40. JfeulIKo. o Uuiniam v toreft ZO. februarja 19Z3. Leto loi. iz&aja vsak dan popoldne, isrsaoUl nadali« u pra&alke. laiartll do 9 petit vrst i 1 D. od 10—15 peti! vrst i 1 O 50 a, večji inseratl petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženitae ponudb- beseia 75 o. Popust le pri naročilih od U objav naprei. — Inseratnl davek posebej. Vprašanjem glede inseratov naj se orilo ti znamka za odgovor. OPravutttvo „Slov. Ifaroda" la »ffaradaa tiskar**« Saaflava oUoa it 5, prltlicao. - Telefon it. 304. Urednlilfo „Slo». Narodt0 Inatlovi nitoa it 1, L aadatroafa Trli on itd v. 34. Dopise sprejeti* le vod-)ts»*ie i« sadostd« frankovaa*. •*ar Rokopisov so no vrača. VI Po$amni3 Številka: v Jugoslaviji vse dni po D*t f*— v Inoza.itstvu navadno dii Oin it ned alfe Din 1*25 Poftnlna platana v gotovini. »Slovenski Narod*1 velja: V Jsc oslariji v Ljubljani 1 po poiu 12 mesecev...... ^ • 1 . ...... Din 120-— 60 — . 30 — . 10-— Din 144 — • 72-9 36-. 12— Din 216 — . 10H--. 54— is- Novi naročniki naj pojejo v prvič naročnino vedno OOJJ po nakazn'cJ. Na 'lino pismena naročila brer poslatve denarja s? ne moremo ozirati. Ob sklepu lista ob pol 2. smo dobili pretresufočo vest, da je pravkar zatisnil za večno svoje oči eden največjih in najzaslužnejših sinov, kar jih je rodila slovenska mati, gosp. dr. IVAN TAVČAR, ustanovitelj Narodno-napradne stranke, bivši državni poslanec, dolgoletni župan ljubljanski in slovenski pisatelj. Slava Njegovemu Spominu! L ftoidacija gor šfcs deželne uprave. V Gorici. 16. marca. Česar se je avtonomna goriška dežela pod Italijo najbolj bala, je doživela v dobi fašistovske države: prišla je ob samoupravo. 8. t m. je prevzel mesto dosedanjega goriškega komisarja Pascolija iz Firenze dospeli komisar Nancetti, katerega je vlada delegirala k nam, da izvrši likvidacijo deželnega odbora. V imenu kakšne svrhe se je izvedla upravna preuredttev Goriške, smo že parkrat omenili. Fn da svoje povsem upravičene trditve podpremo z neovrgljivimi dokazi resnice, naj sledi danes nekaj številk. Furlanska pokrajina, pod katero spadamo Goričani od 8. svečana dalje, šteje sedaj 1,017.688 duš ter je po številu prebivalstva med pokrajinami Italije na prvem mestu. Videm-ska provinca obsega 320 občin (do starem) in meri 9253 četvornih km. — Leta 1921., pri zadnjem štetju, je videmska pokraiina sama zase štela komaj 784.537 ljudi; k tem je sedaj prišteti prirastek Goriške, 260.749 duš, od katerih pa odpade 45.653 gl?v, ki so prišle v smislu nove raz-del'tve Julijske Benečije pod Trst Tržaška prefektura je podedovala od goriške dežele sodne okraje: Tr-ž:č. Nabrežino in Sežano, dalje sodna okrnja Vipavo in Trbiž z 20.055 preT ?valc?: Videm je potemtakem od proriče dežele pridobil čistih 233.151 ljudi. Kakor kažejo številke, so Italijani dobro in trezno računali, kadar so nas kosali. Njih geslo je bilo: slabiti slovenski element na rač^n domačih in priseljenih Lahov; zmetati vse skupaj, prikleniti Slovence na Ftaf'fcne tako. da bodo od njih vsestransko odvisni. Zakaj le na ta način je tudi po računih Italijanov izvedljiva italijanizacija goriških Slovencev. Ostroumen račun, za katerega ni potreba posebne nadarjenosti, ako uživa nam nasprotna stranka pri svojem raznarodovalnem delu direktno podporo vlade! Kajti to je gotovo, da se je upravna preureditev goriške dežele izvršila samo iz razlogov raznaroditve slovenskega ljudstva. Vladi v Rimu ni vseeno, če ima na živi meji proti Jugoslaviji jugo-slovensko čuteč narod ali pa mlačno ljudstvo, pomešano s priseljenim italijanskem življem. In za to, samo za to gre pri delu, ki so ta fašisti opra- vili z izvedbo administrativne priključitve goriške dežele k flarlanski provinci. Vpliv Vidma na naše življenje se bo kmalu začel očitovati v centralističnih dekretih, ki bodo začeli deževati v naše kraje. Po njihovi zaslugi bodo uspehi naše narodnostne borbe manjši. A baš to nas ne sme oplašitl. Trdno naprej po pot", ki nam jo je pokazala tradicija lastnega preizkušenega življenja! Dalje po zakonih, ki jih čutimo sami v sebi, in tuje nasilje se bo nad nami zlomilo brez naših burnih protestov. Dokažemo fašizmu in sedanjemu Rimu, da smo časom tlake grefom, baronom in (fru*if« dozdevnim velikašem dorasli in da terjamo tudi od države, k-: nas je ukrčila v svoje meje kot narodnostno manjšno, stare pravice, ki nam gredo po zgodovini in vesti! bar. Program fforodno nspreeto stranka. Neločljivo državno edinstvo, bratska enakost, narod slovenski — kulturna edinica, narod jugosf o venski — politič- ' na edinica. Program bivše narodno - napredne stranke bi nam danes ne zadoščal. Prišli smo v tako docela nove razmere, da je potrebna ne samo izpopolnitev programa, ampak povsem nova orijentacija. Opredeliti je nase stališče napram naši edinstveni državi, napram ujedlnienemu narodu v tej državi, napram socijalnim in gospodarskim razmeram. Stranka, ki je v živem stiku s svoilm narodom, mora živeti. Še več, stranka je pozvana, da daje svojemu narodu smernice za razvoj in napredek. Biti mora vedno za nekaj korakov pred njim. To zvanje se mora zrcaliti v programu. Stranka zapade mrtvil'i, ako pusti program petrifici-rati. Postaviti si iasen cili. četudi idealiziran, določiti točen delovni pr^^am, kaVo približati se cilu. porazdeliti delo za izvršitev programa — to je bistvena naloga stranke. Naše staffiHe naoram nrš! državi je nedvoumno odpred?l;cno. ie po vsej preteklosti naše stranke in njenem zgodovinskem razvoiu dano samo po sebi. Brezpogojno priznavamo eno in ne-razdeljlvo kraljevino Jugoslovensko. Ako to še posebej poudarjamo, storimo samo zategadelj, ker so v naši kraljevini struje, ki zanikujejo tako kraljevino, kakor njeno nerazdel;ivost. To točko naše ustave, ki jo priznavamo kot svojo mag-nam chartam, branimo do skrajnosti, pa naj pride do še tako temeljite revizije ustave. Samo v neločljivem državnem edinstvu je zagotovljena bodočnost tako Slovencev kakor Hrvatov in Srbov — to- In onstran nagih državnih meja. To zavest moramo vcepiti slehernem« državljanu. Budno stojimo na braniku svoje s tolikimi žrtvami pridobljene države proti vsakemu pokretu, ki neposredno ali posredno ogroža državno edinstvo. kakor smo tudi proti vsakemu rušemu narodne sloge, s katero se to edinstvo slabi. II. Je