v Drauhofen na Zgor. Koroškem se je ponoči dne 30. decembra zastrupil z morfijem. Na ponočni mizici so našli uslužbenci dve izpraznjeni steklenici z ostanki morfija. Wieser je pripadal skrajno radikalnemu krilu nemških nacionalcev. Bil je zelo zadolžen in se je baje nameraval poročiti s | hčerko upokojenega finančnega računskega svetnika Daniaux.
ta dolžnost, z vsemi močmi podpirati to velevažno družbo.
—	Vuzenica. 'Občinske volitve, proti katerim so rekurirali naši posili-nemci, so potrjene. Naša nemškuta-rija je s tem za eno,blamažo bogatejša.
—	Velenje. Naš gospod Smodisch, pravilno Smodiš, je postal zadnji čas agitator za nemško bojno "Los von Rom" društvo Suedmark.
—	Slov. Bistrica. Slovenjebistriški Germani so priredili na Silvestrov večer svoj običajni "Feuerwehr Abend." Uprizorili so tudi neko igro, pri kateri so sodelovali sami pristni Germani iz tevtoburških gozdov, evo njih imena: dr. Volleritsch (Volarič), Wal-land (Balant iz Dolenjskega), Po-tschnvauschegg (Počivavšek), Arsen-schegg (Arzenšek), Limauschegg (Li-mavšek) itd. Potem pa naj kdo reče, da v Slovenski Bistrici ni Nemcev!
—	Iz Dunaja poročajo listi, da lio-
—Dr. Anton Gregorčič, deželni pod-glavar in vodja S. L. S. v Gorici, jej dne 2. jan. praznoval 601etnico svo-jegs rojstva.
— Vlom na Sveti Gori. Na praznik sv. Štefana so vlomili neznanci v znano romarsko cerkev na Sveti Gori, pokradli denar v puščicah in oropali podobo Matere božje, ki je bila opremljena z velikimi dragocenostmi. Škoda
če Ljubljanska kreditna banka ustanoviti podružnico v Gradcu.
— Št. Ilj v Slov. gor. V našem Slo-
je velika, o storilcih ni sledu.
Osebna vest. Primarijinem go-, riške bolnice usmiljenih bratov je imenovan s 1. jan. 1912 gospod dr. Anton Brecelj.
— Srce so mu zašili. Alojzij Ger-mek, 25 let star, se je dne 30. dec. v Trstu ustrelil v srce. Doktorja D'Este in Monti sta mu v bolnici odprla oprsje in osrčje in srce zašila. Operacija je trajala dve uri in srečno uspela.
—Štirikratni dezerter. Iz Gorice poroča "Edinost": Herman Cej, službujoč pri vojni mornarici, si dovoljuje silno nevarne šale z vojaškimi oblast-1 mi. Kar je ta fant že zagrešil v vojaški suknji, presega že vse meje. Njegovi sorodniki in prijatelji ga imajo za abnormalnega človeka, a strogi vojaški sodniki in zakoni Marije Terezije mu utegnejo uničiti mlado življenje v vojaških zaporih. Žalosten pogled je bil, ko je nekdanjega najboljšega Sokola gnalo na postajo pet vojakov z nasajenimi bajoneti.
venskem Domu je polno življenja. Vedno zborujemo, prireditev se vrsti za prireditvijo. Naša dekleta so nam | dne 7. januarja predstavljala igro: "Na Marijinem Srcu," ki se je ugodno obnesla. Dvorana je bila polna. Prišli so celo naši možje iz Svečine, Jarenine, Sv. Kungote in Št. Jakoba.
Občina Zg. Radgona je sklenila zvišati občinske doklade od-60 na 90 odst. Vzorno nemško gospodarstvo.
— Smrtna kosa. V Gačniku pri Ja-renini je umrla dne 2. jan. ga. Juli-jana Sekol, žena vrlega narodnjaka in veleposestnika Ivana Sekola.—V Celju je umrl trgovec Karol Vanič, star 54 let. — Pri St. Barbari v Holozah je umrl za srčnim krčem posestnik Anton Hvaleč.—Istotam je umrl za sušico posestnik Miha Štumberger.—Pri podiranju drevja se je smrtno ponesrečil delavec Jožef Kolednik iz Okiča.—V Selnici ob Muri umrla 681etna kmetica
an__________
ROJAKI, SLOVENCI
Največja in najbolj varna hranilnica v stari domovini vrhniškega okraja je: OBČINSKA HRANILNICA NA VRHNIKI. Posluje še le drugo leto in se ji je zaupalo že nad poldrugi milijon kron hranilnih vlog. V to hranilnico nalagajo tudi sodnije denar mladoletni otrok n varovancev ter č. g. župniki cerkveni denar.
Vloženi denar obrestuje po 4^2 odst. brez vsakega odbitka. Za varnost
denarja porokuje cela občina vrhniška z vsem svojim premoženjem in vsa davčno močjo. Hranilnica je pod strogim nadzorstvom vlade. Vsaka izguba je v ti hranilnici, tudi v slučaju vojske, popolnoma izključena.
Denar pošiljajte po pošti ali kaki zanesljivi banki. Pri banki zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na občinsko hranilnico na Vrhniki in ne v kako drugo manj varno hranilnico. Nam pa takoj pišite po kateri banki dobimo za Vas denar. Svoj naslov nam pišite razločno in natančno.
Občinska hranilnica sprejema tudi hranilne knjižice drugih hranilnic in posojilnic kot gotov denar, brez da bi se obrestovanje kaj prekinilo.
Genovefa Hercog, roj. Teichmeister.-V Kamilici je umrl veleposestnik in stotnik v p. Arthur Bitterl pl. Tes-senberg.—V Mariboru je umrla č. šolska sestra Matilda Čepin. Pokojna je bila rojena leta 1871 na Tlakah, fara Pilštanj, kot hči ugledne in znane Če-pinovc rodbine.—Umrl je v Gradcu J. Žmavc iz Kapel pri Brežicah. Bil je jako razumen in izobražen mož ter svoje čase znan kmetski govornik. Njegovi-bratje so eden trgovec v Raj-henburgu, drugi inšpektor knežjih po-
—	Aretiran ranitelj. V Trstu je bil aretiran 291etni Fran Podbršek, ki jej na Vrdeli s kamnom razklal giavo Franu Premru.
—	Trst, 30. decembra. Tu se je zastrupil mešetar Ivan K. Sentler. Bil | je takoj mrtev.
Umrl je v Rubijah v svojem gra-1 du baron Bianchi di Casalanza, star 67 I let. Bianchi je bil nemški aristokrat starega kova; dasi je bival med samimi Slovenci, se ni priučil slovenskega je-1 zika. Ko je bil v občini spor med sta-rašini, jc bil še pred kratkim tudi žu-1 pan.
Edini slovenski samostojni kamnosek v Jolietu.
Priporočam cen j. rojakom sirom Amerike stojo TtMhf zalogo krasno izdelanih nagrobnih spomenikoT Ig graneta in marmorja, kakor tudi najnovejše mt* s trpežnimi zlatobliščečimi porcelanskimi slikami Izdelujem kamenitne podobe in nimam agentov, ««-torej so cene pri meni najnižje.
Spomenike pošiljam tudi v druge dele ZjedinjcaJh držav kakor tudi obrise na izbero.
Izdelujem ograjo (fenc) za lote, kakor tudi *m druge v mojo stroko spadajoča dela.
Kadar nameravate kupiti za vašega nepozabatgs pokojnika ali pokojnico trajni spomenik, naročite g* pri rojaku ne pa pri tujcih, ki vas v sili ne poznajo.
SVOJI K SVOJIMI Za obila naročila se priporočam,
SIMOU ŠETINA
SLOYENSKI KAMNOSEK
1011 N. CHICAGO ST. JOLIET, ILL.
Rojaki! Slovenci!
Največja in najbolj varna hranilnica v stari domovini je
HRVATSKO.
J
sestev v glasovitem Johannisburgu ob Reni in tretji uradnik v praški vseu-čiliščni knjižnici.
—	Umrl je vlč. g. župnik Gregor Hrastel v Selnici ob Dravi, po kratki in mučni bolezni, v 62. letu svoje dobe. Rojen (lne 6 marca 1850 v Podgorju blizu Slovenjgradca, v mašnika posvečen v Mariboru dne 25. julija 1875, jc služil kot kaplan v Marenbergu, pri Sv. Štefanu blizu ' Žusma, v Olimju (ludi kot provizor), v Pišecah, v Raj-henburgu, v Hočah, v Slivnici in od avgusta leta 1893 kot župnik v Selnici ob Dravi. Pogreb jc pokazal, kako obče priljubljen je bil ranjki, kajti udeležilo se ga je nad 2000 ljudi. Sprevod je vodil preč. gosp. kanonik in dekan Moravec ob asistenci 30 duhovnikov. Krsto so nosili sami odlični župani. V nebrojni vrsti žalujočih je korakala tudi požarna bramba selni-ška in ruška.
—	Majšperg. Zmrznil je na silvestrovo noč tukajšnji poštni pot Rajši Stari, slabotni, pa dobri mož je dobil nekaj več piti, pa se ga je navlekel, po noči pa ob cesti pobil, dokler ni upehal in zmrznil.
—	Denarja kot smeti. V novoletni noči se je zabavalo v neki gostilni ne-
—	Nemška stranka na — Hrvaškem. V RUmi na Hrvaškem izhaja "Deut-sches Volksblatt", ki javlja, da se za Hrvaško snuje "Samostalna nemška] stranka".	o
—	Nezvest poštni sluga. Na novega leta zvečer so v Zagrebu zasačili poštnega slugo Jos. Kvaternika, ko je iz nekega iz Amerike došlega pisma jemal denar. Pri zasliševanju je priznal, da je že večkrat odprl ameriška pisma in pobral iz njih denar, vsega skupaj kakih 100 kron. Kot sokrivca so zaprli tudi poštnega kočijaža Jos. Turka.
—	Občinski blagajnik pobegnil. ZI Reke poročajo, da je blagajnik občine Vrbnica, Marijan Kovačev, poneveril | 116,000 K občinskega denarja in izginil brez sledu.
—	Dalmatinska jezikovna naredba, s I katero se namesto laškega, oziroma | nemškega jezika uvaja hrvaški notra-
Mestna hranilnica ljubljanska
V LJUBJANI, PREŠERNOVA ULICA 3., KRANJSKO.
Denarnega prometa koncem 1. 1910 je imela 564 MILIJONOV KRON) VLOGE znašajo nad 40 MILIJONOV KRON, REZERVNI ZAKLAD PA 1 MILIJON 200 TISOČ KRON.
Vložen denar obrestuje po 4\% brez vsakega odbitki
Za VARNOST denarja jamči REZERVNI ZAKLAD, STROGA KOM-TROLA OD VLADE in CELA MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA i vsem svojim premoženjem, vrednim do 50 MILIJONOV KRON. VSAKA IZGUBA denarja — tudi za časa vojske — je IZKLJUČENA.
Denar pošiljajte po POŠTI aU kaki ZANESLJIVI BANKI. PRI BANKI zahtevajte odločno, da se Vam polije denar le na "MESTNO HRA-NILNICO LJUBLJANSKO V LJUBLJANI" in NE v kako drugo maa| varno "šparkaso". NAM PA TAKOJ PIŠITE, PO KATERI banki dok*, mo za Vas denar.
SVOJ NASLOV NAM PlSlTE RAZLOČNO IN NATANČNO I
IZ STARE DOMOVINE.
KRANJSKO.
KOROŠKO.
ŠTAJARSKO
Ilirija Grenčica v steklenicah in Baraga Zdravilno Grenko Vino.
PRIMORSKO.
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Urednik.f..........Rev. John Kranjec
Chicago Phone 2899. 813 N. Scott St.	Joliet, 111
Prvi, največji in edini slovenski-kstoliški list v Ameriki ter glasilo K. S. K. Jednote.
Izdaja ga vsaki petek
3L0YENSK0-AM. TISKOVNA DRUŽBA,
Inkorp. 1. 1899. v lutaem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois.
Predsednik.........Anton Nemanich
Tajnik...............William Grahek
Blagajnik...............John Grahek
Telefoni: Chncago in N. W. 100.
Naročnina za Združene države $1.00 na leto; za Evropo $2.00. Plačuje se vnaprej.
Bopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na:
AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo na rečnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Kepise in novice pnobčujemo brez plačno; na poročila brez podpisa se ■e oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
Urc first, largest and the only Slovenian Catholic Newspaper in America. The Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the 9LOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899. Slwvenic-American Bldg., Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
Prvi in edina slovenska unijska tiskarna.
t TRADES rag? | COUNCIL 9 CERKVENI KOI-EDAR.
28.	jan.	Nedelja	Julijana; Marteja.
29.		Pondeljek Frančišek Salezij.	
30.	«	Torek	Janez milošč.
31.		Sreda	Peter Nol. Mar.
1.	feb.	Četrtek	Ignacij, muč.
2.		Petek	Svečnica, D. Gos.
3.		Sobota	Blaž; Oskar.
NAUK ZA ČETRTO NEDELJO PO RAZGLAŠENJU GOSPODOVEM.
V današnjem evangeliju nam pripoveduje sv. Miklavž, kako se je vzdignil na Genezareškem jezeru hud vihar, kako so bili v skrbeh apostoli, med tem ko je Jezus spal. Zakaj pa je Bog pripustil ta vihar? Zato da je učence potrdil v veri in v njih zaupanju v Njegovo dobrotljivost. Čudna so včasih pota previdnosti božje in nam so včasih neumljiva. To nas pa ne sme motiti, kajti neskončnosti božje ne bomo nikdar popolnoma umeli. Večkrat se sliši mrmranje zoper previdnost božjo, češ, ko bi bila sploh previdnost božja, kako se more potem hudobnim tako dobro in dobrim tako slabo goditi. Poglejmo nekoliko ta tako pogosti ogovori
Kdo pa je dober? kdo slab? Ali moremo mar mi to nezmotljivo določiti? Ali ni dobro in slabo npkaj notranjega, torej nevidnega? Vunajnost je večkrat le navidezna. To pa, kar je navideznega, moti in večkrat goljufa. Na svetu je jako veliko hinavcev, bilo jih je mnogo že v Kristusovem času in Gospod jim ni prizanesel. Opetovano je razkrinkal njih hinavščino in pogostokrat je izrekel gorje onim, ki so imeli sami sebe za pravične in so tako dobro znali goljufati druge. Kakor je veliko ljudi, katere imamo za dobre, akoravno niso dobri, tako jih je tudi mnogo, katere ima svet za mnogo sla-bejše, kakor so v resnici. Pobožni P. Faber piše nekje: "Dobre imamo le prepogostokrat za predobre, slabe pa za preslabe."
Napačna je misel, da se slabim predobro godi. Hudobni morajo pretrpeti marsikateri križ, marsikatero težavo prav za to, ker so hudobni. . Ako stopiš v kako bolnišnico, boš morda v njej našel kacega na pol že gnjilega mladega človeka. Zakaj? On trpi na posledicah svojih hudobij-. Maščevala se je nad njim nečistost. — Zopet drugje, kje na cesti vtegneš naleteti na kako še mlado žensko, katere ■se ogiba vsakdo. Ona ne more dobiti nobene službe več in nihče ji noče pomagati. Zakaj? Zgubila je svoje poštenje, ker je zgubila svojo sramožlji-vost. Poglej živino v človeški podobi v temni ječi — bil je tat, ropar in morilec — Dosmrtna ječa! — Izključen je iz človeške družbe, zahaja v strašno samoto, kakor je to tudi zaslužil.
Tako bi lahko našteli celo vrsto nesreč, ki so žalostna posledica raznih hudobij. Ali naj še omenim, da je prišel marsikateri zapravljivec na bera-
ško palico in marsikateri pijanec v norišnico? Potem pa notranje srčne bolečine in britkosti, razdvojenost, in notranji nemir: vsega tega bi ne bilo, ko bi ne bilo hudobij.
So pa tudi nesreče, katere pridejo nad pravične in hudobne. Povodenj n. pr. uniči posestvo pravičnih in hudobnih. Preobilno deževje škoduje polju pravičnih kakor polju hudobnih. Potres tudi ne dela izjeme. Ako o-stane kaka hiša nepoškodovana se zgodi to zato, ker je bila bolj trdna. Splošne nesreče zadenejo tedaj vse enako. Kako se more torej splošno trditi: hudobnim se dobro, dobrim pa slabo godi?
Nasprotno pa lahko trdim, da se dobrim nikdar slabo ne godi. Odgovorimo si na vprašanje: kaj je dobro? kaj je sreča? Slabo bomo odgovarjali na to vprašanje, ako bomo gledali na vunanjost. Že neverni R.ousseau je prišel do prepričanja, da je marsikateri čevljarček pri svojih kopitih srečnejši od marsikaterega človeka, ki ima vsega v obilju. Ta modrijan nam pa pove tudi razlog, zakaj, ko pravi: Sreča ne nosi nobenega vunajnega napisa, ona prebiva v srcu. Poglejmo Tobija, navidezno je bil nesrečen, ker se mu je hudo godilo, akoravno je bil pošten in pravičen, pokopaval je mrliče, podpiral je uboge in od mladih nog je nedolžno in bogaboječe živel. Oslepil in obožal je, bil je od vsili zapuščen in zaničevan — ali je bil pa radi tega nesrečen? Nikakor ne! Ko ga je karala njegova lastna žena, ji je odgovoril: "Otroci svetnikov smo in čakamo tistega življenja, ki ga bo Bog njim dal, ki mu svoje vere nikoli ne umaknejo." — "In ostal je nepremakljiv v Božjem strahu, in je Boga hvalil vse dni svojega življenja."
In kaj naj rečem o velikem trpinu Jobu, ki je kljub temu, da je bil pravičen, toliko moral trpeti. Zgubil je svoje otroke in celo svoje premoženje in vrhu tega ga je mučila strašna in ostudna bolezen. Ali je bil za to nesrečen? Ne. — Celo na gnojišču je bil vdano molil: "Gospod je dal, Gospod je vzel, češčeno naj bode njegovo ime!"