pa na drugi strani naša zahteva, da bodi naša država osnovana na pravičnosti, bratski enakosti in svobodi. Je to zahteva prave in resnične demokracije, ki izključuje vsakršni poizkus hegemonije enega plemena nad drugim, pa tudi nadvlado kake kaste. Ako si osvajamo temeljno načelo naše ustave, ki pravi, da so vsi državi'asa brez razlike plemena ali vere enakopravni, tedaj velja to načelo tembnli za razmerje od plemena do pl~m~na. Vemo prav dobro, da narod srbski, kakor se mu hnče natve-ziti. niti ne misli na kako hegemonijo. So pa poedinf poSSH ki lma pa jra utegne še več. V interesu dobre stvari bi bilo, da merodalnj čmfteM ne samo iz'avno, da odločno od-fcfernfeii) vsavo tako mfsel marveč" da to pok-^ejo tndt z de'anjt Pripuščamo, da so iavne sfttfFbe v centrali dostopne dr-žavbanom no gotovem pl-m*nskcm raz-meriu — dari v prinr-irm tako porazdelitev zani-'Miemo. kaTti odločevati bi morala le zmožnost in sposobnost — toda sprijazniti nas ne more misel, da se gotove urade, na primer ministrstvo za vnanie zadeve ali diplomacijo, smatra za nekako domeno enega plemena. Tako so nas tretirali v Avstriji. Vseskoz mora vladati bratska enakost. V tem znamenju pridemo do narodnega ujedinjenja, kl je naravna posledica našega državnega edinstva, ako je to edins*"o logična posledica vsega zgodovinskega razvoja. Tu nas srečata dva pojma: narod in u'edmjenje. ki ju je treba razložiti raz stališče našega programa, — Ločimo narod slovenski kot kulturno edinico in narod Jugoslovenski kot politično edinico. Slovenski narod, ki je iz lastne svoje kulturne sile iz malega rodu ali plemena vzrastel v narod, je tu. in nihče ga ne more zanikati. Kot kulturna edinica ima svoja naravna in privzgojena mu svostva. ki ga opredeljujejo od naroda hrvatskega in od naroda srbskega. Na prvem mestu je njegov je- zik, Prešernov jezik, ki smo si ga vzgojili v književni jezik do take popolnosti, da ga nemoteno uporabi ajo ne samo pesniki in leposlovci, ampak tudi znanstveniki. Ni povoda, da bi zanemarili to svojo kulturno edinico. Nasprotno, svoboda nam daje možnost da jo gojimo in negujemo do čim višje popolnosti — na korist one višje edinice. političnega naroda jugoslovenskega. V srečni zakon vseh treh kulturnih edimc nai vsaka kot doto prinese najboljše in najlepše, kar ima. V tem naravnem razvoju postane sčasoma tudi vsa naša nacija enotna kulturna edinica. ki se bo kot taka častno reorezentirala pred zunanjim svetom. Mnogi si uiedinienje predstavljajo kot jezikovno njedinjenje. Napačno. Saj je naravno, da si bo milijon Slovencev skušal priučiti Jeslk dvanajst ili Srbo-tlrvatov. Ze \z prate tienc po:r;-Iz lastnega nagona ir. Čem prej, manfbo v tem pogledu sik bi ril -Ali zaradi tega šw *u iicbd zanemariti lastnega jezika, Naše ujedinjenje mora biti duhovno in čuvstveno. Zato pravi naš program pregnantno: medsebojno spoznavanje, umevanje, iskreno bratsko sporazumljcnje naj pred vsem služijo misli ujedinjenja Slovencev Hrvatov in Srbov v en politični narod. Tako ujedinjenje bo vzgojilo v narodu ono enotno državno In nacionalno zavest, ki naj sta temeli naši državi. Ponosni vsklik: civis Romanus sum! — naj sr glasi po naše: sem Jugoslovenl t Minister dr. Molzli Rešiti. — Praga, 17. februarja. (K. B.) Minister Rašin je od polnoči dalje v nezavesti. — Pracv?. 18. februarja. (K. B.) Ali* NISTER FINANC DR. RAŠIN JE DANES OB 12.45 UMRL. — Prpga, 18. februarja. (CTK.) Da* nes popoldne ie bila seja ministrskega sveta, na kateri je imet zastopnik mini* strskeša predsednika, minister notra* njih det Malvpetr iskren posmrtni go* vor pokojnemu ministru dr. Rašinu. Ministrski svet je soglasno sklenil, da se pokojnega pokoplje na državne stroške. Pofrcb ie določen za sredo ob dveh popoldne. Po zdravniškem izvidu fe b;l nenosredni vzrok smrti finančne* ga min:**ra otrr>nienje srca. — Praga, 19. februarja. (Tzv.) Vest o smrti finančnega ministra dr. Rašina se je bliskovito raznesla po mestu. Ce* škoslovaškfl javnost je bi]a n« podlagi zdravniških buTletioor zadnjih dni na usodni moment pripravljena. Po vsem mestu vlada sp!ošna žalost. Kakor znano, je bil na finančnega ministri dr. F "šina dne 5. januarja t. 1. ob 8.45 do^oMne izvršen pred njegovo hi so atentat, ko je hote! vstopiti v avto* moMl. Ko so ga prepeljali ▼ sanatorij prof. Jedličke v VršovJcsh, so splošno upali, da ohranijo ministra Rastna pri življenju. Zdravniki so pa že takrat iz* ražali misel, da lahko nastanejo usode» po'ne komplikacije. Sprva so se poka» zali ugodni simptoni, todi zadnji teden se je pridr »žilo vnetje prsne mrene. — Praga, 19 .februarja. (Izv.) Vest o smrti finančnega ministra dr. Rašina se je bliskovito raznesla po mestu. Češkoslovaška javnost je bila na podlagi zdravniških buliciinov zadni.h dni na usodni moment pripravljena. Po vsem mestu vlada splošna ža'ost. Kakor znana je bil na finančnega ministra dr. Rašina dne 5. februarja 1.1 ob 8.45 dopoldne izvršen pred njegovo hišo atentat, ko je hotel vstopiti v avtomobil. Ko so ga prepeljali v sanatorij prof. Jedličke v Vršovcih, so splošno npah\ da ohranijo ministra Rašina pri življenju. Zdravniki so pa že takrat 1z-rarali misel, da lahko nastanejo usode-poTne komplikacije. Sprva so se pokazali ugodni simptomu toda zadnji teden se je pridružilo vnetje prsne mrene. Po poročilih, ki io zadnje dni prihajala iz Prasre o zdravstvenem stanju dr. Rašina, smo bili pripravljeni na to, da nam brzojavna žica vsak trenutek lahko prinese vest o njesrovi smrti. In res sneči smo drblli brzojavko, da ie dr. PaSin podlescl posledicam nanj dne 5. januarja tzvrSenesa atentata. Z nJim je ietrel v grofa eden najzaslužnejši* čeških politov, prvovrsten finančnik, velik Slovan zvest sotrudnlk dr. Kramara na po-prišču za udejstvovanje velike Ideje slovas-ske vzajemnosti. Dr. AlcjziJ Rasla je bil rojen kot sin preprostega posestnika In obrtnika v Neliani-cih dne 18. okirbra 1867. Po končanih jcira-nazijskih študijah se je naprtil v Pr?*.o in se vpisal na juridično fakulteto. I- 1891 ie promovira! za doktorja prava. Kot akademik se je živahno udeleževal narodnega pnkre-ta med češkim dijašivom. ki js že takrat imel protiavstrijsko smer. Ta pokret je bil znan pod Imenom »Omladina*. Policija je pnSla na sled tomu pokretu ter d»la aretirati vse vodi'elje in udeležence tes:a Ribanja, dolžeč Jih protJdriavne zarote. Pri§1o Je do znamenitega »cmladinskejta procesa«, ▼ katerem so b"li vedite!ji obsojeni na večletno te£ko ječo. Med njimi je bil tudi mladi dr. RaSin. ki je bil obsojen na dveletno težko ječo in na izjjubo svoje doktorske diplome. Ko Je priprl iz ječe, se je znova posvetil juridičnim študijam in leta 1825 znova drsepel d ktorat. Deloval je na to v raznih odvetniških pisarnah ter se objednem marljivo udeleževal političnega življenja. Bil je odličen somišljenik takratne mladočelke stranke. Ko je postal odvetnik, se je s podvojeno vnemo posvetil politiki, obenem pa Stran 2. »SLOVENSKI NARODi d n c 20 februarja l9->3. š\cv. 40 te deloval tudi na literarnem, lurldično -znanstvenem in socijalnem polju. Izdat le brošuro »O tiskovnem zakonuc in knjigo »Zgledi Iz meničnega prava« ter prevedel Lorenzovo delo »Marxova socijalna demokracija« In John Racjcvo razpravo »Osem* Imi delavnik«. Leta IPff, je bi! Izvrljen v avstrijski parlament na programu mladocc« Ške stranke. Kot osebni prijatelj In najožji somi cjenik dr. Karla Kramara se le aktiv-no udeleževal vseh akcij, ki so b:ie usmer-|ene v to, da se vsi slovanski narodi združijo v močno falango proti pangermanskemu navalu. Ob strani dr. Kramafa si je pridobil Velike zasluge za to. da je bil leta 1908 sklican v Prago prvi vscslovanski kongres, ki |e vzbudil vsecb?! svetovni Interes, obenem pa povzroči avstrijski vladi silen strah pred grozečo slovansko nevarnostjo. Ko Je izbruhnila svetovna vojna. Je bfl stalno pod policijskem nadz< rstvom In maja meseca I. 1915. Je bil skupno z dr. KramaPem aretiran, prepeljan na Dunai In tamkaj Izročen voj-ftemu sodišču. VoIa?ko sodišče Je proti nJemu In dr. KramaPu dvignilo obtožba radi veleizdaje. Proces je trajal, kakor znano, več mesecev in leta 1916. sta bila dr. Kramap in dr. Rašin obsojena radi veleizdaje na smrt Dasi je takrat vse pangermansko časopisje Kuvalo na to, naj se smrtna kazen brez par-jaona izvrSi. vendar si avstrijska vlada nI opala se odloČiti za ta korak, ker se Je zavedala« da bi to na CeSkcm izzvalo nedosledne posledice. Zato je predložila obsojence v pomiloščenje. Z dr. KramaPem vred je bil dr. Rašin pomiloščen na dosmrtno ječo. Leta 1917. je bil z drugimi političnim kaznjenci vred amnestiran. Vrnil se Je v Prago, kjer se Je z vso vnemo zopet posvetil političnemu delovanju. Ob prevratu je postal dr. Rašin član narodnega odbora, ki Je Imel v rokah vse priprave za proglasitev svrbedne Češkoslovaške republike. Postal Je obenem Član Narodnega shromaždenja In 14. novembra 1918. je bil imenovan za finančnega ministra v prvi češkoslovaški narodni vladi, ki }o je sestavil njegov prijatelj in sotrpin dr. Karel KramaP. Na tem mestu je ostal do 8. Julija 1919. Kot finančni minister je postavil češke finance na trden temelj in ustvaril podlago za ureditev češkoslovaške valute. Nje-gove Izredne finančne sposobnosti, njegov velik finančni talent In njegova mravljlnska delavnost, vse to ga Je usposabljalo, da Igra trajno eno izmed prvih vlog v političnem življenju mlade republike. Zato so ga dne 7. septembra 1922 znova poklicali v vlado in mu zopet poverili finančni portfelj. Bil je zopet v svojem elementu ter zasnoval razne velikopotezne načrte, ki bi naj češkoslovaške finance postavil na solidno, od vseh slučajnosti neodvisno bazo. Sredi tega, zgelj bla-grn domovine posvečenega dela ga le dne 5» Januarja zadela morilčeva krogi j a. Cb nreraaen dr. Ra|lacveai grobu žaluje ves jBeJki xt ker je 2 njim zzgiibil ciega : ''h naiooUsih in na J zaslužne' t brit; čef asJavaJd pa stojimo laJuM njegovi k;sti tudi Jugoslovcni. ki !se Je tako v preteklosti kakor sedanjosti kot jsaS najzvestejši prijatelj dosledno zavzemal za to, da se navežejo med češkoslovaškim narodom in slovanskim jugom čim najintimnejše in Čim najiskrenejše vezi tako na političnem, kakor kulturnem In gospodarskem polja, Ko Izražamo bratskemu narodu in njegovi vladi svoje srčno sožalje In sočutje ob •nenadomestljivi Izgubi velikega državr.'ka, kličemo is vae duše: Večaaja pamjat dr. Ra-tisml DOPISI. Politične vesti. i — Is Višn'e gore. Dne 15. t. m. Je Imela podružnica Jug. Matice za sod. okraj Višnjagora v prostorih blagajnika Ig. Nad-raha svo) redni letni občni zbor. Tiho brez vsakega pompa, je položila podružnica pred Javnost svoje delovan e. Dokazalo se Je, da le vztrajno, stvarno In smotreno delo vodi do pozitivnega zakVučka. Za preteklo poslovno leto izkazu'e taj. zapisnik 120 Članov, blag. knjiga pa ca 50.000 K prometa. Pred dobrimi 3 leti je ustanovil v Višnjl-gori podružnico Matice vobče spoštovani vg. dr. Ivan Močnik, sodni predstojnik, ki vrdl §e danes tajniške posle. Ma hen je bil saCMek, brez posebnega upanja • pod njegovih požrtvovalnim vodstvom pa danes bu:no cvete velika sveta misel do neodređenih, rr-sužnjenih bratov. — Predsedue pa podru "niči tukajšnji notar g. Anton Zev-Bik, svo'eensnl bo'evnlk Jugoslovcnske ideje v Korofrnu. Živel Je pre!e dalj časa v :Istri In ež negovo takratno delovane ga 'nam prikazuje kot odločnega, kremenitega 'Jngoslovena. Pod vodstvom takih mož Je 'gotovo, da bo delovanje Matice plodonosno. — Skandalozne razmere. Dolgoletni naS naročnik nam piše iz Gradca: 2Semkaj prihajajoči rojaki se pritožujejo ;o Skandaloznih razmerah, ki vladajo pri 'carinski upravi v Mariboru. Pritožujejo se ne samo, da so posamni carinski organi skrajno surovi in da se vedejo, kakor se ne spodobi izobraženemu človeku, marveč da so, kar je najhujše, v službi le redko popolnoma trezni. Kak-Jen vtis napravlja to na številne tujce, W potujejo preko Maribora* je jasno. Opetovano se je že zgodilo, da se je carinski organ v netreznem stanju pripeljal v Gradec, ker je v vagonu zaspal namesto da bi opravljal svojo službo. Nekateri carinski organi nastopajo tudi T taksnih oblekah, da je sram vsakega Izobraženega Jugoslovenskega državljana. Da to jemlje ugled naši državi, leži na dlani. Sporočam Vam to, da spravite pritožbo v javnost. Morda bo vendar ca-linska uprava poskrbela, da se napravi konec tem škandaloznim, našo državo kompromitujočim razmeram. Zbirajte znnta za ^3^!