Ako mora pravični človek trpeti, to nikakor ni v protislovju s previdnostjo božjo, kakor ni zoper previdnost božjo, ako se hudobnemu človeku navidezno dobro godi. Ako pogledamo to dejstvo z očmi sv. vere, tedaj bomo prav v tem spoznali čudna pota modre previdnosti božje. Kje je človek, ki je sicer pravičen, ki pa bi ne bil Boga nikdar žalil tudi z najmanjšim grehom ne? Vsak greh pa obsega v sebi dvoje: dolg in kazen. Bog pa ne odpušča vedno z dolgom tudi kazni. Priča tej resnici nam je David, kateremu je Bog krivico odpustil, toda kazni pa ne. Kazni na onem svetu morajo pravični trpeti v vicah. Te kazni so pa strašno hude. Ako nas torej Bog pokori na tem svetu, je to le dokaz njegove do-brotljivosti. V trpljenju se čednost pokaže v posebno lepem sijaju. Kje občudujemo Joba bolj ali v njegovih srečnih, ali v njegovih nesrečnih dnevih? Lahko je biti potrpežljiv, ako se nam dobro godi; toda, ako slavimo dobrotljivost božjo v križih in težavah, je to junaško delo. Zato pa pravi sv. pismo: "Tepenja Gospodovega, moj sin ne otresuj od sebe; in naj ti ne u-pada srce, kadar te on strahuje; zakaj kogar Gospod ljubi, ga tepe, in ima nad njim dopadajenje, kakor oče nad sinom."
Pa tudi izmed hudobnih ni nikogar tako hudobnega, da bi ne imel ne ene lepe lastnosti. Bog pa, ki dobro plačuje — in tega dobrega pri hudobnih ne more plačati v večnosti, ker bodo pogubljeni, — plačuje to dobro tukaj na tem svetu. Ako se hudobnim tukaj dobro godi, je to za nje prav za prav jako opasno znamenje, pred katerim bi morali trepetati. Spolnujejo se namreč nad njimi besede Gospodove: "Resnično vam povem, svoje plačilo so že sprejeli."
Pravičnemu pa le še par besed v tolažbo. Ti, ljuba, poštena, krščanska duša, ki moraš piti kelih trpljenja, ne obupaj, marveč bodi potolažena! Ali ni mar častno za te, ako te spozna Gospod za vrednega, da postaneš našemu Gospodu Jezusu Kristusu od dne do dne bolj podoben? Dobro si vtisni v srce zlate besede sv. apostola Pavla, ki piše: "Zakaj katere je poprej vedel, jih je tudi poprej odločil, da bodo enaki podobi njegovega Sina, da je on prvorojeni med mnogimi brati." Kakšna pa je podoba Njegovega Sina? On je bil zaničevan, vbožen, obrekovan in vtopljen v morje bolečin. Kvišku torej ti, ki trpiš, ne obupaj, stopi pod zastavo sv. križa! "Ce le trpimo z njim, da bomo tudi z njim poveličani."
RF.V. JOS. POLLAK.
DOLŽNOST OB NEDELJAH IN ZAPOVEDANIH PRAZNIKIH BITI PRI SV. MAŠI.
Angleško spisal Rev. J. T. Roche. Poslovenil Tohn Plaznik.
(Dalje.)
Zapomnite si, da bi bilo to največja nehvaležnost do nekatoličanov, ki so prijazni z nami, če bi mi odobravali njihovo versko češčenje. V zmoti so. Želimo, da bi bilo drugače. Pripadajo veri, ki je ni Kristus ustanovil. Božjo resnico, Njegove poživljajoče zakramente in način verskega če-ščenja, ki je je ustanovil On sam, naj demo le v katoliški cerkvi. Tu je Jezus Kristus sam pričujoč, ki sprejema češčenje od nas. Verske sekte so izgnale iz svoje srede Njega in Njegovo Preblaženo Mater. Njegove nauke so
obrnili po svojem. Svojemu ljudstvu dajejo kruh zmot, mesto kruha večne resnice. Odvzemimo protestantizmu vse napake in zmote, ki jih uči o katoliški cerkvi in kaj bo ostalo? Njegova podstava je utemeljena na pomoti. Njih vera pa stoji še na ravno isti pod stavi, na kateri je bila ustanovljena. Nili to stroga sodba, toda, olepšuj kakor hočeš, ali ni resnica? Ali si že ke-daj bral učene katoliške knjige ali slišal katoliške učenike lagati čez protestante? Ne, oboje je prepovedano. Vzemi v roko dela obsegajoča vse skromne nauke teh sekt, verskih ločin, poslušaj nauke, ki jih razlagajo ti uče niki in sprevidel boš, da je večina na ukov cela vrsta zasramovanj, zmot in krivega tolmačenja naukov in bogo častja sv. katoliške cerkve. Ni kato liškega otroka v deželi, ki bi vedel, koliko škodo smo trpeli in jo še trpimo vsled gorostasnih krivih naukov, ki jih protestantski pridigarji trosijo v svet o katoliški cerkvi.. -Ne pišem, da bi ugajal, se dobrikal ali sladkal nekatoličanom: Pišem, da bi svaril mladino pred uddeleževanjem verske ga češčenja, ki oropa brezštevila duš Vsemogočnemu Bogu — katerih glav no delo je, kakor se kaže, predstaviti množici Kristusovo cerkev kot učite ljico zmot, ne pa vzvišeno in lepo nevesto Kristusovo, kar je v resnici.
Bratje, varujmo se liberalizma, ki bi nas le oviral pri spoznavanju med res nico in zmoto. Liberalizem ni ljubezen. Največji znak ljubezni, ki jo mo remo skazati protestantskim bratom je ta, da jim povemo uljudno, prijazno in ljubeznivo, da žive v zmoti. Nikar jih ne zavračuj osorno; mnogi iščejo resnice. Nikar jih ne zasme huj; v celi svetovni zgodovini ne najdemo slučaja, kjer bi zasmehovanje koga izpreobrnilo. Sočustvuj z njihovimi predsodki — pokaži jim cerkev, kakoršna je v resnici. Njena lepota in resnica bodete vplivale nanje z veliko privlačnostjo. Zapomni si pa, da jih odvračuješ od katoliške cerkve, kadar koli si pri njihovem češčenju. Še več — v nevarnost postavljaš dragoceni dar sv. vere. Ne misliš li? Najboljši dokaz, ki ti ga moreni navesti, je žalostna izkušnja. Le malo je cerkev v deželi, ki ne bi žalovali za nekaterimi ki so se prenaglili in niso poznali ni-kake ovire pri zahajanju k nekatoli-škem bogočastju. Vera je dar Božji in velikokrat On odtegne to milost, ki se po nepotrebnem izpostavlja zmotam. "Kdor nevarnost ljubi, se v njej pogubi." Nikdo ne more za trenutek trditi, da je Salomon veroval v pogansko bogoslužje, katerega se je vdeležil vsled svoje velike ljubezni do žensk, ki so bile tujke in poganke. Toda, sv. pismo nam pove, kako je bilo to Bogu nevšeč in kako pohujšanje je bilo za cel judovski narod.
Boj se nevere, ker je neljuba Jezusu Kristusu. Nikako pogajanje ni mogoče; kajti med resnico in zmoto m nikakega premirja. "Boje se, da bi njihovo ljudstvo ne zagledalo luči," pravi učitelj zmote. Tako je govorila kača Evi v raju. Kakšno luč pa naj zagledajo, ko je luč, ki jo oni uče, tema? Kakšno tolažbo pa naj duše, ki so vnete ljubezni do Jezusa Kristusa, najdejo v češčenju, ki Ga oropa vseh sadov Njegovega trpljenja? Ozri se na sadove krivoverstva — poglej množico nekrščenih malih, katerim je vhod zaprt do večne luči Njegovega obličja. Poslušaj le kako govore bogokletne besede, zmerjajo in zasmehujejo Jezusa Kristusa samega v naj sv. zakia-mentu. Kakor pa zaničujejo Jezusa Kristusa, tako zasramujejo tudi Njegovo blaženo Mater, ki Ga je rodila. Kje je zakrament sprave med grešnikom in Kristusom in kaj jim je ostalo? Nedoločna, meglena in nerazločna senca dogme z veliko nesmiseljo, z naukom osebnega tolmačenja — to naj bi bila hrana za lačne duše, ki jih Kristus ljubi, za katere je umrl, ki jih pa krivoverstvo vsak dan bolj oddaljuje od Njega s svojo mogočno roko.
"Pa so vendar zelo resni," bo rekel kdo. Tudi Pavel in Kornelij sta bila, pa sta,bila le na napačni poti. "Tako lepo pojejo," bo rekel drugi. Lepo pelje ni nikako znamenje prave vere; če bi lepo petje v nebesa peljalo, bi bile vse operetne kompanije na ravni cesti v nebesa. Gotovo da vse store, da bi čimveč ljudij privabili, a izgubili so največjo privlačnost Jezusa Zveličar-ja. Lepo petje, ginljive pridige in dramatične zabave ne bodo nikoli nadomestile grozne praznote tam, kjer so vrgli Njega iz svoje srede.
Še enkrat naj torej omenim, da je katoličanom samo na tak način dovoljeno Boga častiti, kakor cerkev predpisuje in vse, kar je nad ali pod tem, je pregrešno in Njemu nedopadljivo.
Pitje čaja v tej deželi pojema.
Povprečna oseba ima 7,000,000 ztioj-nic v svojem telesu.
Smotke dobivajo vsak dan vsi italijanski vojaki.
Premoženje se rodi iz dela, ohrani z varčnostjo, poveča pa s pridnostjo in vztrajnostjo.
Neuradno ljudsko glasovanje v Parizu se je pred kratkim "izreklo v prid smrtni kazni.
Eskimo da svojemu zdravniku pristojbino bržko pride; če bolnik ozdravi, jo zdravnik obdrži, če ne, jo vrne.
Philadelphia dobi novo dvorano za konvencije. Stala bo do $4,000,000 in skupaj s svojimi vrtovi pokrivala štiri akrc zemlje.
|MAU /GLASI.
Godba za plese in vse druge zabave,
zmožna igrati slovenske in drugona-rodne komade, najnovejše. Z orkestrom ali plehovo godbo po unijski ceni. Tudi iščem slovenskih godcev Telefon 703 N. W., 1521 Chic. Josip Stukel, 209 Indiana st., Joliet, 111. MAPRODAJ LEPO UREJENA LE-karna, ki ima dober promet. Lepa prilika za Slovenca. Več pove uprav. "A. S."	ufn.
GODBA ZA VSE PRILIKE, ČLAN A. F. M. Stanov, tel. Chicago 1098, urada tel. Chicago 564. Boyne's Band and Orchestra, soba 2, D'Arcy Hammond Bldg., Joliet, 111. Jos. A. Boyne. ORGANIST IŠČE PRIMERNE primerne službe pri slov. ali hrvatski cerkveni občini. Več pove Am. Slov.	5x6
NAPRODAJ ALI V NAJEM HIŠA in lota na 522 Lime St. Kdor bi kaj takega potreboval naj se oglasi pri St. Loparc, Citizens Brewing Co., Jo liet, 111.
KJE JE MATIJA RUS (MELKOV) iz Dobravic pri Metliki? Zanj bi radi vedeli njegovi sosedje, za to naj pošlje svoj naslov na "A. S." NAPRODAJ HIŠA, HLEV, LOTA in vse posestvo, ki ga lastujem, ker se mislim seliti na farmo. Imam do 2 toni sena za kravo. Več pove: Pavel Sila, 1113 N. Bluff St., Joliet. NA PRODAJ DOBRA DVONAD-stropna lesena hiša z 9 .sobami, ki se mora odvesti iz lote na 113 N. Joliet St., nasproti Police Statrona. Hiša je jako močna. Več se poizve na 114 Jefferson St., Joliet. KJE JE JOHN METEŽ IZ NERA-pe? Pred par leti se je na Calumetu oženil, a sestra se nahaja v Minnesota Rad bi mu nekaj pisal, za to bi rad vedel njegov naslov.
Mat. Butala, 1003 N. Chicago St., Joliet, 111.
Garnsey, Wood & Lennon
Advokati. Joliet National Bank Bldg. Oba tel. 891.	JOLIET, ILL
Ana Vogrin
Izkušena babica
N. W. Phone 1727. 1216 N. Hickory St..	Joliet. Ill
Geo. Lopartz
Grocerijska prodajalna N. W. telefon 808. ♦02 Ohio Street JOLIET. ILL
C. W. MOONEY
PRAVDNIK-ADVOKAT.
♦th fL Joliet Nat. Bank Bldg., Joliet
Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni.
Rojaki, če hočete imeti lepo očiiče no perilo pošljite ga v edino slovensk« perilnico v mestu
WELLNITZ LAUNDRY 106 N. Bluff St., Joliet N. W. tel. 218. Chicago tel. 1308L Naše delo je izborno. Podpirajte domačo obrt!
in več stalnega
%L M dnevnega dobička jamči-^^ ^ mo "našim agentom z im-L II m portiranimi avstrijskimi slikami. Brez opozicije ali nevarnosti. Vprašaj za podrobnosti: A. S. Silberman, 352 Pleasant Ave., St. Paul, Minnesota.
Pozor Rojaki!
Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neod" > sin v par letih. Pridite k nam, da se pomenimo.
M. T*. Solixister
Young Building.
Josip Klepec
javni notar, N. Chicago St., Joliet, 111.
4
Ko imate opraviti s sodnijo v stan movini, ali če hočete iztirjati od ko?' tam svoj denar, se z zaupanjem obt-nite na mene. Imam mnogoletno skuJ-njo v notarskih poslih, za to sem verjen, da morem zadovoljiti vsak"" gar, ki svoio zadevo meni izroči.
Bray-eva Lekarna
Sepriporoča slovenskemu občinstvi v Jolietu. Velika zaloga. Nizke cene.
104 Jefferson St., blizu mosta, Joti*1
Ko se mudite v So. Chicagi, ne po«' bite se oglasiti pri meni.
JOS. ANSI!
slovenska gostilna mesarija in groeerija.
8911 Greenbay Ave., So. Chicago. 111
Pri meni dobite vse kar želite. strežba točna, blago najbolje, a cene najnižje.
FIRE INSURANCE. Kadar zavarujete svoja poslopja zope> ogenj pojdite k ANTONU S C H A G E R North Chicago Street v novi hiši Joliet National Bank*.
Great Atlantic and Pacific Tea Co.
daje najbolj Se nagrade in najboljše blago.
Geo. Bluth
zastopnik za Joliet. 712 N. Broadway. JOLIET.
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les
Če boš kupoval od nas, ti bomo vse-ej postregli » najnižjimi tržnimi c* lami. Mi imamo v zalogi vsakovrst lesa.
Za stavbo hiS in poslopij mehki it rdi les, late, cederne stebre, desk ii tinglne vsake vrste.
Naš prostor je na Desplaines ulic->lizu novega kanala.
Predno kupiš LUMBER, oglasi si >ri nas in oglej si našo zalogo! Mi tt Somo zadovoljili in ti prihranili denar
W. J. LYONS
Nfaš Office in Lumbfc. Yard na voglt OES PLAINES IN CLINTON STS
Iz malega raste veliko!
Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite imeti kaj za starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po
3%—tri od sto—3%
na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to ali osebno ali pa pismeno. Vse uloge pri nas so absolutno varne. Naša banka je pod nadzorstvom zvezne vlade.
Mi imamo slovenske uradnike.

The Joliet National f Bank j
JOLIET, ILLINOIS i
Kapital in rezervni sklad
$400,000.00.	B
ROBT. T KELLY, pr.d., . £ CHAS. G. PEARCE, k«!'' g
Angleščina brez učitelja!
Po navodilu slovensko angleške slovnice, tolmača in angleško sfov. slovarji Knjiga trdo v platnu vezana stane $1.00—in jo je dobiti pri:
V. J. KUBELKA 538 W. 145 St., New York, N- ^
Največja zaloga slovenskih knjig. Piišite po cenik.
NaroČite zaboj steklenic
novega piva, ki se imenuje
ter je najboljša pijačo.
E. Porter Brewing Company
sjm^rn^
Oba telefona 405.!
EAlGLE EXPORT
9*9999
K. S. K*
******
Bell Phone 1048.
Orga&izovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana ▼ državi
Illinois 12. januarja 1898.
Predsednik:.................................Paul Schneller, Calumet, Mich.
I.	podpredsednik:............Frank Boje, R. F. D. 1, Box 148, Pueblo, Colo.
II.	podpredsednik:...........M. Ostronič, 1132 Voskamp St., Allegheny, Pa.
Glavni tajnik:..................Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111.
Pomožni tajnik:......Jos. Rems, 729 Putnam Ave., Ridgewood, N. Y. City.
|Slagajnik:.........................John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, 111.
Duhovni vodja: ...............Rev. Josip Tomšič, Box 517, Forest City, Pa.
Zaupnik:...........Mart. Muhič, Cor. Main and Center Sts., Forest City, Pa.
Vrhovni zdravnik:..........Dr. Jos. Grahek, 841 E. Ohio St., Allegheny, Pa.
................NADZORNIKI:
Anton Golobitsh, 80S N. Chicago St., Joliet, 111.
Aug. Poglajen, 2300 S. Robey St., Chicago, 111.
John Mravintz, 1114 Voskempt St., Allegheny, Pa. George Thomas, 904 E. B St., Pueblo, Colo.
John Povsha, general delivery, Hibbing, Minn.
POROTNI ODBOR: Mih. J. Krakar, 503 E. 3rd St., Anaconda, Mont.
George Flajnik, 137-46th St., Pittsburg, Pa.
Peter Staudohar, Box 552, Chisholm, Minn.
Od društva sv. Ant. Pad. 72, Ely, Minn., 6826 Franc Klančar, 15. jan. 1912.
Dr. št. 74 članov.
Od društva sv. Alojzija 88, Mohawk, Mich., 8715 Anton Kocjan, 17512 Anton Černič, 15. jan. 1912.	Dr. št. 49 članov.
Od društva sv. Petra in Pavla 89, Etna, Pa., 11275 Janko Simonovič, 17164 Štefan Vlahovič, 17091 Franc Jelenčič, 9. jan. 1912.	Dr. št. 73 članov. Od društva Friderik Baraga 93, Chisholm, Minn., 15630 Mihael Knaus, 11428 John Rus, 21. jan. 1912. Dr. št. 94 članov. Od društva Marije Zdravje Bolnikov 94, Cumberland, Wyo., 16952 Josip Bla-žič, 14. jan. 1912. Dr. št. 44 članov. Od društva sv. Janeza Evang. 65, Milwaukee, Wis., 17219 Ivan Sink, 7. jan. 1912. Dr. št. 104 člane. IZLOČENI ČLANI. Od društva sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 16742 Jožef Čapan, 14. jan. 1912.