^^^M1 = Kandidati socflalnodemokratsko-konunistične koaiicle v LJubrjanL Kandidat socijaiistično komunistične stranke v Ljubljani bo dr. Ljudevit P • r i Č. njegov namestnik pa Marcel 2orga. V slučaju izvolitve bo dr. Peric, ki hoče ostati na županskem mestu, odložil, kakor čujemo, svoj mandat, na kar bo priš:i v parlament njegov namestnik Žorga. e= Radikalni kandidati v Sloveniji. Glavni radikalni vodilni odbor v Beogradu je določil za nosilca kandltatske liste v mariborskem okrožju finančnega ministra dr. Stojadlnovića. za nosilca radikalske liste v ljubljanskem okrožju pa ministra dr. Niko Zupani ća. = Dr. Šusteršičeve kandidature. Dr. Šusteršič namerava priglasiti svojo kandidaturo tudi za mesto Ljubljano. Njegov namestn. bo dr. D e r m a s t i j a Njegovi somišljeniki že zbirajo za kandidaturo potrebne podpise. Računajo, da dobi dr. Šusteršič* v Ljubljani okoli 300 glasov. SLS skuša Šusteršičeve somišljenike s terorjem odvrniti, da bi podpisali Šusteršičeve kand. listo. Veliko agitacijo bo dr. Šusteršič razvil v ribniškem, kočevskem in logaškem okraju. V teh glavarstvih priredi dr. Šusteršič osebno več volilnih shodov. m SocUallstfčna kandidatna lista za mariborsko okrožje. Po poročilih iz Maribora so mariborski socialisti pri okrožnem sodišču vložili kandidatno listo »Socialistične stranke Jugoslavije« in »Kmetske delavske zveze«. Ta kandidatna lista je na petem mestu. Nosilec liste je Rudolf G o 1 o u h; kandidati so: Ivan F a v a j, profesor, namestnik Štefan Bračič, železničar; za volilni okraj Maribor, desni in levi dravski breg: S m r e k a r Fran, tesar v VržeJu; za okraj Lendava, Murska Sobota, namestnik Zver Josip, kmet, za volilni okraj Brežice - Laško rudar Šalamon Fran, namestnik rudarski delavec Bede n i k Fran, za volilni okraj Mozirje posestnik Podpečan Anton, namestnik usniar Ivan Natlačen, za volilni okraj Prevalje - Slovenjgradec nradnik Bajt Anton, namestnik livar Vinko Podržan, za volilni okraj Ptuj-Smar-je uradnik K o m a v 1 i Valentin In namestnik mizar Janez Podgoršek. = Iz Massoflnfjevega *ovcra. V senatu je imel Mussolini k santamar-gheritskem sporazumu govor, v katerem Je v glavnem izvajal: Antantna kriza je prispela na vrhunec. Gre za to, da se izve, ali je še in ali bo §e obstojala antanta. Ni dopodka in ni niti enega vprašanja, pred katero bi se ne postavljal problem enotnosti antantne akcije... Glede Dalmacije razume žalost govornikov Tomassia fn TfvaroniJa. treba pa imeti pegum, da se reče. da Italija ne more ostati večno vezana v enem samem morju, na čeprav Je to Jadransko. Glede Dalmacije nikakor ne deli mnenja, da bi sporazumi iz Santa Mar-gherite pomenili za njo in za Zader smrt. marveč sodi, da je no dogovorih italijanstvo Da'macije rešeno, kar uro-tovi lojalna in Skrupol^zna aplikacija sporazumov Iz Snn^e Margherite. Peka mora ostati itaTijarska. Za Reko je zame merodnjno. da obdrži svo joga duha nedotaknjenega fn svojo dt?*o stanovitno. Reka bo ItaMianska in žM naj v sebi fn zase. Ni se pa treba RfVotnar razburjati zbog tega. kar se godi. Ne smemo misliti, da se ne more nobena reč več popraviti. Taka mora biti Italija, ki je naša in jo nosimo v svojih prsih, da sprejema usodo, ki jo jej nalaga situacija težke potrebe, med tem ko pripravlja duhove in sile. da bodo mogli neki dan zagospodovati... Obe zbornici sta naglašali. da zgolj nujna potreba zahteva aplikacijo santamargherit-skih sporazumov. Ta potreba je tnT>a, da se jej mora Mussolinfieva vlada ukVmti. S tem priznava veliko veiiavo Jinros'ovenske države napram ftalijanski. Potreba narekuje približanje, da se vstvarijo tla za dobre odnosa je. ki so potrebni sosedom. Morda se v novih odnošajih — ako pride do njih — izgubi bučno nnpovedanjc prihodnjih bojev na italijanski strani... = Angleški odziv o aretiranih bolgarskih ministrih. »Times« so pred kratkim priobčile dopis posebnega poročevalca, ki je obiskal aretirane bolgarske ministre v šumenu. O ječi pravi, da je zelo stara in jo smatrajo za na:slabšo v državi. Ministri so zaprti z zločinci najnižje vrste, kar zelo slabo vpliva na njihovo stanje. Straža postopa s njimi zelo strogo in cenzurira vso pošto, ki jo dobivajo. Imetje ministrov je zaplenjeno. Glede narodnega glasovanja, ki je dalo dvetretjinsko večino za krivdo ministrov, angleški žumalist trdi. da se Je vršilo, kot vse balkanske volitve, s pomočjo velikega terorja In da so v tej večini tudi glasovi komunistov. Ministri smatrajo, da je zakrivila njihov bedni položaj sedanja vlada s komunist! in se pritožujejo, da dosedaj Se niso prejeli obdolžnice ln da ni še določeno, kdaj se vrši proces prod njim. Splošno pa se lahko trdi, da so bili ministri aretirani zaradi Izredne aktivnosti buržoaznega bloka, ki je lansko leto prestrašil vla-d° ka*4! or spoznala, da jI lahko post;.n.; ta m nevaren. S tem, da Je aretfr 'a * ."vse n.:.iistre, ie hotela preprečiti delovanje bloka. Gospodarstvo. BILANČNO STANJE NARODNE BANKE, dne 8. februarja 1923. Aktiva: 1. ) Kovinska podloga 350 448^518.51 D 2. ) Dana posojila 1347 427.121.04 • 3. ) Prejemki od države 4413.169.43435 i 4. ) Vrednost zastavnik dr- žavnih domen 113*377.163.00 • 5. ) Salde raznih računov 82 538.848.26 » I Kultura. Skupaj . M31.961.085.66 D Pasi va i 1. ) Vplačana glavnica 2. ) Rezervni fond 3. ) Novčanice v cbtrku 4. ) Razne obveznosti 5. ) Terjatve od države 18.487.300.00 D 4.949.534.29 » 5.301 696.430 00 • 1.168 450.65S.37 • 2.138 377.163.00 » Skupaj . 8L631.961.035.66 D Promet novčanlc se je v času od 13. januarja do l L m zvišal za 154.183.355 D. III ~-g Novosadska blagovna borza 17, februarja. Novi Sad 17. februarja. Cene v dinarjih: Pšenica (77—78 k*) 445—450. srijemska cela kaša 440. bačkl oves 287.50— 290, bačka koruza 225—227 50, suha 330, za april 275, banatska za april 250. beli bački fižol 390, sremskl ponudba 400. pSenfca moka »0« ponudba 645, »2« ponudba 620, »6« ponudba 525, »7« ponudba 447, »8« ponudba 275, otrobi 165—175. —K Zagrebški tedenski semenj. Zagreb 17. februara. Semen! zelo slab. Sremske svin'e 25—25.50, mesnatih nI bilo. Teleta 13.50—14.50, konj m goved nI b*lo. Seno 175—212.50, dete?'a 225, slame n| bilo, cep-Ifena in žagana drva 250—400 za voz po veličini. (Cene notfrajo v d?nar"fh.) —g Z»«TenSk| živnsk? trg. Zagreb 17. februarja. Tendenca na tem trgu Je bila čvr-Stefa In so cene prašičem zopet poskočile. Promet te velik fn se mnogo izvaža v Češkoslovaško in Francijo. Odkar Je znižana carina na sveže meso, se fzvaža'o samo zaklane svin'e. Cene debelim svln'am v VoVodlnl notlra'o 23—25 Din. Mesnate notiralo v Zagrebu 22—24 Din, v Belovariu 23. v Varaždinu 23—24, v Krlževrfh 24—25 D?n. Cena volom je poskočila na 15 Din za prvorazredne. —g Zagrebški mamrfaktnrnl trg. Zagreb 17. februarja. Sezona se še vedno nI pričela. Posel se radi visokih cen samo polagoma razvl'a fn zlasti vpliva občutno po-tnan'kan'e gotovine na sftnaero. Cene so nelzpremen'ene in notlm'o: moslln 6J5—78 cm 13.50—17.50 Din. CelVI 5'fon 4/4 18—24, potdeTen I. 24—31, poldelen TI. 20—22. čeSkl ref'r T. 22 50—35, češka Ms-čevlna 130 cm 55—80. klot T30—140 cm 37.50—75. Tkanina s nvffn 80 cm 30—49. —g Zagre^Skt Jelezn"nst| trg. Domače fvomfee s ©povišale temeVno ceno železu fn iefem'm Izdelkom za 25 para pri kg In nameravalo, kakor se rVe še podražit? za 50—70 para pri kg. Radf tega so se Istota-ko dvignile krmzumne cene In nor?r**?o; Železo v palicah tn fraverTe 5 25—8 D?n. te-meln-! cena okroglo 5.6.*°5.38. *<*b1i? 7.25, ŽTca 7, plrčev'na 6 75—6 25. Povišan*« cen Je v rvezf s p©vfs*an!em cen na svetovnih tržfšCfh. —g T<"***nsk! ser-enj v Karioven. Karlovac 17. fehruaria. ?emen» ?e Izvanredno d^bro nsaeft. Zlasti *e h7? vetflc rfogon živine okoli 20OO goved. 800 svfnf in 800 konl. Vol! so se pMevall 7—10 Dm ra kg. b!W 7— 12.50, kr»ve 6—7. te?e** 10J5*»—12 50. p»ta-ne svfn'e 2^—2« 2S. mršave 7.50—11.25. ko-nl 3750—12 5^ D?n ra kofm*d po Icvliteti. fM tega blaga Je odšlo v 1ia??To 35 kon' m 250 rove* v Maribor T50 goved, nekoliko tfoved ?e hfto odposlano v 1-hiWTano. —g Cetiskl trg 'e zadVe dni nekoltko boVe zaloten z raznimi živf'ensklml potrebščinami. Po!avHo se ie predel JaTe. ki se proda'a'o komad od 6 do 8 kron. Za proda-ian"e mteka ?e me?fn? magistrat oskrbel posebne mi^e. ksmrr m**ra*o pr'oestl vsi prinašale! mleka svo> mleko. Tr7rto n^dror-sfvo zadr!T- dni pridno meri nrteko, ker Je bilo mnogo s'nča^v. da so tllnlM za drag denar prhata?J mesto mletja vodo. —g 2'v'nskl se'ml v Hajf^imiu Pokrajinska uprava ra ??oven?'o, orMclck za kme-tnstvo v L h* brani ?e ?rpet dovolila redne živinske se'me v Mar?horu. —g »Kmet fski pouk po dežel?: Oddelek za kmetl'stvo priredi v zadn'em tednu meseca februar'a t t sledeče poučne tcČaie ln predavana: V nedelo, dne 25. II. V Trebnjem po prvi maši v šoli, o na bol 5?h podlagah za sadno dreve, o režnjl trt, okr. ekonom Kafol: ob 15. url v občinski hiš?, o živinoreji In Izboljšanju hlevov, živ. instruktor Gregorc 2. V Gorjah pri Bell, cb 15. url v Društvenem domu, o prevcš"inju, čeb. pot učite!' Okorn. 3. V Predoslah cb 15. uri v Ludskem domu, o umri prašičereji za gospod?n*e pomočnik okr. ekonoma Hladnik. 4. V Sv!bnem pri Radečah cb 10. url v Šoli, o obnovi vinogradnikov, ob 11. tiri istotam, o organizacij mladfnsklh klubov, pomočnik okr. ekonoma Ambrož. 5. V StarlcerkvI pri Kočevju ob 14. url v Sotl, praktičen pouk o sadjarstvu, pomočnik okr. ekonoma ŽdolŠek. 6. V Podgorju pri Kamniku ob 15. uri. gospndarski sestanek ta pospeševanje sadjarstva, pomočnik okr. ekonoma Marinček. 7. V Oaboven* po prvi maši, o gnoenn s naravnim ln umetnim gno'em. pomočnik okr. ekonoma Matjašlč. 8. V DmfmVn o pridelovanju krmsklh rastlin fn o ffvinore*!, ekr. ekonom Wemlg. 9. V Pribevi pri Konjicah v Šoli ob 9. uri, pre. davanie o gnoienJn; po predavanju praktični pouk o snažen "o sadnega d rev a fn o rež-«?| trt, pomočnik ekr. ekonoma Štamber-ger. 1a V Sv. Pe+rn na Medvedovem ?e!n ob 9. mi pri r Verkn. o žlvlnore?!. rsboll-Šan u hlevov fn gno'išč. živ. Instpiktor Zupane. 11.V Sv. Bened kfo v šoli ob 8. url o izhoPianhi kmetrstva, okr. ekonom Stre-kell. 12. V DokležovJn v Pre km ur u v občinskem uradu ob 5*14. url, o Izbol Šan*u hlevov fn o Živinoreji, okr. ekonom Vojsk f8L V Kralcab v Prekmurr'a z Izbranim sporedom. Vstopnic Je še dovoli na razpolago, ter so sedeži po 15. 12. in a fn 6 DTn do 6. ure v predprnda?! v Mat»čnf knilgrmf, od 8. nre dale pa pri r'*n<->ertni hinganf v ve?f rtthsrmon^ne drn^be. Občinstvo pozlvfamo. da v obfl-nem številu pose ti koncert nmeu^ka. - ro* Turlsfika in spat INOZEMSKE NOGOMETNE TEKME. — Dunaj. 18. febr. (Izv.) Rcteltatl današnjih prvovrsmih nogometnih tekem so: Rap:d : Herta 4:3 (2:0), Sporlklub : Ru-dolfshugel 3:1 (2:0), VVienna : VVackcr 2:2 (1:0). — Praga, 1& ferb. (Izv.) DC : Tflrth 8:0. — Sevlfla. 18. febr. (Izv.) O-nfskl Ver-wet Je podlegel spornemu klubu Scvilla. Re-uultat 1:3. Sokolstvo. _ »Sokol I.« sporoč? "Ia so društvene nradne ure iazun nedelle In praznikov vsak dan od 16.—19. ure (4.-7. ure popoldne) na Taboru. Vabimo vse članstvo, da v teb urah poravna članarino in prispevke ra župo In savez. Članarina znaša mesečno 2 dinara, ustanovnina 16 kratn? znesek letne članarine, vpisnina 3 Din.: župni, savezni prispevek in upravnina letno 4 Din. N'raSxa'n7na 2 Ofn četrtletno. Odbor. Društvene vesti. um Družabni sestanki društva Pravnika. Tuđi Juristom le potrebno, da se snidemo večkrat tn golimo boli kakor dosedaj prijateljske stike med seboj. Zato vabimo vse člane, da prideio v sredo zvečer v restav-racio Zvezdo, k?er bomo v prijatelskl družbi pozabili na dnevne skrbi. — Odbor društva Pnvnit — J. N. A. D. »Jadran«: Kulturno znanstvena sekcija: Ima v ponedel ek dne 19. februar a ob 8. url zvečer predavane: O studentstvu po vojni na zagrebški In Tub-tjanski univerzi, predava tov. MatulovIC Jerko. Udeležba za vse člane »Jadrana« obvezna. — Zdravniško društvo ▼ Marlhom. Na 11. rednem občnem zboru Zdravniškega društva v Mariboru, dne 6. februarja t L je bil icvol'en tale odbor: predsednik dr. Jankovič Franc, podpredsednik dr. Berg-mann Rlhard, tajnik dr. Dekleva Dominik, bJaga'nik dr. Marin Vinko, kniižnlčar dr. Matko Ivan; odborniki: dr. Ipavic Karel, dr. černič Mirko, dr. RobIČ Hugon. dr. Tavčar Josip, dr. Drasch Vincenc; namestniki: dr. Ra 5p Ivan, dr. Jenko Ljudevit; revizorji! dr. Jurečko Ivan, dr. Klaslnc Anton. — »Or'una« v Cei'u. Ustanovni občni zbor organizacije Jugoslovenskih nacljona-listov, kateri bi se Imel vršiti minulo ne-del o v Celju v Nar. domu, je preložen na poznejši čas. — Zahvala. V svojem ln v fmerra vseh dam »kluba Primork« čast m| Je Izreči našo najtoplelo zahvalo