Dr. št. 191 članov.
Od društva sv. Frančiška Ser. 46, New York, N. Y., 17333 Franc Šare, 14. jan.
1912.	Dr. št. 41 članov.
Od društva sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 17004 Anton Vihar, 22. jan. 1912.
Dr. št. 196 članov.
Od društva sv. Jožefa 122, Rocksprings, Wyo., 15617 Franc Erčul, 17. jan. 1912.	Dr. št. 65 članov.
PRISTOPILE ČLANICE. K društvu sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 5173 Johana Pelan, roj 1869, zav. za $1000, 6. razred, spr. 4. jan. 1912.	Dr. št. 110 članic.
K društvu sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 5174 Ivana Pozelnik, roj 1889, zav.
za $1000, 2. razred, spr. 14. jan. 1912.	Dr. št. 30 članic.
K društvu sv. Jurija 73, Toluca, 111., 5175 Laura Johanas, roj 1879, zav. za $1000, 4. razred, spr. 18. jan. 1912.	Dr. št. 15 članic.
K društvu sv. Ane 105, Greater New York, N. Y„ 5176 Helena Giovaneli, roj 1888, zav. za $1000, 2. razred, spr. 14. jan. 1912.	Dr. št. 53 članic.
K društvu sv. Ane .120, Forest City, Pa., 5177 Agnes Molek, roj 1878, zav. za $500, 4. razred, 5178 Ana Molek, roj 1868, zav. za $1000, 6. razred, spr.
Dr. št. 45 članic.
r
PRIZIVNI ODBOR: Frank Banich, 1858 W. 22nd St., Chicago, 111.
John Zulich, 5704 Bonna Ave. N. E., Cleveland, Ohio.
Frank Petkovšek, 720 Market St., Waukegan, 111. Uradno glasilo: Amerikanski Slovenec, 1006 N. Chicago St., Joliet, 111.
VSE DENARNE POŠILJATVE NAJ SE POŠILJAJO NARAVNOST NA GL. TAJNIKA JEDNOTE IN NA NIKOGAR DRUZEGA.
PRISTOPILI ČLANI.
K- društvu sv. Štefana 1, Chicago, 111., 18005 Franc Rožič, roj 1894, zav. za $1000, 1. raz.; 18006 Ivan Jurečič, roj 1879, zav. za $500, 4. raz., spr. 7. jan. 1912. »	Dr. št. 176 članov.
K društvu sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 18007 Josip E. Ursich, roj 1894, zav. za $500, 1. razred, spr. 7. jan. 1912.	Dr. št. 261 članov.
K društvu sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 18008 Frank Stanesich, roj 1885, zav. za $1000, 3. razred; 18009 Georg Bukal, roj 1882, zav. za $1000, 3. razred, spr. 14. jan. 1912.	Dr. št. 193 članov.
K društvu sv. Barbare 24, Blocton, Ala., 18010 Albert Tajs, roj 1882, zav. za $1000, 4. razred; 18011 Ivan Malovrh, roj 1878, zav. za $1000, 4. razred; 18012 Franc Volko, roj 1871, zav. za $1000, 6. razred, spr. 21. jan. 1912.
Dr. št. 28 članov.
K društvu sv. Jožefa 41, Pittsburg, Pa., 18013 Josip Goldij, roj 1881, zav. za $1000, 2. razred, spr. 14. jan. 1912.	Dr. št. 83 članov.
K društvu sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 18014 Marko Kralj, roj 1889, zav. za $1000, 2. razred, spr. 7. jan. 1912.	' Dr. št. 178 članov.
K društvu sv. Frančiška Ser. 46, Greater New York, N. Y., 18015 Vincenc Skrabar, roj 1888, zav. za $500, 2. razred, spr. 14. jan. 1912. Dr. št. 42 čl.
K društvu Mar. Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa., 18016 Rudolf T. Gregorič, roj 1890, zav. za $500, 2. razred; 18017 Matija Kostelič, roj 1886, zav. za $1000, 3. razred; 18018 Nikolaj Starešinič, roj 1884, zav. za $1000, 3. razred; 18019 Pasko Bara, roj 1879, zav. za $1000, 4. razred; 18020 Anton Poje, roj 1873, zav. za $500, 5. razred, spr. 14. jan. 1912.	Dr. št. 216 članov.
K društvu Srca Jezusovega 54, Chisholm, Minn., 18021 Anton Turk, roj 1881, zav. za $1000, 4. razred, spr. 15. jan. 1912.	Dr. št. 80 članov.
K društvu sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., 18022 Franc Zaman, roj 1884, zav. za $1000, 3. razred,' spr. 6. jan. 1912.	Dr. št. 157 članov.
K društvu sv. Mihaela 61, Youngstown, Ohio, 18023 Franc Perin, roj 1870, zav. za $1000, 6. razred, spr. 21. jan. 1912.	Dr. št. 54 članov.
^ društvu Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa., 18024 Anton Bojde, roj 1892, zav. za $1000, 1. razred; 18025 Franc ICotar, roj 1887, zav. za $1000, 2- razred, 18026 Štefan Mrak, roj 1883, zav. za $1000, 3. razred, spr. 14.
_ 14. jan. 1912.	Dr. št. 140 članov.
društvu sv. Antona Pad. 87, Joliet, 111., 18027 Anton Šraj, roj 1896, zav. za $1000, 1. razred( 18028 Simon Ogris, roj 1880, zav. za $1000, 4. razred
K sPr. 19. jan. 1912.	Dr. št. 83 članov,
društvu sv. Petra in Pavla 89, Etna, Pa., 18029 Mirko Maradin, roj 1891, zav za $500, 2. razred; 18030 Franc Ladešič, roj 1895, zav. za $1000, 2. razred; 18031 Mihael Maradin, roj 1889, zav. za $500, 2. razred; 18032 Slavo Trip
K c'č, roj 1884, zav. za $1000, 3. razred, spr. 18. jan. 1912. Dr. št. 77 članov. ! društvu Mar. Zdravje Bolnikov 94, Cumberland, Wyo., 18033 Vladimir Pu-| kovsky, roj 1886, zav. za $1000, 3. raz., spr. 26. dec. 1912. Dr. št. 45 čl. društvu sv. Roka 113, Denver, Colo., 18034 Matija Hiti, roj 1892, zav. za ?!000, 1. razred; 18035 Franc Govže, roj 1888, zav. za $1000, 2. razred; 18036'Anton Pahule, roj 1888, zav. za $1000, 2. razred; 18037 Peter Pur-kat. roj 1887, zav. za $1000, 2. razred; 18038 Josip Erjavec, roj 1873, zav.
^ *a $1000, 5. razred, spr. 13. jan. 1912.	Dr. št. 53 članov
društvu sv. Cirila in Metoda 144, Sheboygan, Wis., 18039 Ignac June, roj 1890, zav. za $1000, 2. razred; 18040 Štefan Mikulin, roj 1890, zav. za $500 2. razred; 18041 Anton Amf, roj 1888, zav. za $1000, 2. razred, spr. 22. jan. 1912.	Dr. št. 14 članov.
0d .	PRESTOPILI ČLANI.
društva Vit. sv. Jurija 3, Joliet, 111., k društvu sv. Jan. Evang. 65, Milvvau-kee> Wis., 12932 Matevž Fcrko, 22. jan. 1912.	I. dr. št. 113 članov.
II. dr. št. 105 članov.
21. jan. 1912.
K društvu Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa., 5179 Frančiška Končar, roj, 1888, zav. za $1000, 2.-razred, spr. 14. jan. 1912.	Dr. št. 44 članic.
K društvu sv. Petra in Pavla 91, Rankin, Pa., 5180 Marija Beg, roj 1876, zav. za $1000, 5. razred, spr. 14. jan. 1912.	Dr. št. 18 članic.
PRESTOPILE ČLANICE. Od društva Novi Dom 102, Newark, N. J., k društvu sv. Ane 105, New York, N. Y., 2987 Marija Lovše, 14. jan. 1912. I. dr. št. 10 čl. II. dr. št. 53 čl. Od društva sv. Ane 127, Waukegan, 111., k društvu Marije Pomagaj 79, Waukegan, 111., 4905 Frančiška Prjstavec, 14. jan. 1912. I. dr. št. 62 članic.
II. dr. št. 37 članic.
SUSPENDOVANE CLANICE ZOPET SPREJETE.
K društvu sv. Družine 5, La Salle, 111., 2935 Jožefa Jaklič, 20. jan. 1912.
Dr. št. 29 članic.
K društvu sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 3723 Barbara Tomec, 4. jan. 1912
Dr. št, 94 članic.
K društvu sv. Srca Jezusovega 54, Chisholm, Minn., 4907 Pavlina Perkovič, 7. jan 1912 ?	Dr. št. 26 članic.
SUSPENDOVANE ČLANICE. Od društva sv. Ant. Pad. 72, Ely, Minn., 3347 Franca Klančar, 15. jan. 1912.
Dr. št. 23 članic.
K društvu sv. Petra in Pavla 91, Rankin, Pa., 3307 Barbara Furjanič, 14. jan. 1912.	Dr. št. 17 članic.
ZVIŠAL ZAVAROVALNINO. Pri društvu sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 17354 Anton Osvald, zvišal zavarovalnino na $1000, 6. jan. 1912, razred 4.
ZNIŽALI ZAVAROVALNINO S $1000 NA $500. Pri društvu sv. Jožefa 21, Federal, Pa„ 15775 Franc Uršič, 7124 Jožef Krek, 22.
dec. 1911., 11949 Al.ojzij Dernovšek, 16. dec. 1911. Pri društvu Vit. sv. Martina 75, La Salle, 111., 7568 Franc Mali, 8. jan. 1912.
IZ URADA GL. TAJNIKA.
Premnogokrat sem že poročal o sprejemanju članov(ic) v društvo in Jed-noto, toda vse nič ne pomaga. Minulo je že tri leta odkar je v pravilih, da se prosilci(lke) še le potem sprejmejo v društvo in Jednoto ko so njih listine pregledane in potrjene od vrh. zdravnika. Dandanes se pa v čimdalje večjepi številu dela ravno nasprotno. Neznam ali se dela to nevedoma ali iz zlobno-sti? Zakaj imamo vendar pravila? Zakaj ee trosi denar za ista, če se nihče nc ozira na nje? Kaj nam je treba uradnega glasila in poročevanj, če se istih
Od .
urustva sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., k društvu sv. Frančiška 66, Clc-Ve'and, Ohio, 15692 Ivan Peterca, 9. jan. 1912.	I. dr. št. 218 članov.
,	II. dr. št. 35 članov,
društva sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., k društvu sv. Jožefa, Barberton 4 V"1'.0. 4027 Martin Kumše, 21. jan. 1912. I. dr. št. 197 čl. II. dr. št. 45 čl ■"Ustva sv. Jožefa 110, Barberton, Ohio, k društvu sv. Vi<Ja 25, Cleveland ul"o, 17874 Martin Germ, 15. jan. 1912. I. dr. št. 44 čl. II. dr. št. 345 čl K dr . SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI.
rUstvu sv. Družine 5, La Salle, 111., 10757 Franc Jaklič, 20. jan. 1912. j	• '	Dr. št. 107 članov
rilstvu sv j0£efa 7( Pueblo, Colo., 9921 Anton Kostelec, 14. dec. 1911.
Dr. št. 278 članov rus'vu sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 2912 John Tomec, 4. jan. 1912. K dr .	Dr. št. 219 članov
|l^tvu sv. Srca Jezusovega 54, Chisholm, Minn., 16518 Milan Perkovič K dri,;13 John Korbar, 7. jan. 1912.	Dr. št. 82 članov
Stvu sv. Jožefa 56, Leadyille, Colo., 4475 Jožef Kambič, 14. jan. 1912.
K, jr	Dr. št. 128 članov.
sv. Mihaela 61, Youngstown, Ohio, 5398 Tomaž Horvat, 21. jan. K: ^ !2-	Dr. št. 53 članov,
/^u sv. Barbare 68, Irwin, Pa., 10389 Matija Klarič, 11039 Franc Sire, t,/16 Andrej Sire, 18. jan. 1912, 5799 John Slak, 12. jan. 1912, 12945 Anton MP?Vec' '8. jan. 1912.	Dr. št. 82 članov.
■2? ,u Marije sv. Rožnega Venca 131, Aurora, Minn., 14085 Jerni Steblaj. H Jan. 1912	Dr. št. 50 članov.
?lvu sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 4027 Martin Kumše, 12. jan. 1912.
Dr. št. 198 članov.
% (]	SUSPENDOVANI ČLANI.
•jyJtva sv. Štefana 1, Chicago, 111., 16720 Anton Draščig, 11865 Anton /U,ko, 10862 Josip Kranik, 7. jan. 1912.	Dr. št. 174 članov.
lva sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 2339 Josip Debevc, 20. jan. 1912. °<l(lr .	Dr. št. 222 članov.
tonSrn sv" Jan Krst 13, Biwabik, Minn., 8722 Valentin Bczek, 11065 An-°<l(CUr8iC, i5. jan. 1912.	Dr. št. 48 članov,
f, tVa sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 15000 Peter Mihalič, 16. jan. 1912.
.	Dr. št. 78 članov.
^|Ustva sv. Srca Jezusovega 54, Chisholm, Minn., 15993 Josip Rukin, 15345 » °)i:ii Samsa, 15167 Mihael Sebanj, 13422 Mark Perkovič, 9. jan. 1912. U<1 j .	Dr. št. 79 članov.
,stva sv. Frančiška 66, Cleveland, Ohio, 15722 Jožef Ferlan, 13. jan. 1912. .-M dr .	Dr. št. 34 članov,
i X Ustva sv. Barbare 68, Irwin, Pa., 5980 Leopold Stok, 18. jan. 1912. i M (ir .	Dr. št. 81 članov.
1 Ustva sv. Ant. Pad. 71, Crab Tree, Pa., 11095 Franc Terfila, 7. jan. 1912.
Dr. št. 29 članov. |
To je odvisno od števila zavarovancev(ank) in pa od slučajev bolezni. Za sedaj se še ne more nič natančnega ukreniti.
6.	Asesmenti za zavarovanje proti poškodbam kakor tudi proti boleznim se bodo razpisovali na vse člane in članice, ki bodo v ta namen zavarovani iednako, ne glede na razred ali starost.
7.)	Listine za zavarovanje proti poškodbam in boleznim naj se pošiljajo naravnost na gl. urad Jednote, kakor hitro so pravilno izpopolnjene in od društva potrjene.
S tem upam, da bode vsem cenjenim uradnikom(icam), ki so povpraševali po teh odgovorih pojasnjeno in odgovorjeno.
Spoštovanjem in bratskim pozdravom sem Vam udani sobrat
JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. J.
J. sledeče: Naprošeni so tajniki in tajnice, da mi pošljejo nazaj tikete do 18. februarja; denar od prodanih tike-tov ali pa tikete, ker žrebanje ure se bo vršilo 18. februarja. Z bratskim pozdravom na člane in članice.
Frank Keržič, tajnik.
tajniku, ter naj ga pazljivo prečita; ako pa kaj ne razume prav, naj blagovoli vprašati društvenega tajnika ter vam bode vse pojasnjeno, kolikor sam vam more razložiti.
Še enkrat torej ste opozorjeni, da si vredite za vašo bodočnost. Ne odlašajte, kajti nobeden ne ve, kedaj ga nesreča zadene.
Ker se mesec bliža koncu, zato naj se vsak požuri, dokler ne poteče čas. Ravno tako tudi isti člani ali članice, kateri so izven Jolieta, naj blagovolijo svoja imena podpisati na formo ter mi jo takoj poslati, da prej ko mogoče odpošljem na glavnega tajnika.
Tudi opozarjam vse tiste, kateri kaj društvu dolgujejo, da poravnajo svoje prispevke do dne 28. jan. Ravno tako naj se blagovolijo ponoviti vsi potni listi v teku tega meseca.
Ob koncu po bratsko pozdravljam se člane in članice K. S. K. J., posebno pa društva sv. Jožefa št. 2.
Mihael Ursich.
ne bere in ne vpošteva? Vedno jedno in isto pisariti in kričati v uradnem H stu je malo preveč. Vsaka stvar ima konec, in tako je tudi s človeškim potrp Ijenjem. Če še piše dvakrat ali trikrat o jedni in isti stvari mislim, da je dovolj in mora biti dosti jasna jednemu kakor druzemu, posebno pa še če ima človek pravila v katerih ima vsak član predpisano, kako se ima obnašati, kakor tudi uradniki, kako imajo postopati pri sprejemanju novih članov. Dan za dnevom mi prihajajo zdravniški listi novih članov(ic), ki so preje v društvo prejeti, nego jih je. potrdil in odobril vrh. zdravnik. Naj bode enkrat za vselej povedano, da mora biti vsak prosilec(lka) preje od vrh. zdravnika potrjen za vsprejem nego se istega zamore sprejeti v društvo oziroma Jednoto. Vsak dr. tajnik naj se toraj ravna po pravilih stran 24, 25 in 26 ali pa po uradnih naznanilih, ki so bila v ta namen priobčena v Jednotinem glasilu. Kadarkoli se kaj uradnim potom poroča v glasilu Jednote, naj vsak član(ica) vpošteva za resno, nikakor pa ne za šalo. Jaz ne pišem radi lepšega ali kaj sličnega, temveč le radi tega, ker vidim, da je potreba.
Jaz imam pravila in predpise kaj imam za delati in tako ima vsak dr. uradnik svoje. Opravljajmo torej vsak svoje in gotovo bode vse v smislu pravil napravljeno. Vsled tega prosim vse društvene uradnike(ice) v prvi vrsti pa tajnike(ice), da vpoštevajo pred navedeno in se ravnajo po pravilih stran 24, 25 in 26. •
Ravno tako tudi opozarjam dr. tajnike(ice), da vpoštevajo pravila stran 32, 33 in 34 radi prestopnih listov. Pomniti je treba, da društvo ima pravico izdati prestopni list članu(ici) veljaven le za 1 mesec dni. Med tem časom obdrži društvo, ki je prestopni list izdalo članovo(ice) ime v svoji knjigi, dokler ni list vložen v drugo društvo, ako je plačal član(ica) vse postavne doneske in asesmente za mesec dni naprej. Torej ob vsaki priliki, kadarkoli se izdaja prestopni list članu an članici, je treba zahtevati od prosilca(lke) za mesec naprej vse asesmente in postavne doneske. Brez plačila teh zahtev, se prestopni list ne sme izdati. Ker se v mnozih slučajih tega do sedaj ni vpo-števalo, prosim torej, da se vbodoče to jemlje v poštev, kar bode odstranilo nepotrebne dolgove na jedni in kreditiranje na drugi strani. Društva, ki tega ne bodo vpoštevala, bodo morala sama direktnim potom kolektovati od čla-nov(ic) zaostale prispevke. Upam torej da se bode to jemalo vpoštev, kar bode velike koristi za društvo kakor tudi za uradnike, ki imajo s tem opraviti
Jednako tudi prosim društvene tajnike(ice). da opozorijo vse novopristopi le člane in članice kakor tudi vse one. ki si želijo premeniti dediče ali razdeliti posmrtnino, da vselej napravijo kratko oporoko. Mnogokrat pridejo listine v urad po katerih se nikakor ne more napraviti ali izdati certifikat. Velikokrat je zavarovalnina razdeljena na 10 do 14 različnih dedičev. Kje je mogoče v tacem slučaju točno in pravilno posmrtnino izplačati? Premnogokrat se zapušča cerkvam v stari domovini, kakor na primer: Cerkvi na Gorenjskem, $10.00, na Dolenjskem $15.00, na Notranjskem $10.00, na Štajerskem $20 itd., kakor tudi za sv. maše na jednak način. Pri temu je treba pomisliti, da je treba za vsako svoto, ki je izplačljiva v staro domovino, postavnih in pravo-močnih listin za vzdigo denarja, to je pooblastil. Tako pooblastilo v stari domovini stane od 30 do 50 ali še več kron. . Zakaj torej denar trošiti po nepotrebnem? Mi imamo v Ameriki istega Boga, kakor v stari domovini. Imamo cerkve in duhovnike kakor kje drugje. Torej zakaj denar trošiti odvetnikom in sodnijam, če je namenjen za cerkve ali sv. maše?
Ravno tako naj se nikdar ne dovoli članu ali članici da bi zapustil (a) za "banda, ki naj špila ob sprevodu ali osebi, pri kateri bi pokojnik(ica') ob času smrti ležal(a)". Tacih oporok ali prošenj za spremembo dedičev se ne sme vpoštevati. Po tacili prošnjah se certifikat nc more izdati. Velikokrat se mi ie v tacihozirih pisalo, da član zahteva, da se izda certifikat kakor zapisano, ker član(ica) zapusti kamor in kakor hoče; postava in pravila pa temu nasprotujejo. Vsled tega je treba, da se po pravilih in državnih postavah ravnamo in se moramo ravnati. Vsled tega priporočam vsem članom in članicam, da pazno prečitajo pravila stran 46 in 47, člen 22 sedanje veljavnih pravil.
Naposled še nekaj o zavarovalnini proti poškodbam in boleznim:
Nemogoče mi je na vsa vprašanja od strani društev pismenim potom odgovoriti, radi tega se poslužujem uradnega glasila in upam, da bode s tem vsem ustreženo in odgovorjeno.
1.)	Vsacemu članu je dano prosto se li hoče zavarovati proti poškodbam
in boleznim ali ne.
2.)	Članice so opravičene do jednacih pravic kakor člani ni se lahko zavarujejo za poškodnino kakor za bolezen kakor člani.
3.)	Zavarovanje proti poškodbam ni treba zdravniške preiskave, pač pa je treba iste za zavarovanje proti bolezni.
4.)	Asesment za poškodnino bode jednako razpisan na člane in članice. Koliko bode prišlo na vsacega člana(ico) v ta namen za plačati, se sedaj še ne zna. To je odvisno od slučajev poškodb. Manj poškodb, ko bode, toliko manj; bode asesment. V slučaju, da bode malo poškodb, bode jeden ašesment kakor je bilo do sedaj v navadi, če bode več poškodb, bode treba dva ases-menta ali več razpisati.
5.	Asesment za bolezen, bode razpisovan mesečno in to v majhnih svotah.
Aurora, 111., 15. jan. — Tudi v Auro-ri še ne spimo spanja pravičnega, čeravno ni skoraj nobenega dopisa od nas.
Z delom se ravno ne moremo pohvaliti, pritožiti pa tudi ne; delamo skoro vsi, pa se dela tudi držimo, ker se dobi le težko, če ga kdo nima.
Za napredek v družinskem razmerju pa tudi skrbimo. Zdaj sta kar dva para na oklicih, sami Gorenjci iz okolice Kranja, po pregovoru: Gorenjska kri ne skazi.
V društvenem oziru tudi nismo zadnji. Imamo kar tri društva, spadajoča k različnim jednotam, ki vsa prav lepo napredujejo. Težko se dobi na-zadnjaka, ki bi ne bil pri nobenem društvu. Nekateri gredo pa tudi k nemškim društvom. (Gospod urednik, kaj pravite k temu ali je to tudi napredek?)
Dr. sv. Janeza Krst. št. 11 K. S. K. J. je izvolilo za 1. 1912 sledeče uradnike:
Ivan Jerina, predsednik;
Ivan Novak, podpredsednik; Alojz Bučar, tajnik;
Jos. Fajfar, II. tajnik,
Fr. Lokar, blagajnik;
Jernej Verbič, zastopnik;
Anton Jeraj, Jos. Jakoš in Martin Zelenšek st., nadzorniki;
Jos. Perše, zastavonoša;
Ant. Žefran, maršal;
Ivan Fajfar, ravnatelj.
Veliko sreče in dolarjev želim vsem rojakom za 1. 1912., vsem društvom kar najlepši napredek, Vam pa kar tisoč novih naročnikov.
S pozdravom
Jernej Verbič, 635 Aurora Ave.
Calumet, Mich., 11. jan. — Tukajšnje društvo sv. Jožefa je imelo v nedeljo svojo letno sejo in je izvolil o sledeče uradnike za leto 1912: John Špehar, predsednik; John Gazvoda, podpredsednik; Jos. Štefanec, tajnik; J. D. Grahek, zapisnikar, in John Zu-nič, blagajnik.
Ely, Minn., 21. jan. — Tem potom naznanjam vsem cenjenim društven-kom S. S. K. P. D. društva sv. Barbare št. 2, da so zasedli svoje urade novi uradniki, ki so bili izvoljeni za leto 1912, in ti so sledeči: Franc Erčul, predsednik; John Omers, podpredsednik; Ljudovit Perušek, glavni tajnik; Maksimiljan Levstik, zapisnikar; Anton Erčul, blagajnik; bolniška nadzornika, za mesto John Sijatovič, za Chandler pa John Škra-ba;
pregledovala knjig, Jos. Palčar, Jurij Peternel in Jos. Kalan;
redarja, Anton Dolenes in Anton Omers; zastavonoša, Jurij Jerič. V sklepu še naznanjam, da smo imeli izvanredno sejo dne 21. jan. v popravo dr. pravil, ker stara pravila niso odgovarjala sedajnim razmeram. Vsak član ve, da dobra pravila so velikega pomena pri društvu; seve, to je tudi samoobsebi umevno, da morajo ista tudi spolnovati odborniki,in člani; če se bomo točno ravnali po dr. pravilih, potem je nam obstanek zagotovljen, ker le v edinosti premagamo vse tež-koče. Dr. zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v sobrata Kapša dvorani. Če kateri član želi kakega pojasnila, naj se obrne na glavnega tajnika, g. Ljudevit Peruška, ki mu bo z veseljem vse pojasnil.
Pozdravljam vse sobrate dr. sv. Barbare. Vam, g. urednik, pa želim par tisoč novih naročnikov v letu 1912. Jaz pa ostanem omenjenemu dr. udani sobrat Franc Erčul, predsednik.
Blocton, Ala., 18. jan. — Naznanjam od društva sv. Barbare št. 24 K. S. K.
Steelton, Pa., 13. jan. — Naznanjam vsem članom dr. sv. Alojzija v Steel-tonu in izven Steeltona, da so za leto 1912 izvoljeni sledeči uradniki: Predsednik, Martin Krašovec; podpredsednik, Miko Kozjan; tajnik, Anton Hren; zastopnik, Anton Papič; blagajnik, Janez Černič; zapisnikar, Martin Černugelj; nadzorniki, Rev. F. J. Ažbe, Miko-Mohorčič in Janez Balkovec;
poslanca, Anton Gornik in Marko Slobodnik;
zastavonoši, Anton Malevič in Janez Černič;
reditelja, Janez Jakofčič in Mihael Ofak;
bolniški odborniki, Jos. Benčič, Jos. Kambič, Janez Plut in Janez Balkovec.
Upam, da bo novi odbor najbolje deloval za napredek društva in Jednote. Z bratskim pozdravom
Anton Hren, tajnik.
Zahvala.
Zdolaj podpisani se zahvaljujemo vsem sorodnikom in prijateljem in znancem, kateri so nas obiskali v slučaju smrti in se udeležili pogreba za našim priljubim sinčkom Jožekom, ki se je njegova nedolžna dušica preselila v nebeški raj dne 19. januarja 1912. Tem potom izrekamo vsem še enkrat presrčno zahvalo.
Joliet, 111., 22. januarja 1912.
Žalujoči starši: _Frank in Mary Spelich in otroci.
NAJBOLJŠI ZDRAV VIK JE
Doktor Ivec
in najbolj izkušeni, svetovnoznani ter prvi slovenski zdravnik v Ameriki! Ves svet ga hvali za njegovo učenost. On pozna bolezen na vaši vodi (scalini)! Toraj, kadar pridete k njemu prinesite jedno majhno flaško vaše vode, katero bode on pregledal kemično in mikroskopično za natančno diagnoso Vaše bolezni, v njegovem kemičnem laboratoriju.
On je specijalist za moške, ženske in otroške bolezni in operacije, ter hitro in zanesljivo o-zdravi vsako bolezen mož in žena, ako je to
__sploh mogoče.
Bolezni na pljučih, prsih, kašelj, glavobol, teško dihanje, prehlajenje, katar, nervofenost, kilo ali bruh, srbečino (srap), appendicitis, kamenje v žolču in mehurju (gallstones), pijanost, lišaje, oglušenje, bule, hraste in rane, zastrupljeno kri, mrzlico, vročinsko bolezen, bolezen na očeh, želodcu, crevih, ledvicah, jetrih, mehurju, grlu, nosu, glavi, bolezni srca, bolezni na laseh, kožne bolezni, prišče, krof, trakulje, madron in vse druge bolezni. Zdravniški svet zastonj in strogo zaupno. Opišite vašo bolezen v svojem materinem jeziku ali pridite k njemu, in on Vam bo dal najboljša zdravila. Tel.: stanovanja Chi. 2192 L in N. W. 1239; urada N. W. 1012. Adresirajte pisma tako:
900 N. CHICAGO ST., COR. CLAY JOLIET, ILLINOIS.
Dr.MartinJ. Ivec
JEDN0TA
Društvene vesti.
Joliet, 111., 22. jan. — (Iz urada društva sv. Jožefa št. 2 K. S. K. J.) Še enkrat se opozarjajo vsi člani in članice zgoraj omenjenega društva, da se zgla sijo pri društvenem tajniku tisti člani ali članice, kateri se želijo zavarovati pri K. S. K. J. proti poškodovanju, ali dolgotrajni bolezni, vsaj do dne 2S. januarja 1912, kajti po preteku tega časa se bode moral dati vsaki član ali članica zdravniško preiskati.
Do sedaj sem še vsakega opozoril na to, ker pa vsaki odlaša za pozneje zato naj vam zadostuje ta opomin, kajti vedno je še kateri, da ne ve, kako je bilo sklenjeno na zadnjem XI. glavnem zborovanju. Tudi dobi vsaki član(ica) zapisnik zadnjega zborovanja, da se vsak lahko prepriča, kako se je sklepalo, zato priporočam, da ga vsaki član ali članica, ako ga ne ponudim, zahteva kadar se mudi pri

Ljubezni in sovraštva moč.
Ponatis prepovedan.
Izviren roman.
Za Amerik. Slovenca spisal
Rev Jos. Pollak.
VI. poglavje.
(Dalje.)
Čim bolj nejevoljen je postajal Marko, tem bolj razposajena je postajala Rotija. — "Pazi dekle" — zakliče Marko na pol v šali na pol nejevoljno — "ako te zgrabim, se ti bo huda godila." — "Saj me ne moreš, če me moreš, me pa", je poredno klicala raz voza Rotija in vrgla je z novega slamo vanj in sicer več, nego kdaj poprej. Mladenič vrže proč od sebe vile in skoči za dekletom na voz, ona pa zdrkne na drugo stran raz voza in steče proti plotu. Ko Marko to zapazi, skoči urno za njo in jo vjame. Na pol v šali na poi nejevoljen vpraša tedaj Marko: "Kaj naj počnem zdaj s teboj, ti, zlomkovo dekle?" — Tedaj mu obrne Rotija svo je spehano lice in z gorečim pogledom, mu reče: "Pa me poljubi, če se me upaš!" — "Nič druzega" se za-
krohoče Marko in jo poljubi. Komaj pa čuti Rotija poljub na svojem licu, tedaj presunljivo zakriči, ali bolje rečeno zacvili in zbeži v hlev.
Začuden obstoji Marko. Kako naj si razlaga neumni Rotijin krik? Ni je žalil, izzivala ga je ona sama. Nejevoljen na "neumne babe, ki same ne vedo, kaj hočejo" se je odpravil Marko zopet na delo in je v par minutah popolnoma pozabil ta dogodek.
Vzroka za prestrašen krik pa je imela Rotija zadosti. Prav tedaj, ko jo je poljubil nagajivo mladenič, so pogledale slučajno njene oči v okno zgornje sobe. — Pri oknu pa je stala— bleda kakor zid — Lenka. —
Jeli opazovala Lenka celi prizor, tega Rotija ni vedela. Pač pa se ji je zdelo potrebno zakričati tako, da bi ona mislila, da ji je Marko ukradel poljub se silo. Ko je Lenka to videla, zašibile so se ji kolena in prestrašila se je tako, da sč je kar opotekala proč od okna. Vsa kri ji je silila k srcu,— Imela je ravno nekaj opraviti v zgornji sobi. Ko je začula smeh, je radovedno stopila k oknu in videla je ravno to, kar se je zgodilo.
Tedaj pa je začutila, kakor bi vspla-polal v njenem srcu plamen uničujoče ljubosumnosti. V onem trenutku je začutila še le, da ona ljubi mladeniča in da je bilo njeno navidezno mirno obnašanje, le ponehajoči boj njenega hrepenenja po neodvisnosti, katero bi bilo treba žrtvovati ljubljenemu mladeniču na ljubo. V Marku je ona gledala mladeniča kakoršnega si je želelo njeno srce; in zdaj ga zasači pri tako nedostojni šali — ali pa celo tako brit-ki resnici? —
Nepopisljivi stud se je lotil Lenke. Kako visoko in kako dobro je ona mislila o Marku! In zdaj so se podrle vse te misli! Z grozo je prevdarjala življenje, ki bi jo bilo čakalo na strani takega človeka. Vse je vrelo po njej in navdajala jo je togota in želja po maščevanju. — Nemogoče ji jc bilo z mirnim srcem in hladnim prevdarkom razmotrivati to, kar je videla na lastne oči. Zahotelo se ji je pobegniti iz kraja, na katerem je doživela tako strašno prevaro, izpod strehe, pod katero prebiva on, ki jo je tako grozno razžalil. Prihajala pa ji je na misel tudi bolna Minica, katere za enkrat nikakor ni mogla zapustiti. Spominjala se je tudi Jurija in vprašala se je, bi li mogel ravnati in postopati tudi ta enako Marku?
Zmračilo se je med tem. V veliki izbi, v kateri je bila Lenka slučajno sama zatopljena v svoje britke in žalostne misli, je bilo v temi le teško razločevati razne reči. Mirno ie sedela na klopi pod razpelom Zveličarje-vim in pozabila je v svoji zmedenosti prižgati luč. Tudi bližajoče teške korake je ona prečula. Vrata se odpro, dekle plane kvišku in hoče nemudoma zapustiti sobo, v katero je ravnokar stopil Marko, ki je zaprl dekletu pot z rokami.
"Ostani Lenka" — prosi on mehko vabeče — "že dolgo časa sem čakal enake ugodne prilike. Govoriti moram s teboj!"
Lenka ni mogla zbežati, ne da bi si s silo iztrgala prostega izhoda. To pa jo je razburilo in razkačilo tolikanj, da ni mogla spregovoriti niti besedice. Ta dekletov molk pa si je razlagal fant v svojo korist in rekel je:
"Kako je z menoj — to ti že zdavno ne more biti več skrivnost in ker tipam. da sem tudi tebi več, kakor kdo drugi, zato menim, da je najboljše, ako se dozmeniva do celega. Lenka, li veš, brez tebe ne morem več živeti, rad te imam kakor nobene druge na
svetu."	'
Pri teh besedah se je hotel zaupljivo približati mladenič in položiti svojo roko na njeno ramo.
Tudi zdaj še je trajal krčeviti njen molk, govoriti tudi zdaj še ni mogla, le sikalu je v najhujšem razburjenju in s silo je odbila od sebe mlademčevo roko. Zdaj še le je bila zmožna rabiti svoj jezik: "Nesramni lažnik! Poberi se, ako imaš le še iskro poštenja v sebi!'' je hropela do skrajnosti razburjena.
"Kaj pa ti je, Lenka? Ali je mar to kaj napačnega, če te odkrito in pošteno vprašam in prosim?"
"Pošteno imenuješ ti to, da zahtevaš od mene odgovora in me zagotavljaš ljubezni z ustnicami, na katere je še pritisnjen poljub neke druge. Fej, sram te bodi grdoba!" — "A tako je" — je dejal Marko, ko je
razumel, zakaj se gre — "to je torej! Bodi vendar pametna, Lenka. Ako si videla, kako je bilo, tedaj moraš tudi vedeti, da je bilo vse le šala; morda sicer neumestna šala, toda nič druzega. Kakšen pomen naj ima to za naju?"— "Šala je to tebi" — je odgovarjala z divjim krikom Lenka. — "Ko bi imel še kaj poštenja, bi se to vprlo v tebi, da bi ne mogel mene lažnjivo zagotavljati ljubezni z ustmi, ki so še gorke od poljuba navadne dekline. Pa kaj se prepiram s teboj? Med. nama ničesar ni bilo in nikdar nič ne bo, ker te zaničujem in črtim, kakor nobenega druzega na svetu. Pusti me iz sobe! Govorila sem že predolgo s teboj! Odmakni se!"