vsem velecenenlm damam ln gospodom, ki so blagovolili počastiti naš slanlkov večer, kakor tudi vsem umetnikom, kl so tako požrtvovalno sodelovali na naši prireditvi, ter stem pripomogli do tako lepega uspeha dobrodelne akcije, ne samo v moralnem ampak tudi v gmotnem oz Int. Prose vse oproŠČenja. da se tel svoj dolžnosti radi nepričakovane oslabelosti nisem odzvala vže na večer prireditve same. nadam se trdno, da ostanejo vsi naH dosedanji prijatelji in dobrotniki tudi v naprej jednako naklonjeni našemu klubu In njegovemu stremlenju. Vida BaJtič, predsednica »Kluba Primork«. — Slovenska dijaška zadruga na Dana'o se je vsled težavnega gmotnega stanja svojih članov obrn?la na slovensko Javnost s prošnjo za podporo. Došll so *f dosedaj na njen rrčun pri podružnici »Slovenske Banke« v Mariboru sledeči prispevki, za katere se tem potom na?top!e'e zahvaliuJe. Mestn* rbč:na L'ubJianska 2500 Din, Mestna občina Kranj 250 Din, Mestna občina Ptuj 250 Din, Mestna občina Kamnik 200 Din, Mestna občina Kočev.e 100 Din, Skupaj 3300 Din. — Splošna gospodarska zadruga za Sfovenro r. z. z o. z. sklicuje člansko zbo-rovan'e proda'alne L?ub?lana na dan 22. tm. ob 8. url zvečer v vc!?kl dvorani mestnega doma z dnevnim redom: 1 Poročilo načel-stva o delovanju prođa'alne LJubPana: 2, Volitev delegatov za občni zbor; 3. Slučajnosti. Pristop Imaio le Člani. — Društvo na?emnJkor za Slovenko, opozara, da se vrši prihodnja Javna odbo-rova se'a v sredo 21. februarja 1923 ob 20. url v veliki dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daje članom dnevno od 181 do 20. nre informacije Sv. Petra cesta štev. 12, pritlično desno. — »Organizacija natakarjev, hotelsklK, kavarnl?kih In gostilniških uslužbencev ▼ LlrbManl« izreka tem notom vsem. ki so g sodelovanjem ali z obiskom pripomogli k vsestransko drbro uspelemu natrkarskemu plesu, najprisrčnejšo zahvalo. Iskreno za* hvalo cenjenemu pokrovijtcljstvu. plcsnrmu aranžerju g. KoslČku in veseličnemu odboru, posebno nJega predsedniku tovariša Kri2nerju za res vzorno vodstvo. Odbor. -* Odbor podružnice Snlošne organizacije vojnih Invalidov za Slovenijo r Trbovljah se najlepše zahvaljuje vsem. kl so % svolo navzočnostjo prit>nmr>z!I do tesra. da je veselica, kl Jo Je zgoral Imenovano druSt- vo Priredilo pod vodstvom tov. predsednika Strossa dne 11. t. m. v gostilni g. Olkaria v Trbovljah, t"ko lepo In v najlepšem redu uspela. — Odbor. „Kino Tivoli". Kino Tivoli. »Skrivnost na Nortono-vem gradu.« Velika družabna drama v 5 dejanih. Delo je polno zagonetnih za-pletltajev, ki se na karakterističen način konečno razkrinkajo. r&UĐuKA« C tJMGE NRRK LBUDDKM 3 fllJJBIJ ste v 40 •SI O V f* N S K I N A R n P« dne TO. februarja t ^23. Tr: n 3 Dnevne vesti. V Lmbitant. dne — Vse cenjene naročnike - zamudnike ta Se niso uravnali zapadle naročnine, vljudno opozarjamo, da jim dopošiljanje Usta dne 23. L m. preneha, ako do tega dne ne store svoje dolžnosti. Prosimo torej, da ne bo nepotrebnega ustavljanja in pa — Še za-mere. — Ko pojde dr* Se'pel t Beograd! »Koroški Slovenec« objavlja ta-le apel na našo vlado: »Ob priliki poga.anj ju-goslov. vlade z avstrijskim kanclerjem apeliramo koroški Slovenci na vse me-rodajne činitelje, naj se vendar rešijo pereča vprašanja glede pravic koroških Slovencev. Hočemo slovenske šole in slovenske učitelje! Imamo učitelje, a so pregnani in jim je povratek nemogoč. Hočemo svobodo pri ustanavljanju gospodarskih naprav in organizacij! Naše i idruge naj poslujejo neovirano in svo-L 'dno. Hočemo svobodo za naša kulti, na društva! Dovolijo naj se tečaji, igre narodne prireditve. Hočemo slovenskega jezika zmožne uradnike, predvsem nepristranske sodnike! Hočrmo zaščito od orožništva proti napadom od razr'h nam nasprotnih plačanih elementov! Mi plačujemo davke in prisilna posojila, mi hočemo tudi narodno in kulturno svobodo, pravico in enakopravnost z drugimi državljani republike Avstrije. Ne prosimo, zahtevamo to! Ne samo vsled raznih pogodb, ampak po pravicah Človečanstva. Brez rešitve našega vprašar'a bo jasen sporazum med kralievino Srbov, Hrvatov ln Slovencev In republiko Avstrijo nemogoč.« _Pogajarla za ustanovitev naprednega bloka v Liubljanl. Kakor smo že poročali, je načelstvo narodno-napredne stranke povabilo vse ostale napredne stranke na posvetovanje glede ustanovitve naprednega bloka pri skupščinskih volitvah v LJubljani. Konferenca se Je vršila v soboto zvečer na magistratu. Na konferenci so bili zastopani delegati narodno napredne stranke, demokratske stranke, narodno socljallstiČne stranke, narodno radikalne stranke in samostojne kmetske stranke. Zastopniki narodno socialistične stranke so takoj ob začetku posvetovanje podali izjavo, da ne morejo sodelovati pri naprednem bloku in da nastopijo pri volitvah samostojno, nakar so se odstranili. Med ostalimi delegati se je razvila daljša debata, ki pa ni donesla nobenega pozitivnega uspeha. Pogajanja za ustnovitev naprednega bloka so se razbila. Tudi pogajanja med narodno napredno in med demokratsko stranko doslej niso Imela uspeha, vendar pa še niso, kolikor smo informirani, definitivno razbita. — Proslava 3501etn!ce smrti Matije Gabca. Povodom 3501etnice smrti Matije Gubca se je vršila včeraj, v nedeljo, dne 18. t. m. lepo uspela proslava v Matičnem kinu na Kongresnem trsu. O Matiji Gubcu je predaval dr. Ivan Lah. Predavanje, spremljano z lepimi slikami. Je bilo zelo številno obiskano. Dr. Lah je v vznesenih besedah splošno očrtal boje slovenskih in hrvatskih kmetov za staro pravdo. Na podlagi zgodovine Aškerčeve »Stare pravde« in romana »Seljačka bunac je očrtal splošni položaj slovenskega kmeta v oni dobi. Markantno je orisal značaj Matije Gubca. Po končanem predavanju so sledile razne zanimive slike iz Valvazonevega dela in nekatere pokrajinske, predstavi:ajoče kraje, kjer so se odigrali oni srditi boji med kmeti in vojsko grajščakov. — »Slovencev« napad na predsednika »Kmetijske družoe*. Kakor nam poroča Predsednik kmetijske družbe g. Gustav Pire. te vloži! proti odgovornemu uredniku »Slovenca« po svojem pravnem zastopniku tožbo zaradi negovanega očitanja zlorabe družbenega kredita v njegove zasebne Špekula-cijske namene. -»Slovence« bo imel torej Priliko dokazati resničnost svojih napadov pred sodiščem. — Predsedniki