Marko, ki tudi zdaj še ni razumel popolnoma resnega položaja, je po-mirjevaje in prijazno ponavljal: "Len ka, Lenka!"
Ta pa odskoči, kakor bi jo pičil gad, .k mizi, na kateri je ležal velik krušni nož. Popolnoma blodna zagrabi nož, stopi z njim pred mladeniča in kliče' s povzdignjeno roko: "Ti ali jaz!" — Marko se je obrnil in je tih in žalosten zapustil sobo.
S sovražnim in divjim pogledom je gledala za njim Lenka. Roka ji je omahnila, nož je padel na tla, ona pa se je zgrudila na klop in je začela krčevito jokati. Solze pa, ki so močile njeno obličje, niso imele pomirljivega u-speha. Skeleče so se spuščale po licih in vsaka izmed njih je bila, kakor klic k maščevanju.
Vse drugače si je razlagal celo zadevo Marko. Kaj mu je bila dekla Rotija? Niti za trenutek bi se mu ne bilo zljubilo iskati pri njej ljubezni. In vendar jo je poljubil. Zakaj? I, zakaj? Tega sam ni vedel. Saj je menda nekaj navadnega, da se trgajo, šalijo in poljubujejo mladi ljudje! Sitno je bilo pri tem le to, da ga je videla Lenka in da je prismojena Rotija tako zacvilila, kakor bi se jej bilo Bog ve kaj hudega pripetilo. Prišel je do spoznanja, da je imel pač smolo danes, ko se je hotel prav danes dogovoriti z Lenko. "Je že tako" —■ je pametoval Marko — "ženske so že take, da napravijo s komarja takoj celo kobilo.— Rada me ima pa vendarle, sicer bi se ne držala tako grdo in bi ne gledala kakor osat zavoljo malo vrednega, brezpomembnega poljuba. Jutri moram na sejm v oddaljeno mesto. Ko se vrnem, tedaj se bo izkadila Lenkina jeza, ker ji bo gotovo dolg čas po meni." —
S železno voljo je sicer krotila Lenka svojo razburjenost, vendar pa ni mogla pri večerji sedeti poleg domačega sina. Zato je šla, ko je prišel čas večerje k bolni Minici, ki je bila že mnogo boljša. Opazovaje so počivale Minične oči na prijateljičnem obrazu, ki ni mogel skriti do celega notranje razburjenosti.
"Lenka, ti mi nekaj prikrivaš. Gotovo sta se razporekla z Markom. Cula sem gori v svojo sobo preglasno vpitje. Glej Lenka, vendar jaz le predobro vem, kako iz srca rad te ima Marko."
"Ta?" — je srdito odgovorila Lenka. "Ne brigaj se zame, sicer se utegneš motiti. Marko nima ničesar z menoj in jaz ničesar z njim. Hodila bova vsak Svojo pot. Glava me boli, zato grem takoj počivat. Lahko noč!" Zapustila je samo prijateljico svojo in šla je počivat.
Bilo je druzega dne popoldne, ko jc zopet prišla Potočniea k Rovanovim pogledat nekoliko kako in kaj. Minica in Rovan zopet nista mogla prehva-liti Lenke. Hčerina pohvala je bila materi očividno po volji.
"Potočniea!" — tako je govoril Rovan. — "Tvoja hči bo enkrat res izvrstna gospodinja. V hiši drži vse snažno, v hlevu vse lepo rejeno in oglešta-110 in vse to brez prepira in kričanja.
"Sama bi ne verjela" — je odgovarjala mati — "pa mora že tako biti, ko že pohvale ni konca in kraja."
"Ko bi bil še mlad" — je dejal smehljaje Rovan in hudomušno se je popraskal za ušesi — "tedaj bi vedel kaj bi storil."
"Tako Rovan" — se je smejala Potočniea — "ženitovanjske misli te tudi še motijo!"
"Zakaj pa ne" — še šali Rovan — "star še nisem, posestva je zadosti, vsak (lan se lahko oženim."
"Glej ga no dedca" — se reži Potočniea — "kaj čveka! Katera bi te pa marala, mlada gotovo nobena ne!"
"Kaj nobena?" — se je šalil nadalje Rovan. — "Čakaj, takoj vprašam tvojo hčer. I.enka! ali bi me ti vzela?"
Lenka je z nasmehom na ustih sedela poleg matere. — Rovan je ponovil še enkrat isto vprašanje. Tedaj pa pade Lenki nekaj v glavo, česar si ne more razložiti, pač pa si je v svesti, da je zdaj prišel trenutek, da se maščuje* hudo maščuje za zgubljeno svojo srečo. Ona sicer ve, da se Rovan le šali. Kaj pa, ako ona reče, "da". — Ako ona to stori in Rovan to sprejme, tedaj ji jc odvzeta možnost še kdaj pomiriti se z Markom, še kdaj odnehati v svoji trmi iti jezi. Kaj ji je sploh
loma še Vedno pod vplivom dobre volje, deloma pa zbegan od Lenkinega čudnega pogleda. Svest si je bil, da Lenka ne mara zanj. Sicer pa on stori lahko kar hoče.
Dekle je vstalo izza mize in stopilo je s počasnimi koraki proti Rovanu. Potočniea ni vedela, kako tolmačiti položaj, ki se je nekako resno zasukal.
"Rovan, ako je vaša resna volja, zasnubiti mene, imate tukaj mojo roko, vedno vam bom zvesta in pokorna žena."
Rovan sam ni vedel, 1cako in kaj. Lesar bi se tudi v najpredrznejših sanjah pričakovati ne bil upal, zgodilo se je zdaj v resnici. Ponuja se mu roka krasne deklice, ki mu obeta zvestobo in vdanost. Ali ne govore, živo njeno oči, da je vse to resnica, da je vsaka šala izključena? Čudno mu je bilo pri srcu. Tedaj p^ zgrabi z obema rokama Lenkino roko in vpraša: "Ali hočeš res poskusiti z menoj?" — "Da, Rovan!" je odgovorila Lenka in stisnila je krepko njegovo roko, potem pa se je obrnila k materi in jokaje se je oklenila krog vratu. Prestrašena se je izvila hčerinemu objetju mati in razburjena je vprašala: "I, kaj pa je to? To zgleda kakor kaka resna obljuba!" — "Saj je tudi!" — je odgovorila Lenka.
"In jaz ničesar nisem vedela o tem in vendar sem mati. Rovan, to ne velja! Tukaj je'postala iz šale resnica! S takimi rečmi se ne smemo šaliti."—
"Ne, mati! To ni šala. Stvar je gotova. Prostovoljno, brez vsake sile, sem se zaročila. Ako je pa Rovan drugih misli, vprašajte njega!"
"Prav gotovo ne," je hitel odgovar jati Rovan in položil je svojo roko krog Lenke, toda ta se ga je naglo otresla.
Zdaj je Potočniea geveda spoznala, da je vse to resno. Kako si vse to razložiti, tega ni vedela in neugodna se ji je dozdevala prilika za tako po-praševanje. Bom že drugikrat zvedela — si je mislila žena, kateri je prišlo tudi na um, da je Rovan prav dobra možitev. Bodisi tudi, da izroči mož posestvo otrokom prvega zakona, si je mož vendarle s kupčijo z živino in lesno trgovino prihranil lepili denarjev, katerimi lahko razpolaga kakor ljubo m drago. — Potočniea je bila zadovoljna, ker je ne bo še z lepo treba izročiti posestva. Gospodinila bo še lahko z neomejeno oblastjo vsaj toliko časa, da doraste Nežika. Res je, — si je mislila Potočniea -— mesto starega bi bila Lenka lahko vzela mladega; pa to nič ne de, saj se zgodi večkrat, da da dekle iz tega ali onega razloga prednost starejšemu možu. Vse te misli so ji prišle tako naglo, da je skoraj začela misliti, da je bilo vse to njen načrt, njeno delo.
"Tako Rovan" — pravi Potočniea— "zdaj pa pojdi tudi Minici povedat veselo novico!"
"Lenka pojdi z menoj!" — namigne Rovan svoji nevesti; ta mu odkima odločno in dostavi: "Janez, to je pa popolnoma tvoja stvar." —
Hočeš, nočeš, Rovan je moral s to novico sam k hčeri in ni mu bila ravno lahka ta pot. Spolnil pa se je takoj, da je sam svoj gospod, da toraj lahko stori, kar mu je ljubo in drago.
Minica je že prav dobro okrevala, ko ji je pa oče suhoparno razložil nepričakovano novico, se je tako prestrašila, da se je je lotila nekaka omedle-vica. Bleda in nezavestna je padla znak nazaj v blazine.
Preden pa je še Rovan spoznal, kaj je se svojo novico napravil pri hčeri, je pri njej zopet zmagala njena močna narava. Vspela se je zopet iz svojih blazin.
"Oče, je li to res, kar ste povedali? Jaz tega kar razumeti ne morem!"
"Res, res. Za šale take vrste sem prestar."
"Oče, ali pri tem prav nič niste mislili na Marka?"
"Na Marka? Zakaj? Kaj pa to briga Marka? On dobi, kar mu gre. V moje zadeve pa naj se ne meša ne on in ne ti." "Oče, ako pa Marko —?" "Ali ti kaj veš? Ali ti je mar Marko kaj povedal ali pa Lenka? Ona sama pravi, da- za Marka ne mara. Marko je pa tudi imel časa zadosti govoriti ko bi bil kaj hotel od nje. Vse to so toraj prazne čenče. Lenke nihče ni si lil; prostovoljno se je odločila »aiua.
takoj. Prvo, za kar se je odločila je bilo, da na vsak način prepreči snidenje očetovo z Markom. Kaj sta imela Lenka in Marko med seboj, tega Minica takrat še ni vedela.
(Dalje prili.)
POZOR, ROJAKINJEI
Ali veste kje je dobiti najboljše m« ,<j po najnižji ceni? Gotovo I V mrsaic
J. & A. Pasdertz
it dobijo najboljše sveže in preka ene klobase in najokusnejše meso /se po najnižji ceni. Pridite toraj i» osicusite aase maso. Nizke cene m doora postrežb« J> geslo
Ne pozabite toraj obiskati nas v n.šej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Streets. »«ic PHone 453»- N W. Phone m?
Kadar imate s sodiščem opraviti obrnite se na
Miolr & Wellnitz
Cutting Bldg., 2nd floor, Joliet, 111.
Z g. Wellnitzom se lahko domenite v slovenskem jeziku, ker je Slovan.
Kam pa greš Jože?
Drugam ne kot k Mat. štefaniču če; treko. Tam dobim dobro pivo, žga nje, smodke in izvrstno domače vino ki je rudeče in belo, in bo teklo vesele Pridite tudi drugi vsi, in prepričajt« se sami. — Na svidenje pri
Mat. Stefanič-u,
♦00 Ohio Street	Joliet„ 111»
FR. Kompare.
SLOVENSKI PRAVNIK.
ADVOKAT

Telefon S. Chi. 439. SOBA 19, 9206 COMMERCIAL AVI SO. CHICAGO, ILL.
The Will County National * Bank
Of Joliet. Illinoia.
Fr. Bambič
Edini slovenski trgovec ur, verižic, prstanov iu druge zlatnine.
306 Sranite Street JOLIET, - ILL.
Priporočam se rojakom in rojakinjam, da se pri meni oglasiso, če potrebujejo ka) zlatnine, posebno zanesete svoj denar tujcem in čifutom Moja zlatnina je popolnoma jamčena, moji stroSki so mali, zavolj tega pa so moje cene vedno uajrazmerueje.
National Studio
(R. PAWLOVSKI.) 515-517 N. Chicago Street, Joliet, 111.
Edina slovanske fotografija v Jolietu.
J. C. Adler & Co.
priporoča rojakom svojo
Mesnica Tel. 101	Joliet, 111.
Anton Kirinčič
Zmerne cene.
Najboljše delo.
Cor. Columbia in Chicago Sts.
Točimo izvrstno pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens Bre-
J. P. KING #
Oba telelon ^ Tjfisni Stev. S
Clinton in D explainer Sts. Joliet
Pojdite ali pišite po pravo zdravilo v pravi prostor iti to je
The A. ff. Flexer Drug Co.
LEKARNARJI.
-or. Bluff and Exchange Street* JOLIET. ILL.
Ki izpolnimo naročila vseh zdravnikov na pravi način.
STENSKI PAPIR
Velika zaloga vsakovrstnih barv, olje-in firnežev. Izvršujejo se vsa kar varska dela ter obešanje stenske* papirja po nizkih cenak.
Alexander Harass
Chi. Phone 376. i/ N. W. 927.
Prejema raznovrstne denarne ter pošilja denar na vse dele svrt»
Kapital in preostanek $300,oo«.*
C. E. WILSON, predsednik. Dr. J. W. FOLK, podpredsednik HENRY WEBER, kasir.

Emil Bachmaa
1719 South Center Avenn«. CHICAGO, ILL.
Najstarija slavensko-krščanska tijjj
ka BARJAKA, BADŽA, KAPA, GALIJA, MARŠALSKIH ŠTAP0' VA itd.
s V*
Prodajemo zlatne znakove za slovenska i slovanska društva.
Pišite po naš veliki ilustrovani nik, tiskan a svih slavjanskih ieZ"L, koji šaljemo na zahtjev svakom« }: dava.
•1
Vlastnik je Ceh, ali govori sl°v«n5^ Imamo na stotine zahvalnih sov od Vam poznatih slovanskih ^
štev.
*
Splošno zahtevanje
mar prihodnost? Postajala je bleda in rudeča in se srpim in ognjevitim pogledom je zrla 11a moža, ki ji je v tretjič stavil isto vprašanje.
"No, Lenka, ali bi me marala, ali pa ne?"
"Rovan, ali je vaša resna volja?"
"Seveda" je odgovarjal Rovan, de-
"Za božjo voljo! Odločila se je sama 1 —"
"I kaj pa! Ali misliš, da bi se bil drznil zasnubiti resno tako mlado dekle, akoravno sem sicer še v najboljših letih? I.enka je pridno dekle, ki bo izvrstna gospodinja. Pridno si delala tudi ti in storila si svojo dolžnost, — toda matere nadomestiti do celega nisi mogla nikdar." — Zadnje besede je govoril Rovan zategnjeno in zamolklo. Pogledal je bil svoji hčeri v oči, ki so ga gledale, kakor nekdaj pokojnica, ako je bila iz cele svoje duše žalostna. Kmalu pa se je Rovan zopet ojunačil, odločno in trdo je nadaljeval: "P/"1 hiši je treba gospodinje. Ker sem jaz še premlad in Marko še ni zadosti .star, da bi njemu izročil posestvo. To J<-moje mnenje. Glede Marka pa mu ti lahko poveš, da nisem prijatelj mnogih besed. Mu je li všeč ali ne, to je meni malo mar. Zapomni naj si pa fant, da sem jaz njegov oče in da ne trpim nobenega oporekanja. Tako! Z Bogom — 111 glej, da boš z Lenko prijazna." —
Dolgo še po očetovem odhodu je o-stala Minica globoko zamišljena. Cc je tudi razumela očeta—Lenke tii mogla razumeti. Ilude slutnje so legle kakor mora deklici na srce. Kar ji ho storiti v prihodnjosti, ji je bilo jasno
Jako malo je zdravil na svetu, ki se jih splošno zahteva, v vsaki letni dobi, v vsakem delu zemlje in od vseh slojev ljudstva. Najbolj znano od takih zdravil je
Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino.
Vzrok tega splošnega zahtevanja j e ta, da jc to zdravilo velike pomoči v tako raznih bolestih človeškega telesa. Ker je sestavljeno iz popolno čistega rudečega vina in izbranih zdravilnih zelišč, je namenjeno da zdravi i'11 okrepčuje bolne prebavne organe. To olajša
BOLEČINE V ŽELODCU, NEUGODNOST PO JEDI, K0LCANJE, VETROVE,-KOLIKO, ZAPRTJE, NEKV0ZN0ST, IZUU110 OKUSA, SLABOST,
tervviN*
TfUNEROVO
H0RKE VINO
N"4t<lwd by JOSEPH TRtNER 79d S-AsKland Ave.
in povspešuje prebavljanje. To je prave vrednosti v vseli takih boleznih, ko se opazi, da telo stalno slabi in da je kri slaba. Ra' bi naj se pri vseh boleznih želodca, jeter, čreves in krvi.
V lekarnah. Zavrni cenene, nekoristne ponaredil«
JOS. TRINER,
Importer and Exporter
1333-1339 S. Ashland Ave.
CHICAGO, ILL
■

mislil kedo izmed rojakov po širni Ameriki, da smo se pogreznili v glo-bočino Michiganskega jezera, naj bode malo resnice. Večkrat čitam kak dopis v enem ali drugem listu, in kamor pogledam, napredek, pa še napredek. Misliti na napredek in sedeti pri sodu pive, je gotovo napredek — za koga? V salunu sedeti in se prepirati o društvih in njih blagajnah — zopet napredek! Pravega napredka se pa med nami iz stare domovine došlimi Slovenci malo vidi. Čitanje listov in knjig, tega ne vpoštevamo v izobrazbo in napredek. Ko so me starši pošiljali v šolo v stari domovini in sicer: "Pojdi, pojdi, Matevžek, danes bojo kate-het, da boš prej 'cegelc' dobil za sv. obhajilo." Za branje in računanje sem pa gnal krave past. Torej kar znam, sem se moral naučiti v Ameriki. Poznam na stotine tacih in jednacih rojakov. Ako pride pogovor o branju, o listih, o knjigah, gotov prepir! Tukaj imamo Čitalnico za lepo izobrazbo in napredek, Pevsko društvo, tambu-raše, vse to nima nikakega pomena za nekatere, naj si bode mladenič ali ože-njen. Ustanovili smo S. N. čitalnico, ki bi morala vsacega zanimati. Izmed 250 knjig se gotovo dobi nekaj, da boš z veseljem čital. Liste imamo vse slov. tukaj v Ameriki tiskane in nekaj iz stare domovine. Ako ti ne ugaja to, pa vzemi druzega. Kadar se kako društvo ustanovi, članov da jih ni mogoče popisati; ob letu pa vidimo, tega ne bode več, ta je jezen, ker ni bil predsednik, oni ker ni bil tajnik i. t. d. To-I rej to je sloga? .Menda je nevoščlji-.vost naše geslo. Pardon, gospod urednik, vidimo pa slogo nekje drugje: pred cerkvijo stojijo 1—2—3—10 kočij, 3 "ohceti", iz cerkve pridejo zaljubljeni parčki, nekateri bi najraje kar v cerkvi zavriskal in zapel: Nikar, nikar se me ne boj, nedolžni nežni angel moj. Tam je zagotovljen napredek kakor je bil meni! Upajmo, da bodejo tukaj rojeni bolj gledali na napredek kakor mi. Da me ne bo kdo klel, moram reči, da je izjema v na-prednjakih; ali eno slabo jabolko spridi cel sod dobrih jabolk. Drugikrat kaj več.	O. S. M. V.