volilnih odborov v Celju. Predsednikom volilnih odborov v Celju so imenovani: volišče I. v mestu dr. I. Kotnik, predsednik okrožnega sodišča v Celju; volišče II. v mestu dr. Fr. Bračič. dežclnosodni nadsvetnik v Celju; volišče na Bregu okolica dr. Valentin Flerin, deželnosodni nadsvetnik v Celju, in za volišče v Gaberju dr. Hinko StepanČič, deželnosodni nadsvetnik v Celju. — Nazaj v državno blagajno! Glavno zboljšanje dohodkov državnih nameščencem se — obeta s stanarino. Te obljube se niso v toliki meri razveselili nameščenci, kakor pa hišni posestniki, ki imajo državne nameščence v stanovanju. Saj je na zadnji najemninski anketi kjavi! g. M. Lilleg v imenu Zveze javnih nameščencev, da protestira proti vsakemu povišanju najemnine z ozirom na dejstvo, da je beda državnih nameščencev na višku in da Jim je nemogoče utrpeti enega dinarja. »Ko nam vlada prizna stanarino, smo pripravljeni dati v isti izmeri svojim najemodajalcem.« No, sedaj je stanarina obljubljena, vesele se hišni posestniki, še bolj pa se veseli državni fiskus, ki bo ta pri-boljšek pobral nazai v obliki povišanega najemninskega davka. _ ftat'ansko ođTkoranJe polkovn'bs Pavla Juriiiča, Iz Beograda poroča o, da !• "iljjiniH vojni mtftjsttr Dfrt odlikev.«? 19. februarja 1923, vse tue vo;ne atašeji s italijanskim vojnim križem, ki ga dosedaj ie niso prejeli. Med temi je bil odlikovan polkovnik Pavle Jurišič. — Smrtna kosa. Včeraj Je umrl po dolgotrajni bolezni g, Gašper Pezdir, revi-dent Južne železnice. Pokojnik zapušča soprogo Ano in devet otrek. Bil je dober uradnik in zaveden narodnjak. Pogreb Je dan:s ob 16. Jz bolnice na pokopališča k Sv. Križu. Blag mu spomin. — V Kamniku Je umrl g. Matija W U t s c h n i g, upokojeni graščinski ravnatelj na Apfaltrernovcm posestvu n» Križu. Pokojnik je bil na glas« kot izboren gospodarski strokovnjak. Pogreb bo v torek 20. t .m. rb 15. v Kamnito, Blag mu spom'n. —* V KrlŽevniški ulici je umrla ga. Marija Pogačnik roj. Tome. Pozreb je bil danes ob 14. Naj v miru počiva! — Origlnslen venee, ki Je bil prkloftjen pevskemu društvu »Glasbene Matiee« v Ribnici o priliki nedeljskega koncerta, le razstavljen v izložbenem oknu Matične knjigarne v poslopju PilharmoniČrte družbe na Kongresnem trgu. V sredini tega venca Je lira, ki Je kaj spretno in okusno sestavljena iz same ribn:ške »suhe robe«. Rad! originalnosti, kl dokazuje Iznajdljivost fn srvetnoSt naših vrlih in ?)oltenlh ribniških domačih obrtnikov, le veftftć vreden, da si ga vsakdo ogleda. — Pre'sknšn* nove motorne MM L'ubliafia se polagoma modernizira. Po rVe-nfh ulicah ie včerai prvič odmevnlo ronota-nie nove motorne brizvMne, kf si 10 'e nabavila mestna občina. Ob 10. dopoldne se *• zaČul nenadoma zvonki jrlas jras'lske trom-be In L;ubl*ancnni so z zan!nv*n*em opazovali elejran*n? gasilski avto, ki je drvel z nazllco proti Sv. Jakoba trgu In od tam **-vil na Sv. Jafcfba n-hrež'e, k'er se *e vršila glavna preizkušnja. Tn* pred Bratužovo trgovino le brlrcalna obstala. Gasilci so sVo-čill z avtomobila. Momentano Je bila debela motorna črpMka sestavljena In spuščena v LHibPanico, brezhibno Ja začel delov ti motorni stro* In t veliko silo črpal vodo. Črpalka poterne toliko vode. d* lahko šfirl brizgalke mečeTo vodo. Vsaka brizgalka ?e skoraj djiigač— konstrukere in med tem ko lahko ena meče vodo do 30 m višine, druga vodo popolnoma razprši m v gtrokam krogu lahko fhomeftbno tm'ČI hudo riferrbesneft po« lar. Pre'SkuSn'a ie krpsno uspela, črpalka In brizcftlnice so brezhibno delovale In smelo trjeno t za L'nhi'ano ta motorna b'rz-cralna na'več'a pridobitev. Na Bregu. Sv. Jakoba nabrežu in Ccvf*arskem mostu se ie nabralo na tisoče občinstva. k| je z zanl-man»em opazovalo delovanje nove motorne brlzgalne. — PokobTna nčteUem »n n&t*Wc*m. Ministrstvo |hosvete ?e odioč'lo. da imaTo učftel f ln nčibri'lce narodn'h |ol v Dalmaciji Bosni In r?erceo!*šev!ške**t fsfra. MrrHsfrsrvo nofranMh del le ugotovilo, da se sedanle Č>se potom p-^šte popolnoma n»*ov?r*no ntihot-p^a v našo kra-1'evlno borjevnjka ^teratnra (Fsti, kn"! Je ministrstvo notranMh del izdalo naredbo, potom kater« pridejo vsi orađn'kl, ki se rašačTo. da nevzlic temu opom'n*? premj-ščaso take spise, pred redno sodi?"- fn bodo kot sokrivci po zakonu o *aščftl države obsoenl. — OcV»rav?"en!e cenzure. f*o odloJM poštnega In pfrzofavnesa ministrstva, je cenzura za pcš'ne posTPatve odpravi ena. — Nov godi*cn! p?vTon namerava Olepševalno drv&vo v Celju postaviti v mestnem vrtu. Tudi bo morali mestna občina oskrbeti rtovi cvet!?čn*^k. — S*a*?stlka nmrlli v Ce'hj tekom meseca Jantnria t L V mestu Čelu so umrle 3 osebe. V invalidskem domu 1 oseba. V javni bolnici 19 oseb. Skupno ]e umrlo torej 22 oseb. — Dražba mestn'b n*lv. Dražba mestnih n'iv v zakup se vrši: 1. v ponedcl ek, dne 19. februarja 1923 za n ive za Bežigradom ln ob gramozni 5amj na Vodovodni cesti. 2. v torek, dne 2X februaria 1923 v KolezIM In ob Ljubljanici na prostoru bivše voaške plavalnice. 3. v sredo, dne 21. februar a 1923 Mesarica in na Smeteh; 4. v četrtek, dne 22. februarja 1923 za klavnico in na Orlovern vrhu. Pričetek dražbe ob 8. uri dopoldne na omenjenih n ivah. Pripominja se, da imajo sedani zakupnik! prednost ako se dražbe udeleže in plačajo povišano 4 kratno ćostčnn o zakupmno, kolke In cbč. takso 2%. Kdor ne pride k dražbi in ne plača povišane zakupnine se dotični kos zdraŽI In odda na'višjemu ponudniku. Za slučaj snega se dražba preloži na iste dneve prihodnjega tedna. — Kako poslu'e!o pošte V naših Južn!b krai'h. Ljubljanski trgovec tiam p:še In priobču'emo: V prvi polovici lanskega leta sem poslal paket na neko poŠto v južni Srbi i. Ker nI prišlo ne pevsetje, ne paket nazai, sem pošiljko reklamiral. Zdaj Je le reklamacija nekje obtičala, da nt bilo od nobene strani ne denarja, ne paketa, ne rešene reklamacije. Naposled pa !e prišla pofll'ka vendar nam« nazaj, a te šele po preteloi skorai osem mesecev. Vemo, da to Železniške razmere v vsakem ozira pomanjkljive, a gotovo Je tudi, da zadene tudi poštna uslužbence velika krivda, ker se ne briga:o toliko, da b! politiko, ako le naslovnik a« spreme, pošiljatelju nemndo-mo vrnili. Odločilni krogi bi morali pač več por o mosti obračati točnemu poštnemu poslovan u ter