Rev. Jos. Pollak.
S t raka
vam očisti in pogladi obleko.
Čistimo razno brago iz kože in dlakasto, rokovice, ženska krila, suknjiče, moške obleke vseh vrst.
Mi delamo dobro in prav.
Ne čakajte zadnjega dne. Pokličite nas danes.
(Dalje.)
Hitro se napravim in hitim v cerkev, da bi opravil presveto daritev, ako mogoče na mestu, kjer je stala hišica Matere božje. Nekako čudno mi je postalo pri srcu, ko sem iz prenočišča čez ulico šel po prostornem samostanskem dvorišču proti cerkvi. Nehote so mi prišle na misel besede: "Pojde-mo v njegov šotor, molili bomo na kraju, kjer so stale njegove noge." (Ps. 131,7.) Okrog velicega samostana in nrostorne cerkve z visokim zvonikom je sezidan visok zid. Cerkev je na tistem mestu, kjer se je včlovečila Beseda. Marija je imela v Nazaretu svojo hišico na mestu, kjer je zdaj cerkev. Ta hišica je bila vbožna, prizi-dana k skalnatemu griču. Tukaj je tedaj živela Devica, katere ime bla-grujejo vsi narodi. Tukaj je molila in pošiljala svojega srca zaupljive prošnje h Bogu. — Ko enkrat zopet tako vsa vtopljena moli, se mala izba naenkrat zasveti v nadnaravni, nebeški luči, prikaže se ji božji poslanec ter jo pozdravi s pozdravom, s katerim še nikdar nikoli nihče ni bil pozdravljen: "Zdrava, milosti polna Gospod s teboj!" Nadangelj Gabrielj ji je prinesel nebeško ponudbo; ponižna devica, vstrepeta in moli, potem pa odgovori pomenljivi: "Zgodi se!" Angelj zgine, Marija je zopet sama.
Kaj se je zgodilo? — Nad Galilejskimi gorami so se nagnila nebesa k zemlji. Ko je mirna tihota vse obsegala, je padla nebeška rosa odrešenja na zemljo. "Beseda je meso postala" — tukaj na tem mestu. —
Urno stopim po cerkvi in že od daleč vidim, da v jami, kjer je stala nekdaj sveta hišica, pri altarju oznanjenja že mašuje eden mojih tovarišev. Vstopim ter pokleknem na sv. mestu, kjer berem pod marmornatim altar-jem: "Hie verbum caro factum est"'— to je, tukaj je Beseda meso postala. — Pobožni bravec, pač bi morali imeli srce iz kamena, ko bi ne bilo ginjeno niti na tem kraju. Zamislil sem se nazaj v oni trenutek, ko se je tukaj 'na tem srečnem mestu včlovečil Sin božji v telesu brezmadežne Device in čez
pol ure ima priti Gospod pod neznatno podobo kruha skrit na tistem mestu v moje malovredno srce! — Proti koncu tovariševe svete maše, grem v zakristijo in kmalu potem pristopim, da opravim na altarju oznanjenja najsvetejšo daritev, katera se sme tukaj vsak dan opraviti prav tako, kakor se bere na praznik Marijinega Oznanjenja. Rad pripoznam, da je težko premagati čutila svetega ginjenja v tako velikih svetiščih in pričeti se sv. mašo. Kako gane človeka na tem mestu evangelij, ki pripoveduje, kako je bil angelj od Boga poslan v Nazaret h devici, kateri je bilo ime Marija. Kako ginejo besede, katere se molijo v veri pri sv. maši: "Ki je zavoljo nas ljudi in zavoljo našega zveličanja prišel z nebes, in je po svetem Duhu iz Marije Device meso sprejel in človek postal."
Po sv. maši smo ogledali najpoprej cerkev. — Že sv. Jeronim pripoveduje o dveh svetiščih v Nazaretu; prvo je bilo na mestu oznanjenja, drugo pa tam, kjer je bil Jezus vzgojen. O prvem poročajo drugi pisatelji, da je bila krasna bazijika, katero so Sara-ceni podrli, križarji pa zopet sezidali. V tej cerkvi je morebiti molil 1. 1219 sv. Frančišek, 1. 1251 sv. Ludovik, 1263 pa je bila zopet razdejana: Leta 1291 so izgubili križarji poslednjo posest mesto Ako. Sv. hišica se je bila dotlej še ohranila, pa tudi to bi bili ne-vernrki razdejali, ko bi Bog ne bil drugače preskrbel. Tistega leta, ko so bili kristjani popolnoma pregnani iz Sv. Dežele, je sv. hišica nenadoma bila prenesena iz Nazareta na Trsat in s Trsata tri leta pozneje v Loreto na Laškem. Pa akoravno Marijine hišice ni več tukaj, so vendar ostala tla; kraj je torej še vedno tisti sveti kraj.
Ko so zidali novo cerkev, so jo postavili kar nad podrtine stare, zato moraš po stopnjicah navzdol, ako hočeš priti v jamo, kjer je stala nekdaj hišica, v kateri je beseda meso postala. Pravim v jamo, dandanašnji je namreč kraj pod zemljo, ker se je, kakor rečeno, na podrtinah stare cerkve sezidala nova.
EDINA SLOVENSXA TVRDKA
Zastave, regalije, znake, kape, pečate in vse potrebščine z društva in jednote.
DELO PRVE VRSTE.	CENE NIZKE.
1?\ KERŽE OO.
2616 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL.
SLOVENSKE CENIKE POŠILJAMO ZASTONJ
Oba telefona 488,
Joliet stem M House
Professional Cleaners and Dyers
STRAKA & CD.
Office and Works, 642-644 Cass Street
Prepričani smo,
da vsaka velika banka je prišla do svojega stališča za to, ker je dobila v svoje roke prav veliko število
Pozor! Vojaki, rezervisti in nadom. pričuvnici.
Ako se želite oprostiti vojaščine sploh, preložiti orožno vajo, prositi za ev. pregled zaslužene kazni vsled zanemarjenja svojih vojaških obveza-nosti itd. se obrnite na podpisanega. Moje dolgoletno službovanje in poznanje vojaških postav omogoči mi garantirati Vam vspeh Vaše prošnje.
Za vse v vojaško stroko spadajoče zadeve, prošnje, polnomoči itd. se blagovolite obrniti na ta naslov: IVAN ADAMIČ, poverjenik Amerik. Slovenca 334 East 87 St., New York City.
Radi imamo na skrbi male vsote, na.isibo za iiloge;ali pa za čekovni ali trgovski promet.
Plačamo 3% obresti na vlogah, First National Bank
Cor. Chicago and Tan Buren Sts, Najstarejša banka v Joliet«. Glavnica in preostanek $400,000.00
VSE
konzularne in notarske zadeve
(civilne in vojaške) prevzema v hitro in uspešno izvršitev.
IVAN KAKER
220y2 Grove St. Milwaukee, W».
Gerdune, Belokrajina, 2. jan. — SI. mi uredništvo A. Slovenca, prosim, da mi dovolite malo prostora v nam priljubljenem listu, da priobčim par vrstic od nas iz Preloke.
Minilo je staro leto in nastopilo je novo leto. Najprej je bila grozna suša skoraj po celi Evropi, zatem je sle-sledila bolezen na živini, potem pa so sledila bolezen na živine, potem pa so sledili gosti požigi hiš in drugih raznih poslopij v nekaterih krajih. Tudi kuga mori in v drugih krajih vojska in drugi nemiri. Ali hvala Bogu, nas je vendar ljubi Bog zdrave ohranil od tega vsega hudega.
Zdaj pa v tem novem letu prosimo ljubega Boga, da nas obvaruje vsega hudega, suše, toče, povodnji in kuge in lakote in vojske in bolezni.
Dobro vem, da bere ta list dosti mojih sofaranov, zatorej jim hočem opisati nekatere novosti. Fara Preloka šteje 1400 duš, od teh jih je v Ameriki 600, a doma jih je 800. V Ameriko se jih je izselilo pretečeno leto 17 oseb, a iz Amerike jih je prišlo 19, med temi je 5 otrok, kateri so prišli domov. Rojenih je bilo v pretečenem letu 23, in sicer 15 moških in 8 ženskih. Umrlo jih je 28, in sicer 17 moških in 11 ženskih. Poročenih je bilo 5 parov.
Druge novosti zdaj nimam. Vreme imamo lepo brez snega; cel božični čas je bilo lepo vreme, snega nismo imel; še dozdaj; zdaj na staro leto je nekaj pobelil, ali ne bo stalen.
Pri koncu tega svojega dopisa pozdravljam rojake širom Amerike, a tebi, vrli mi list A. Slovenec, želim, da bi te bral vsak Slovenec in da bi v svojem 21. letu dobro napredoval in se širil po celem svetu. _ Jurij Pavlakovič.
AVSTRO - AMERIKANSKA ČRTA. Najpripravnejša in najcenejša paro-
brodna črta za Slovence in Hrvate. Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom in Reko. Brzi poštni in novi parobrodi na dv» vijaka:
MARTHA WASHINGTON, LAURA, ALICE, ARGENTINA, IN OCEANIA.
KAISER FRANZ JOSEF I. "maiden voyage" iz New Yorka April 20, 1912 Druge nove parobrode kateri čejo vozit 19 mil na uro se gradijo.
Parniki odplujejo iz New Yorka oK sredah ob 1. popoldan in Trsta ob sobotah ob 2. popoldan proti New Yorku.
Vsi parniki imajo brezžični brzojav, električno razsvetljavo in so moderno urejeni. Hrana je domača. Mornarji in lečnik govore Slovensko in Hrvaško.
Za nadaljne informacije, cene 'm vozne listke obrnite se na naše zastopnike ali pa na:
PHELPS BROS. & CO. General Agents 2 Washington St.,	New York.
(Nadaljevanje z 2. strani.) v A. S., da po nekaterih krajih kaže toplomer 50—56 pod ničlo, a tukaj v Californiji pa kaže toplomer 50—60 nad ničlo. Od 15. decembra do 30. dec. smo imeli vsako jutro mraz in meglo, a zdaj imamo pa zmeraj to plo, tako da človek že zjutraj ob 5. uri ne potrebuje suknje. Dežja še nismo imeli skoraj nič, vsega skupaj ni toliko namočilo, kar bi štelo za dva inča, a vendar trav^ že lepo raste in zeleni. Delavske razmere so tukaj malo bolj slabe ko v pretečenem letu.
Jakob Zimerman.
HHO PIVO V STEKLENICAH
Both Telephone* 2t
SLWNOZNANI
SLOVENSKI POP proti žeji - najbolje sredstvo.
Cim več ga piješ tembolj se ti priljubi.
Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo.
POZOR, ROJAKU
Moderno gostilno
National Bufftt
v katerej bodem točil najboljše por* terjevo pivo, izvrstno žganje, domet* viiio in prodajal dišeče smodk*. Prodajam premog.
ANTON T. TERDICH, 203 Ruby St N. W. Phone 635.	Jolitt. M
KADAR STE V MESTU
ste vabljeni, da se preste okrepfati s CaSo okusne pljafce In Jedil v salun in restavracijo
L BAR & CAFE^?
Bobe £01 in 202 Barber bldg. JOLIET, ILLINOIS.
JAVNI NOTAR (
To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka.
Joliet Slovenic Bottling Co.
N. Scot t St.	Joliet, 111
Telefoni Chi. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N. W. 344
Postrežbo izbotna-prav po domače.
Kupuje in prodaja s*>nljii£a
v mestu in na deželi.
Zavaruje hiie in pohištva proti ognju, nevihti ali 4rttgi poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeluje vsakovrstna v notarsko sii oko spadajoča pisanja.
JOLIET
MODERNA GOSTILNA
Joliet Citizens Brewing Co- •
North Collins St., Joliet, III.	\
J Govori nemško in angleško. J VW«VW«WAWMiWMWM
Pri meni je največ zabave in in najboljša postrežba.
N. W. telefon 1251.
202 Ruby St. J OLIET, ILL
N. Chicago & Jackson Sts. Joliet, Illinois.
Slovanska lekarna
+ JOHNSONOVI + "BELLADONNA" 0BLI2I
Kadar se mudite na vogaln Ruby and Rroadway ne pozabit« vstopiti ?
mojo gostilno
Iger boste najbolje poitceieni.
Fino pivo, najboljša nina in smodke.
Wm. IVletzger
Ruby and Broadway JOEIBT
AU COUfa E WlijM ta&N K> Umi MO.
REVMATTZMU	SLABOSTIH » OENKIH
HROMOST1	PLJUČNIH W PRSNIH BOLEZNH
BOLESTI » KOLKU	MRAZENJU t ŽIVOTU
BOLESTIH v ČLENKIH	VNETJU OPRSNS MRENB
NEVRALOJI, PROTINU	PREHLAJENJU
OTRPLOSTI H&C	BOLESTIH » LEDJIH
SLABOTliai 13&U	BOLESTIH . KKUU HUDBH KASUU
[ ^ilte "E313s. Brand" pivo j
_ l2d«lovalcI najboljšega piva sodčkih in steklenicah.
malih vlog
—	Ker so v neki hiši blizu jeklarne neki "Austrians" imeli igro s samokresi in je krogla prevrtala šipo v oknu urada jeklarne, sta bila dva "foreign-erja" kaznovana z globo $50 vsak, na to sta izročila orožje sodniku. To je bil božič?
Pueblo, Colo., 22. jan. — Tudi v tem mestu se ljudje silno pritožujejo zoper Santa Fe železnico, ki včasih ustavi ves promet na ulicah čez treko.
—Ker so pipe v uradih sodnijskega poslopja popokale radi zime, ni plina ne topline dobiti, zato so en dan delali uradniki v vrhnjih suknjah in rokavicah.
—	G. Fr. Smerke je bil imenovan delovodjem v roundhousu Rio Grande železnice.
—Strašno ogorčenje je med tukajšnjim meščanstvom in $1000 nagrade je razpisano za nepoznanega nepridiprava, ki je podstavil bombo s 3 čevlje dolgo vžigalno vrvjo pod okno Colorado Laundry poslopja na Main in Santa Fe ulicah, ki jc nekoliko pokvarila poslopje in povzročila tak pok, da so tudi po sosednjih hišah šipe popokale.
Salida, Colo., 21. jan. — Cenjeno ur. A. S.l Ze dolgo ni bilo slišati nobenega dopisa iz naše naselbine, zatorej se je treba zglasiti v našem priljubljenem tedniku. Sporočiti imam žalostno vest Kruta smrt je pobrala iz naše naselbine soprogo pokojnega Jakopa Po-teta. On je pred 14. meseci umrl in zapustil 5 nedorastlih otročičev, in zdaj se je tudi ona ločila iz tega sveta in se podala v večnost za svojim pokojnim soprogom. Morala je umreti po kratki bolezni, bila je v bolnišnici
Pueblo, Colo., 13. jan. — Znana rojaka Srba Mirko in Stevo Seljan, ki sta se dozdaj mudila v Californiji, sta dospela te dni v naše mesto ter se nastanila pri g. Geo. Thomasu. Pred par mescci sta došla v S. Ameriko iz Južne Amerike, kjer sta se mudila več mesecev kot eksplorerja, odkoder sta v srbski narodni muzej poslala od časa do časa mnogo vrednostnih stvari. Prav mnogo se čuje o teh dveh Srbih, a vsega ni treba popisati. Od tu se bosta podala v Kansas City.
— Kako drage so klofute, je te dni bil prepričan neki Jos. Rusnak, ki je bil obsojen na globo $100, ker je pretepal svojo ženo. Če ne bo mogel plačati globe, jo bo pa prisiljen odslužiti z žaganjem in cepanjem drv. Ovadil ga je nekdo mestnemu detektivu Badovinacu, ki je moža odvedel v zapor.
le par dni. Izdihnila je svojo dušo 14. tega meseca in društveni bratje so jo pripeljali v lastno društveno dvorano in njeno truplo je počakalo do druzega jutra. Zjutraj ob 8. uri. s<e je vršil pogreb. Pogreba so se udeležili zirtiKi in prijatelji in prijateljice"m jo spremili na pokopališče, kakor tudi katolški duhovnik Rev. Father Galni-ger. Bog ji daj večni mir in večna luč ji naj sveti in da bi se enkrat vsi skupaj tam pred večnim Bogom videli v svetih nebesih!
Moram tudi omeniti, kako je bilo žalostno videti v dvorani, ko so otroci prihiteli še zadnjikrat pogledat v krsti svojo mrtvo mater. Kaj bi rekel krščanski človek, ali ni to žalost, ko so otroci klicali: "Nimamo očeta ne matere, kaj bomo zdaj počeli?" Vsakemu so se solzile oči. Vsi skupaj recimo otrolfom: Molite zanje in Bog bo dal, da se boste še enkrat videli tam v nebesih.
Pokojna vdova Pote zapušča hčere Marijo, Johano, Štefanijo, Nežo in sina Jakoba ter sestro Rozalijo Kolar enega bratranca v Ameriki in enega brata in eno sestro in mater v stari domovini. Vsem izrekamo sožalje.
Naročnik J. F.
Sheboygan, Wis., 20. jan. — Val. Ca-	1
kanič je bil obsojen na tukajšnjem so-	'
dišču na $40 globe, ker je pregrdo	;
ravnal s svojo boljšo pplovico. Spet	;
en vzgled pijancem in onim, ki ne zna-	,
jo domačih zadev med sabo urediti,	.
temveč nosijo svoj denar v tuje žepe	. za tožbe in pijančevanje.
Valley, Wash., 20. jan. — Ker je že precej časa minulo, odkar se ni nobeden oglasil iz tukajšnje slovenske vasice, sem se namenila jaz pisati par vrstic, da ne boste mogoče mislili, da smo zaspali v tem zapadnem delu Washingtona. Ni nas še pobrala tista nesrečna mrzla zima.
Najpred naj pričnem od dela. Dela se le malo, ker so tukaj večinoma le , farme, na farmah pa pozimi ni posebnega dela.
Zima je tudi precej ostra letos. Snega je poldrugi čevelj ali 18 palcev. Vozniki imajo jako dobro pot. Mraz imamo pa precej občuten. Dne 8. januarja je kazal toplomer 15 do 32 sto-• pinj pod ničlo. Takega mraza že ni bilo občutiti tri leta. Marsikateremu je v kleti zmrznil krompir.
Imeli smo tudi veselico "basket party" za cerkev, katera se je precej dobro obnesla. Prinesla je cerkveni blagajni $119.38. Srčna hvala vsem udeležencem, kateri so se udeležili veselice.
Zapustila sta tudi dva mladeniča "le-dek" stan in vzela nase stan sv. zakona: G. Johnny Mally z gdč. Ano H. Koreis, in g. Matevž Peternell z gdč. Berto Sildes. Želimo jim obilo sreče v zakonskem stanu!
Ker se je moj dopis že precej zavlekel, moram hitro hiteti proti koncu. Gotovo, da se g. urednik jezno drži, ko prebira tale dopis. (Nikakor ne!) . Pa brez zamere! Pozdrav rojakom po | Ameriki!	M. Torker. |
Waukeg-nn, II!.. 20. jan. — Slavno u- | redništvo Am. Slovenca! Da ne bode |
GEO. MIKAN
403 N. Chicago
vogal Caes Sts.
Oscar J. Stephen
Metropolitan Drug Store
Spomini na moje romanje v Sv. Deželo.
BELO PIVO
IMENIK PODREJENIH DRUŠTEV KRANJSKO - SLOVENSKE KATOLIŠKE JEDNOTE.
1.	Društvo sv. Štefana, Chicago, III. Predsednik: Franc Banich, 1858 W. 22nd St.; tajnik: Leopold Jurjovec, 1827 Blue Island Ave.; zastopnik: Anton Gregorič, 2027 W. 23rd St. Mesečna seja prvo nedeljo.
2.	Društvo sv. Jožefa, Joliet, 111. Predsednik: John Filak, 1203 Eliza-1 beth St.; tajnik: Michael Uršič, 115 Indiana St.; zastopnik: John Mahko-vec, 208 Jackson St. Mesečna seja prvo nedeljo.
3.	Društvo Vitezov sv. Jurija, Joliet, 111. Predsednik: Anton Nemanich, St., 1000 N. Chicago St.; tajnik: Josip Panian, 1001 N. Chicago St.; delegat: Martin Konda, 206 Jackson St. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mes.
4.	Društvo sv. Cirila in Metoda, Tower, Minn. Predsednik: Ivan Zobec, Soudan, Minn., Box 1183; tajnik: John Lovšin, Box 1230; delegat: Franc Schvajgar, Box 835. Mesečna seja drugo nedeljo.
5.	Društvo sv. Družine, La Salle, 111. Predsednik: Anton Štrukelj, 1202 Main St.; tajnik: Matevž Urbanija, 1326 Sterling St.; zastopnik: Rev. Alouis J. Kastigar, 5402 Croset St. Seja prvo nedeljo v mesecu.
7.	Društvo sv. Jožefa, Pueblo, Colo. Predsednik: Jos. Čulig, 1219 So. Santa Fe Ave.; zastopnik: Math. Novak, 300 Spring St. Seja vsakega 14. dne v mes.
8.	Društvo sv. Cirila in Metoda, Joliet, 111. Predsednik: Štefan Stukel, cor. Elizabeth & Moran Sts.; tajnik: Matevž Bučar, 706 N. Broadway; zastopnik: Josip Kuhar, 207 Bridge St. Seja tretjo nedeljo v mesecu.
11.	Društvo sv. Janeza Krst., Aurora, 111. Predsednik: John Jerina, Forest Ave. 4; tajnik: Alojzij Bučar, Box 262; zastopnik: Jernej Verbič, Aurora Ave. 635. Seja prvo soboto.
12.	Društvo sv. Jožefa, Forest City, Pa. Predsednik: Ignac Blatnik; tajnik: Karol Zalar, Box 547; zastopnik: John Telban, Box 607. Seja 2. nedeljo.
13.	Društvo sv. Janeza Krst., Bi-wabik, Minn. Predsednik: Jakob Centa; tajnik: Frank Zakrajšek, Box 163; delegat: Math. Baudek, Box 178. Seja prvo nedeljo v mesecu.
14.	Društvo sv. Janeza Krst., Butte, Mont. Predsednik: Jos. Radmelich, 1260 Warn St.; tajnik: John Krašovec, 26 Harrison St.; zastopnik: Nikolaj Požek, 468^2 East Park Alley. Seje prvo in tretjo sredo.
15.	Društvo sv. Roka, Allegheny, Pa. Predsednik: Geo. Flajnik, 127 — 46th St., Pittsburg; tajnik: Geo. Volk, 877 Progress St., Allegheny; zastopnik: Viljem Tomec, 1037 Berry St., Allegheny. Seja tretjo nedeljo v mes.
16.	Društvo sv. Jožefa, Virginia, Minn. Predsednik in delegat: Frank Trampuš, Box 306; tajnik: Math. Ko-stainšek, Box 306, Virginia, Minn. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
17.	Društvo Marije Pomoč., Jenny Lind, Ark. Predsednik: Fr. Planošek, Box 76; tajnik: John Eržen, Box 47; j delegat: And. Novosat, Box 66. Seja tretjo nedeljo po 20.
20.	Društvo sv. Janeza Krst., Iron-wood, Mich. Predsednik: Fr. Smalc, 298 Kennedy St.; tajnik: Mike J. Mau-rin, 213 E. Bundy St.; del.: Paul Mu-kavec, 207 E. Bundy St. Seja tretjo nedeljo v mesecu.
21.	Društvo sv. Jožefa, Federal, Pa. Predsednik: Martin Tauchar, Burdine, Pa., Box 57; tajnik: John Demšar, Box 237; delegat: John Tavčar, Box 82, Burdine, Pa. Seja drugo nedeljo.
23.	Društvo sv. Barbare, Bridgeport, Ohio. Predsednik: Ant. Hočevar, R. F. D. 2, Box liy2; tajnik: Mih. ' Hočevar, R. F. D. 2, No. U'/3; delegat: Fr. Guna, Box 722. Seja drugo endeljo v mesecu.
24.	Društvo sv. Barbare, Blocton, Ala. Predsednik: Jakob Velhar; tajniki in del.: Frank Keržič, Hargrove, Ala.! Seja drugo nedeljo.
25.	Društvo sv. Vida, Cleveland, O. Predsednik: Mihael Setnikar, 6131 St. j Clair Ave. 'N. E.; tajnik: Jos. Rus,! 1306 E. 55th St. N. E.; delegat: Jernej Knaus, 6129 St. Clair Ave. N. E. Seja vsako prvo nedeljo.
29.	Društvo sv. Frančiška, Sal., Joliet, 111. Predsednik: Jos. Dunda, 704 Raynor Ave.; tajnik: Michael Ward-j jan, 903 N. Scott St.; delegat: Jos. Lega«, 209 Indiana St. Seja prvo nedeljo. |
30.	Društvo sv. Petra, Calumet, I Mich. Predsednik: Paul Shaltz, 119 —7th St.; tajnik in delegat: Paul Spe-har, 210—5th St. Seja četrto nedeljo.
32.	Društvo Jezus Dober Pastir, Enumclaw, Wash. Predsednik: Jos. Pasich, R. F. D. 1, Box 82; tajnik in delegat: Josip Malnarič, R. F. D. No.
1,	Box 70. Seja prvo nedeljo.
33.	Društvo Matere Božje, Pittsburg, Pa. Predsednik: Jos. Pavlako-vič, 54 Low Road, Sharpsburg, Pa.; tajnik: Ivan Filipčič, 5420 Dresden Alley; delegat: Ivan Balkovec, 5175 Butler St. Seja prvo nedeljo.
38.	Društvo sv. Petra in Pavla, Kansas City, Kans. Predsednik: Peter P. Sterk, 428 N. Sth St.; tajnik: John Bižal, 416 N. 5th St.; delegat: Mihael Majerle, 413 N. 5th St. Seja I. ned.
39.	Društvo sv. Jožefa, Riggs, la. Predsednik: Ant. Feer, R. F. D. No.
2,	Delmar, la.; tajnik: Jožef Lukežič, Browns, la.; delegat: John Skalla, R. F. D. No. 2, Delmar, la.
40.	Društvo sv. Barbare, Hibbing, Minn. Predsednik: Mihael Bižal, 321 —3rd Ave.; tajnik: Janez Povsha, Box 347; delegat Anton Kromar, 216—3rd Ave. Seja prvo nedeljo ob 10. uri.
41.	Društvo sv. Jožefa, Pittsburg, i Pa. Predsednik: John Jevnikar, 5411-11 j Camilia St.; tajnik: Frank Miklaučič,
Rezervni sklad nad pol miljona kron.
KMETSKA POSOJILNICA Ljubljanske Okolice Reg. Zad. Zneom.
Zav. v Ljubljani Dunajska Cesta 18.
obrestuje hranilne vloge po čistih	£ 1 M
brez odbitka rentnega davka. JL AAA 3 /O
Naš zaupnik v Zjed. državah je
Frank Sakser,
6104 St. Clair St., Cleveland, O. 82 Cortland Si., New York.
Stanje hranilnih
vlog dvajset miljonov kron.
4020 Willow St.; delegat: Jos. Kos, 241—57th St. Seja drugo nedeljo.
42.	Društvo sv. Alojzija, Steelton, Pa. Predsednik: Martin Krašovec, Box 206; tajnik: Anton Hren 229 So. Front St.; delegat: Anton Papic, 128 Friderick St. Seja tretji petek.
43.	Društvo sv. Jožefa, Anaconda, Mont. Predsednik: Stefan Petritz, 605 Chestnut St.; tajnik in delegat: Mihael J. Kraker, 614 E. 3rd St. Seja prvi in tretji torek.
44.	Društvo Vitezov sv. Florijana, So. Chicago, 111. Predsednik: Matija Pirnar, 9605 Ave. L; tajnik: Karol Me-doš, 3523—95th St.; delegat: Fr. Me-dosh, 9483 Evving Ave. Seja prvo ned.
46.	Društvo sv. Frančiška Seraf., New York, N. Y. Predsednik: Joseph Rems, 729 Puntman Ave., Ridgewood, Brooklyn, N. Y.; tajnik: Ant. Pavli, 410 E. 5th St.; delegat: Franc Giova-nelli 423 E. 16th St. Seja drugo ned.
47.	Društvo sv. Alojzija, Chicago, 111. Predsednik: Peter Kure, 1717 So. enter Ave.; tajnik: John Vukšinič, 2748 So. Trumbull Ave.; delegat: Mart. Nemanich, 1900 W. 22nd St. Seja II. ned.
49.	Društvo Jezus Dober Pastir, Pittsburg, Pa. Predsednik: Geo. We-selich, 5132 Dresden Ave.; tajnik: Jos. Bahorich, 5148 Dresden Ave.; delegat: Rudolf Požek, 201 — 57th St. Seja tretjo nedeljo.
50.	Društvo Marije Sedem Žalosti, Allegheny, Pa. Predsednik: John Mra-vinc, 1114 Voskamp St.; tajnik: Fr. Mravinc, 120—46th St., Pittsburg, Pa.; delegat: Mark Ostronich, 1132 Voskamp St. Seja drugo nedeljo.
51.	Društvo sv. Petra in Pavla, Iron Mountain, Mich. Predsennik: Anton Podgornik, 1004 W. Sudington St.; tajnik Jakob Schwei, 508 Grand Boulevard St.; delegat: Fr. Staniše, 505 Blaine St. Seja prvo nedeljo.
52.	Društvo sv. Alojzija, Indianapolis, Ind. Predsednik: John Hriber-nik, 719 N. Warman Ave.; tajnik: Ivan Matelic, 764 N. Warman Ave.; del.: Jakob Strgar, 768 N. Warman Ave. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
53.	Društvo sv. Jožefa, Waukegan, 111. Predsednik: Franc Brence, 1436 Sheridan Road; tajnik: Janez Petkov-šek, 1426 McAlister Ave.; delegat: Fr. Petkovšek, 718—720 Market St. Seja tretjo nedeljo.
54.	Društvo sv. Srca Jezusovega, Chisholm, Min. Predsednik: Karol Zgonc, Box 313; tajnik: Martin Zalar, Box 541; delegat: Fr. Firšt St., Box 707. Seja prvo nedeljo.
55.	Društvo sv. Jožefa, rested Butte, Colo. Predsednik: Ant. Golobič, Box 81; tajnik in zastopnik: Fr. Gorišek. .Seja četrto nedeljo.
56.	Društvo sv. Jožefa, Leadville, Colo. Predsednik: Fr. Stibernik, 404 W. 4th St.; tajnik: Jakob Kenda, 306 W. 2nd St.; delegat: Štefan Franko-vič, 132 W. Chestnut St. Seja vsacega 14. dne.
57.	Društvo sv. Jožefa, Brooklyn, N. Y. Predsednik: Jos. Cvetkovič, 440 Union St.; tajnik: Ant. Podgornik, 29 Stagg St.; delegat: Gabrijel Tassotti, 56 Ten-Eyck St. Seja vsako I. soboto.
58.	Društvo sv. Jožefa. Haser, Pa. Predsednik: John Knez, Claridge, Pa.; tajnik: Jer. Bohinc, R. F. D. No. 2, Bok 63, Irwin, Pa.; delegat: John Bohinc, R. F. D. No. 2, Box 43. Seja drugo nedeljo.
59.	Društvo sv. Cirila in Metoda, Eveleth, Minn. Predsednik: Jos. Fran-cel, 408 Grand Ave.; tajnik: Fr. Nov-ljan; delegat: Martin Shukle, Box 626. Seja drugo nedeljo.
60.	Društvo sv. Janeza Krst., We-nona, 111. Predsednik: Jos. Brance, Box 204; tajnik: Jos. Rudolf, Box 76; delegat: Martin Pirman, Box 62. Seja prvo nedeljo v mesecu.
61.	Društvo Vitezov sv. Mihaela, Youngstown, Ohio. Predsednik: John Pavlešič, 1206 Manning Ave.; tajnik: John Jerman, 619 W. Federal St.; delegat: Martin Žlogar, 523 Crescent St. Seja tretjo nedeljo.
62.	Društvo sv. Petra in Pavla, Bradley, 111. Predsednik: John Pez-dirtz, Box 353; tajnik: Al. Shilc, Box 373; delegat: Matija Stefanič. Seja vsako prvo nedeljo.
63.	Društvo sv. Lovrenca, Cleveland, O. Predsednik: And. Slak, 7713 Issler Court S. E.; tajnik: Jakob Res-nik, 3599 E. 81 st St. S. E.; delegat: John Vidmar, 3564 E. 81 st St. S. E. Seja drugo nedeljo.
64.	Društvo sv. Jurija, Etna, Pa. Predsednik: Geo. Novak Sr., 45 Sycen-more St.; tajnik: Fr. Škrlin, 47 Chas-man Ave.; delegat: Ivan Škof, 608 Butler St. Seja drugo nedeljo.
65.	Društvo sv. Janeza Evang., Milwaukee, Wis. Predsednik: Jos. Win-dishman, 342 Reed St.; tajnik: Anton Morgolič, 396 Reed St.; delegat: Ig. Kušljan, 229 — 1st Ave. Seja prvo nedeljo v mesecu.
66.	Društvo sv. Frančiška, Cleveland, Ohio. Predsednik: Egidi Ver-hovc, 2562 E. 75th St.; tajnik: Josip Perko, 6914 Grand Ave. S. E.; delegat: Ant. Sustaršič, 8116 Ater Ave. Seja drugo nedeljo v meescu.
67.	Društvo sv. Nikolaja, Steelton, Pa. Predsednik: Miko Matjašič, 556 So. 3rd St.; tajnik: Jos. Krašovec, 529 S. 2nd St.; delegat: Matija Petric, 529 So. 2nd St. Seja tretjo nedeljo.
68.	Društvo sv. Barbare, Irwin, Pa. Predsednik: Ivan Mostar, Adamsburg, Pa., Box 120; tajnik: John TerbotS, Box 276, Manor, Pa.; delegat: Frank Hren, Box 135. Seja prvo nedeljo.
69.	Društvo sv. Jožefa, Great Fails, Mont. Predsednik: John Ramuta, P. O. Box 605; tajnik: Matija Urich, 3326 N. 6th Ave.; delegat: Jac. Stariha, 1711 —6th Ave. N. Seja prvo ned. po 10.
70.	Društvo sv. Srca Jezusovega, St. Louis, Mo. Predsednik: Jos. Tratnik, 3127 So. 7th St.; tajnik: Jos. Si-monič, 1130 Pestalozzi St.; delegat: Anton Bukovic. 3400 Cuscuosco St. Seja tretjo nedeljo.
71.	Društvo sv. Antona Pa., Goff, Pa. Predsednik: John Tome, Box 94; tajnik: Andrej Jereb, Crabtree, Pa., Box 92; delegat: Jos. Draškovič, Crabtree, Pa., Box 64. Seja prvo nedeljo.
72.	Društvo sv. Antona Pad., Ely, Minn. Predsednik: Fr. Virant; tajnik: Josip Palčar, Box 385; delegat: John Skraba, Box 438. Seja drugo nedeljo.
74.	Društvo sv. Barbare, Springfield, 111. Predsednik: Anton Kužnik, 1201 S. 19th St.; tajnik: Ivan Kulovič. 1019 S. E. Grand Ave.; delegat: John Peternel, 928 S. 15th St. Seja II. ned.
75.	Društvo Vitezov sv. Martina, La Salle, 111. Predsednik: Ig. Jordan, tajnik: John Novak, Box 173; delegat: Jos. Barborich, 1202 — 1st St. Seja tretjo nedeljo v mesecu.
77.	Društvo Marije Vnebovzete, Forest City, Pa. Predsednik: Jernev Končar, Box 652; tajnik: John Oso-lin, Box 492; delegat: Anton Bokal, Box 552. Seja drugo nedeljo.
78.	Društvo Marije Pomagaj Chicago, 111. Predsednica: Marija Jorga, tajnica: Terezija Kremesec, 1324-W. 18th Pl.; delegatinja: Marija Kobal, 2059 W. 23 r d St. Seja tretjo nedeljo.
79.	Društvo Marije Pomagaj, Waukegan, 111. Predsednik: John Zalar, Box 432 N. Chicago 111,; tajnik: Math Jereb, 1416 Sheridan Road; delegat, Fr. Grom, 1212 10th St. Seja drugo nedeljo.
80.	Društvp Marije Čist. Spoč.,, So. Chicago, 111. Predsednica: Katarina Jakovčič, 9621 Ave. M.; tajnica: Margareta Stanko, 9619 Ewing Ave.; delegatinja: Uršula Kučič, 9441 Ewing Ave. Seja tretjo nedeljo.
81.	Društvo Marije Sedem Žalosti, Pittsburg, Pa. Predsednica: Marija Lokar. 4745 Hatville St.; tajnica: Jožefa Fortun, 4822 Plum Alley; delegatinja: Ana Golobič, 4828 Blackberry Alley. Seja četrto nedeljo.
83.	Društvo sv. Alojzija, Fleming, Kans. Predsednik: Avgust Končar, R. R. 2, Pittsburg, Kans.; tajnik: Anton Skubic, R. R. 2, Pittsburg, Kans.; delegat: Jos. Geront, R. R. 2, Pittsburg, Kans. Seja drugo nedeljo.
84.	Društvo Marije Sedem Žalosti. Trimountain, Mich. Predsednnik: John Žugel, Box 215; tajnik, Jurij Pintar, Box 96, Painzdale, Mich.; delegat: Vik tor Radoševič, Box 54. Seja 3. ned.
"85. Društvo Marije Čistega Spočetja, South Lorain, Ohio. Predsednica: Neža Ambrožič, 1760 E. 29th St.; tajnica: Barbara Jakopin, 1682 E.-33rd St.; delegatinja: Marija Rohotina, 1770 E. 28th St., Lorain,, O. Seja drugo nedeljo.
86.	Društvo sv. Srca Marije, Rock Springs, Wyo. Predsednica: Johaua Ferlič, 211 Sherman St.; tajnica: Terezija Potočnik, 303 6th St.; delegatinja: Marija Kas, Box 489. Seja drugo nedeljo.
87.	Društvo sv. Antona Pad., Joliet, 111. Predsednik: Math Judnic, 504 N. Bluff St.; tajnik: Math. Golo-bich, 302 Ruby St.; delegat: Blaž Kug-lich, 410 Vine St. Seja drugo nedeljo.
88.	Društvo sv. Alojzija, Mohawk, Mich. Predsednik: Jurij Hribljan, Ah-mek, Mich., Box 104; tajnik: in del.: Jožef Butala, Box 416, Ahmek, Mich. Seja prvo nedeljo.
89.	Društvo sv. Petra in Pavla, Et-naj Pa. Predsednik Mate Belavič, 18 Bridge St.; tajnik: Ivan Kulišič, 21 Sycamore St.; delegat: Nik Erdeljac, 376 Butler St. Seja prvo nedeljo.
90.	Društvo sv. Cirila in Metoda, So. Omaha, Nebr. Predsednik Martin Derganc, 457 S. 18th St.; tajnik: A. Krašovec, 385—23rd St.; delegat: Fr. Kompare, 2116 Madison St. Seja tretjo nedeljo.
91.	Društvo sv. Petra in Pavla, Rankin, Pa. Predsednik: Fr. Habič, 378—3rd Ave.; Rankin, Pa.; tajnik: Jos. Krstalič, 26—5th St.; delegat: Math. Kozan, 332—3rd Ave. Seja drugo nedeljo.
92.	Dr. sv. Barbare 92, Pittsburg. Pa. Predsednica: Doroteja Katkič, 4900 Hartfield St.; tajnica: Marija Zivčič, 4925 Plum Alley. Seja drugo nedeljo.
93.	Društvo Friderik Baraga, Chisholm, Minn. Predsednik John Koče-var, Box 118; tajnik: Jakob Petrič, Bx 991, delegat: Matt. Knaus, Box 46. Seja drugo nedeljo.
94.	Društvo Marija, Zdravje Bolnikov, Cumberland, Wyo. Predsednik: Metod Cirej, Box 272; tajnik: John Jarc, Box 77; delegat: Alojzij Orešnik Box 163. Seja drugo nedeljo.
95.	Društvo sv. Alajzija, Brough-ton, Pa. Predsednik: Anton Petrov-čič, Box 71; tajnik: Anton Demšar, Box 135; delegat: Jakob Brule, Box 197. Seja. drugo nedeljo.
96.	Društvo sv. Barbare, Kaylor, Pa. Predsednik: Mat. Starešinič; tajnik: Fr. Čampa, P. O. Box 4; delegat: Fr. Čampa, P. O. Box 4. Seja drugo nedeljo.
97.	Društvo sv. Barbare, Mount Olive, 111. Predsednik: John Kaso-vinc, Box 60; tajnik John Plesnik, Box 696; delegat: John Knes, Box 197. Seja prvo nedeljo.
98.	Društvo sv. Treh Kraljev, Rock dale, P. O. Joliet, 111. Predsednik: John Lozar, Warn St.; tajnik: Ivan Snedec, 113 Meadow Ave.; delegat: Benedict Birsa, 113 Meadow Ave. Seja prvo nedeljo.
100.	Društvo sv. Jurija, Sunnyside, Utah. Predsednik: Anton Guštin, Box 35; tajnik: Fr. Mlinanč, Box 244; delegat: Anton Težak, Box 35. Seja četrto nedeljo.
101.	Društvo sv. Cirila in Metoda, So. Lorain, O. Predsednik: John Piškur, 2937 Elyria Ave.; tajnik: John Juha, 1760 E. 29th St.; delegat: Josip Svete, 1780 E. 28th St. Seja prvo nedeljo.
102.	Društvo Novi Dom, Newark, N. J. Preds.: Fr. Skebe, J337 New York Ave.; tajnik in del.: Iv. Intihar 21 Webster Ave. Seja prvo nedeljo.
103.	Društvo sv. Jožefa, Milwaukee, Wis. Predsednik: Matija Mar-har, 6212- National Ave., West Allis, Wis.; tajnik: Ant. Hren, 208 Grove St. West Allis, Wis.; delegat: Ant. Kraij, 315 Walker St., Milwaukee, Wis. Seja drugo nedeljo v mesecu.
104.	Društvo Marije Čist. Spočetja, Pueblo, Colo. Predsednica: Julija Krašovec, 1237 Eiler Ave.; tajnica: Margareta Lukšetič, 1220 Eiler Ave.; delega-
inja: Marjeta Terdina, 1209 Mohren St. Seja vsakega 15.
105.	Društvo sv. Ane, New York City, N. Y. Predsednica: Jennie Pir-nat, 416 E. 9th St.; tajnica: Franica Staiulohar, 36 Schooles St., Brooklyn, N. Y.; delegatinja: Neža Češark, 59 Union Ave., Brooklyn, N. Y. Seja vsako drugo nedeljo.
108.	Društvo sv. Genovefe, Joliet, 111. Predsednica: Marija Golobitsh, 805 N. Chicago St.; tajnica: Marija Dunda, 704 Raynor Ave.; delegatinja: Rose Brunskole, 200 Ross St. Seja prvo nedeljo.
109.	Društvo sv. Družine, Aliquip-pa, Pa. Predsednik: Fr. Grum, Box 137; tajnik: Ant. Dežman, Box 181; delegat: John Jager, Box 137. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
110.	Društvo sv. Jožefa, Barbertoti, O. Predsednik: John Rataj, 337—1st St.; tajnik Mihael Zeleznikar, P. O. Box' 148; delegat: Josip Podpečnik, Box 225. Seja tretjo nedeljo.
111.	Društvo sv.' Srca Marijinega Barberton, O. Predsednica: Jera Podpečnik, Box 225; tajnica: Neža Kranc, 152 Bety St.; delegatinja: Franca Ber-toncelj, 147 Center St. Seja prvo ned.
112.	Društvo sv. Jožefa, Ely, Minn. Predsednik: Štefan Agnich, Box 924; tajnik: Jos. Agnich, Box 266; zastopnik: Pavel Bukovec, Box 462. Seja tretjo nedeljo v mesecu.
113.	Društvo sv. Roka, Denver, Colo. Predsednik: John Turk, 4601 Grand St.; tajnik: Frank Tanke, 663 Elgin Place; delegat: John Tanko, 4851 Washington St. Seja vsakega 13.
114.	Društvo Marije Milosti Polne, Steelton, Pa. Predsednica: Barbara Kambič, 542 So. 3th St.; tajnica: Mary Starašinič, 617 S. 2nd St.; delegatinja: Marija Butala, 768 So. 2nd St. Mesečna seja vsako tretjo soboto v mesecu.
115.	Društvo sv. Veronike, Kansas City, Kans. Predsednica: Neža Žagar, 414 N. 5th St.; tajnica: Marjeta Bižal, 416 N. 5th St.; delegatinja: Katarina Majerle, 415 N. 5th St. Seja vsako drugo nedeljo.
118.	Društvo sv. Pavla, Little Falls, N. Y. Predsednik: Franc Masle, 37 Casler St.; tajnik: Mihael Kramar, 36 Diamond St.; delegat: Fr. Grcgorka, 36 Diamond St. Seja vsako 3. nedeljo.
119.	Društvo Mar. Pomagaj, Rockdale, III. Predsednica: Antonija Ze-ravec, 310 Bellview Ave.; tajnica: Fran ca Lozar, 310 Midland Ave.; delegatinja: Jožefa Majnerich, 301 Moen Ave. Seja drugo nedeljo.
120.	Društvo sv. Ane, Forest City, Pa. Predsednica: Angela Oražem, Susqu. St.; tajnica Marija Spec, Box 611; delegatinja: Franca Terček, Main St. Seja tretjo nedeljo.
121.	Društvo Marije Pomagaj, Little Falls, N. Y. Predsednica: Marija Lenarčič, 5 So. William St.; tajnica: Franja Malavašič, 49 Danube St.; delegatinja: Ivana Istinič, 409 So. Ann St. Seja vsako drugo nedeljo.
122.	Društvo sv. Jožefa, Rock-springs, Wyo. Predsednik: Matevž
Ferlič, Sherman St. 211; tajnik: John Slamnik, Box 555; delegat: Rev. Anton Schiffrer, Box 432. Seja 3. nedel.
123.	Društvo sv. Ane, Bridgeport, Ohio. Predsednica: Marija Hoge, R. F. D. 2, No.	tajnica: Josipina Hočevar, R. F. D. 2, tajnica: Josipina Hočevar, R. F. D. 2, No. Uy2; delegatinja: Ana Hočevar, R. F. D. 2, No. 78y2. Seja tretjo nedeljo.
124.	Društvo sv. Jakoba, Gary, Ind. Predsednik: Rudolf Maraž, 701 Virginia St.; tajnik: Alexander Saidnitzer, 1602 Adams St.; delegat: Rud. Maraž. Seja drugo nedeljo.
126.	Društvo sv. Martina, Mineral, Kans. Predsednik: Martin Dolenc, Box 24, E. Mineral, Kans.; tajnik: Peter Dolenc, Box 163, W. Mineral, Kans.; delegat: Peter Benda, W. Mineral, Kans., Box 328. Seja četrto nedeljo.
127.	Društvo sv. Ane, Waukegan, 111. Predsednica: Ana Artač, 1402 Wadsworth Ave.; tajnica: Mary Setnikar, 1400 Sheridan Road: delegatinja I Franca Kirn, 834—10th St. Seja četrto nedeljo.
128.	Društvo sv. Barbare, Etna, Pa. Predsednica: Ana Novak, 45 Sycamore St.; tajnica: Johana Škoff, 608 Butler St.; delegatinja: Johana Skoff, 608 Butler St.
129.	Društvo Marije Pomagaj, So. Omaha, Nebr. Predsednica: Katarina Schweiger, 385 S. 23rd St.; tajnica: Marija Kompare, 2116 Madison St.; delegatinja: Jožefa Derganc, 457 So. 18th St. Seja drugo nedeljo.
130.	Društvo sv. Pavla, De Kalb, 111. Predsednik: Math. Košir, 502 N. 7th St.; tajnik: Fr. Keržič, 1409 State St.; delegat: Pavel Košir, 1415 State St. Seja prvo nedeljo.
131.	Društvo Marije sv. Rožnega Venca, Aurora, Minn. Predsednik: Jos. Oberstar; tajnik: Fr. Keržič, Box 612; delegat: Franc Miklič, Box 27 R. Seja po vsacem 19.
132.	Društvo sv. Roka 132, Fronte-nac, Kans. Predsednik: Anton Kac-man; tajnik: Martin Kacman; delegat: Martin Kacman. Seja drugo nedeljo.
133.	Društvo sv. Ime Marije, Iron-wood, Mich. Predsednica: Marija Hre-benar, 368 E. Bandy St.; tajnica: Mimi Kure, 131 Luxmore St.; delegatinja: Marija Mukavec, 207 Bondy St. Seja drugo nedeljo.
134.	Društvo sv. Ane, Indianapolis, Ind. Predsednica: Viktorija Zore, 749 Haugh St.; tajnica: Marija Bruder, 712 Warman Ave.; delegatinja: Franca Stergar, 168 N. Warman Ave. Seja drugo nedeljo.
135.	Društvo sv. Cirila in Metoda, Gilbert, Minn. Predsednik: Leo. Ku-kar, Box 426; tajnik: Peter Prijatelj, Box 65; delegat: Ant. Erčul, Box 214. Seja četrto nedeljo v mesecu.
136.	Društvo sv. Družine, Willard, Wis. Predsednik: John Bajuk; tajnik: Franc Perovšek; 'zastopnik: Ign. Česnik. Seja 1. nedeljo v mesecu.
137.	Društvo sv. Antona Pad., Aurora, Minn. Predsednik: Jakob Šerjak, Box 275; tajnik: John Lesser, Box 163. delegat: Math. Dremel, Box 92. Seja prvo nedeljo v mesecu.
138.	Dr. Marije Vnebovzete, Imperial, Pa. Predsednik: Anton Bizjak, Box 21; tajnik: Alojzij Tolar, Box 242; zastopnik: Jožef Zupane, Box 138. Seja četrto nedeljo.
139.	Društvo sv. Ane, La Salle, 111. Predsednica: Terezija Besal, 112 N. Sth St.; tajnica: Marija Stušek, 1202 Main St.; delegatinja: Ana Povše, 307 —8th St. Seja drugo nedeljo v mes.
140.	Društvo sv. Rozalije, Springfield, III. Predsednica: Rozalija Zupančič, 1019 S. E. Grand Ave.; tajnica: Alojzija Kužnik, 1201 S. 19th St.; delegatinja: Johana Bučar, 1009 S. 15 St. Seja tretjo nedeljo v mesecu.
141.	Društvo sv. Janeza Nepomuk, Linton, Ind. Predsednik: Anton Ce-rar, R. R. 5, Box 12; tajnik: Anton Keržan, R. R. 5, Box 12; delegat: John Cerar, R. R. 7, Box 131. Seja 2. ned.
142.	Društvo sv. Jurija, Lansford, Pa. Predsednik: Jurij Genšič, P. O. Box 935; tajnik: Alekš Fullier, P. O. Box 576; zastopnik: Ign. Slakoper, P. O. Box 776. Seja vsako 2. nedeljo.
143.	Društvo sv. Jan. Krst., Joliet, 111. Predsednik: Jos. M. Grill, 1208 Broadway; tajnik: Frank T. Nemanich, Ross St.; delegat: Josip Pleše, N. Scott St. Seja tretjo nedeljo.
144.	Društvo sv. Cirila in Metoda, Sheboygan, Wis. Predsednik: Florijan Virant, 214 N. Water St.; tajnik: Jernej A. Kosec, 214 N. Water St.; delegat: Pavel Valentinčič, 418 Indiana Ave. Seja prvo nedeljo v mes.
145.	Društvo sv. Valentina, Beaver, Falls, Pa. Predsednik: Fr. Grdenič, 1804—3rd Ave.; tajnik: Ign. Krušlin, 226—18th St.; delegat: Tomaž Bunjan, 2609 — 26th St. Seja tretjo nedeljo.
Opomba: Nekatera društva do danes še niso naznanila novoizvoljenih urad-nikov(ic), vslcd tega se prosijo, da to v nnikrajšem času napravijo,
Z bratskim pozdravom
Josip Zalar, gl. tajnik K. S. K. J.
Vina naprodaj
Novo vino črno rudeči zinfandel, i" belo vino muškotel po 35c gal., rec;' ling 40c gal., vino od leta 1910 črno11 belo, muškotel ali reeslir.g 40c gal' staro samo belo vino 50c gal., droz"1
ali tropinovec $2.50 gal. Vino P'dl ljam po 28 in 50 gal. Drožnik po p 10 gal. Posodo dam zastonj. grad in klet St. Helena. Pisma naslovite
"Hill Grit Vineyard'
Box 657,
Stefan Jakš«', lastnik.
Crockett &
TROST&KRETi
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SM<^
Posebnost so naše The U. S." 10c. in "Meerschaum" * Na drobno se prodajajo pov»o4 na debelo pa na tO« Jefferson Street. Jolirt &
Mirovni sodnik
ZA MESTO JOLIET, ILLINOIS
Judge MurpM
222 Jefferson St. nad Will Co. Ba^0, vogal Ottawa St. Tam je mož, ki zna naš jezik Poštenost in pravica — gesl®'
Jos. Zelnika' gostilničar
200 Jackson St,	J01'*4*
Prijateljem in znancem naznaOl^ da sem kupil Mauserjev salun, lahko najdete vsak čas in se V zalogi imam najboljša vina i" 0 pijače.
VSI DOBRODOŠLI!
Antonija Rife!
izučena in izkušena
babica,,
700 N. Broadway JOLIET, ''
KADAR POTREBUJETE
rtujf
kaj lesa za stavbo ali drugo, vpr"
za cene
LyonS|BroS
LES ZA STAVB®
- IN PREMOG -
Oba telefona 17. .»J, Washington St.,	JOLIET,
tffjfl
Popravljamo	Delo
KLOBUKE
kupljen« pri naa urejujemo br'*P NAJBOLJŠI 12.00 KLOBUKI V MESTU.
Brennan & OlanW,
305 Jefferaon St, JoUett ^
Frank Ope^
gostilničar
Corner State and lltb 8
NORTH CHICAGO,
Telephone 213. ^ Prodaja na drobno in debelo
caHlomijaka