poštar"« poučiti, da nolte sa to na tem božjem sv«tu, d* tn _Vrečo tobaka so zaplenili italijanski finančni stražnik! pri Podbrdu. V vreči Je bilo iz Jugoslavije vtihotap-Uenih 150 tavojev finega turškega tobaka. — Zopet dva vel ka vloma v Zagreba. Dne 11. t m. so dosedaj neznani storilci vlomili v stanovanje umirovi enega major a Evgena časar a v Ga evi ulici Štev. 49 in odnesli bančnemu ravnate!'u Oskarju Eichornu kaseto z denarjem in raznimi dragocenostim! v vrednosti okoli 600.000 K. Pol ure kasneje e bilo vlomi eno v isti ulici štev. 42 in ukradenih raznih dragocenosti za okoli 80.000 K — Razne tatvine. Tereziji Stcklasa, so* progi zandarmerijftkegc narednike je neka kmetica v gostilni »Pri belem volku« izmaT<« nila denarnico, t kateri se je nahajalo 1000 krcn denarja, ena srebrna in ena zlata ura, ▼»e skupaj v vrednosti več tisoč kron. — Mariji Bajda. delavki tobačne tovarne je na do sedaj nepojasnjen način izginila ročna torbica s 40C0 K. — V Mostah je neznan uzmovič odnese! Antonu Jerančiču in Anto* nu Mekincu dva suknjič« v vrednosti 6500 kron. Tat je skril ukradene predmete v elek* trami na Fužinah, kjer so se kasneje našli. — Prijatelj kokoši ie odnese! v Rebri št. 15 Ivanu Tavčariu tri kokoš! In enega petelina. — Marjeto Turk ▼ Rožni dolini so tudi ob!« •kali kurji tatovi in ji odnesli lest kokoši, vredr»ih 2400 K. — Dne 11. t. m. »o nrrnanJ tatovi vlomih v starovsnje Martina Polačlca n* Mastnem trnu 9 fn odnesli rlato rro, 4000 K d^nar?a in os-m jajc. — Dre 15. t. m. je bila v hotebi ^StOSl« ukradena 500 K vredna ri*'ha. — V Zidan-m mostu je bila Iz železniškega voz« »»kradena vreča moke 85 kg težka, vredna 2550 kron. — Dvojni roparski imer v MM V ponedeljek se Je v Subotici odizral krvav čin. Pet oboroženih ljudi Je prišlo v hišo bogatega trgovca s prašiči Mih a j'a MolnarJa. V hiši s'a se nahajali s?mo slednjega žena in te prijateljica Klara Ka1mar. Tolp« cbo-rožencev se ie najprej predstavila kot stanovanjska kom'sija. Nenadrms pa so potegnili samokrese In zahtevali denarja. Mol-narjeva Jim Je dala £000 dinarjev, vendar sn vlomilci zahtevali Se več tn ko i'm sl^d-nla nI ho*e!a dati. So začeli streljat!. Obe ženski sta se zgrud'11 smrtno zadeti n« tla. Na s*ra5o. kl je prihltel* na pomoč so raz-boinJki streljali. Posrečilo pa se Je or^Ž"-nlrrm. da »o en*»ca lopova prlieii. $f*#W Je tSlelafc fe večkrat prrdk?»znovpn! T^rkoi, Od ostalih krivcev ni bil še nihče prliet. — Vef:lf© tatv?ne v vohiškem «lrfad?-fčn v Sarafevn. V vevškem skladišču v S?.ra*evu so odkril! velike tatvine razne-ra blara In 'e bilo v rvezf s tem dosedaj aret'ranlh osem oseb. Skoda še nI prece-niena vendar gre v mhTone. Arct'ranih le bilo tudi veliko civilnih oseb, ki so ukradene rečf nakupovale. V Sara'evn le odkritje t^vine \-zrMidflo veliko senzacl-o. — Ta'na rros^irncra v Z^vrebo. V Ni-k^iičevi ulici 3 v Zagrebu Te hMa aretirana hfšnjca. kl ie da'aia svo*o s^bo razn'm peroni na rnrpolaro. »K^^pČii?« ?e n^ravn-^st s'^/no cvete1*«. Ver pr.rčkl so k-»r r^mal! k hr5n'^I In rr>r-'JŽi!a 'e dnevu* IHTIO—2~>M K. Stvrr )t kontno prTši^ na d?n in h'šnica ;e romala v zapor. »Sobo« pa le polici a zaprla. — Ne«Tece m neegode. PosestnTkova hči Alojzija Jarc rz Črni vnsl pri LJnMJanf. Je rezala slamo, nrl čemur f« Je stroj prll-1 za desno rrh<-* ln Jo težko poškodoval. — FTaro-la Maihenfča. delavca v tovarni Bonač je stroj ori delu z^Trabil za levo reko in nrt Jo teTko fJuHlod jsal — Posestn?k .Tak^b Prek Iz bresta pri LfitrtMnt. \n doma r«di zm-rn-nih tal pnd*«l in si zlomi! levo roko. — Mnfevž Trm**:č. kamicnf-c na d**>efueni sodf^u, se Je nrl žagani n nrcz-»l v 1-vo roko. Vsg polcodovance so prepeljali v ljubljansko brlnico. — Vot-jr požitr v Z-otoV". Včera' okoli SL popoldne Te v Poskovicevi ul'o' v Z-^^e-b»i v nosl^o'u tvrđke Aran*nc & Popovič Iz-brr-hrt-'l vetiT-arski po^ar. Ocen! le nast-1 v d-iavnic! ne!efrih svojega potovanja v Ljubljano, kjer se je obravnavalo vprašanje kako odpomoči pomanjkanju denarja. Generalni ravnatelj je potrdil, da v Sloveniji v resnici vlada kriza glede gotovega denarja. Obravnavalo se je daTie vprašanje deflacije. Sklenjeno je. da banka ne dovoljuje več novih kreditov. Končno je upravni odbor obravnaval katastrofalni bankerot tržaške bančne tvrđke Hacker & komp. Kakor znano, so pri tem polomu zelo udeležene nekatere zagrebške banke in zagrebški valutni špekulanti. Minister financ bo zahteval da se zagrebške banke zelo strogo kaznujejo. Razun izgub bodo te banke kaznovane z velikim! globami od strani države i Volilna borbi KANDIDATNE LISTE ZA BEOGRAD. — Beograd, 19. februarja. (Izv.) Včerai je mestno sodišče potrdilo kandidatni Usti socialistične ln republikanske stranke. Nosilec socialistične kandidatne liste je dr. Ncdeljko K o s a -n i ć. univerzitetni profesor, nosilec republikanske kandidatne liste pa je Ljuba S t o i a n o v i ć, tajnik beogradske akademije znanosti. STRAIVTCA NAJEMNIKOV. — Becsrad, 19. februarja. (Izvirno.) V Beogradu se je osnovala stranka hišnih najemnikov, ki je predložila sodišču posebno kandidatno listo. Nosilec liste je odvetnik Svetozar Grebena c. Svo. je kandidature za mesto Beograd priglasijo tudi liberalni naprednjak!. ZEMLJORADNIKI IN KRALJ. — Beograd, 19. februarja. (Izv.) Nj. Vel. kralj Aleksander I. je včeraj sprejel v da!;Si avdijenci dr. Milana Gavrilo-v i č a, nosilca zemlioradniške liste za sarajevsko voiilno okrožje. Dr. Gavrilo-vic* se je vrnil iz Bosne ter je kralju pojasnil politični položaj v Bosni in Hercegovini. Obširno mu je poročal o incidentu v Rogatici. Tu je bil zemljoradniški kandidat Dušan Dimitrijevič težko tepen od najetih agentov in policijskih organov. NEODVISNA DELAVSKA STRANKA JUGOSLAVIJE. — Beograd, 19. februarja- (Izv.) Včeraj je »Neodvisna delavska stranka Jugoslavije« predložila kandidatno listo za mesto Beograd. Nosilec liste je Mihajlo Todorovič. PROSLAVA M ATT TE GUBCA V ZAGREBU. — Zasrcb, 19. februarja. (Izv.) Včeraj dopoldne je bila impozantna proslava 3501etnice Matije Gubca na Markovem trgu. Pred mestno hišo na mestu, kjer je bil Matija Gubec kronan, so bili slavnostni govori zastopnikov kulturnih fn drugih organizacij. Odkrita je bila spominska plošča z napisom: Narodnemu mučeniku Matiji Gubcu 15. februarja 1573. Izpraznitev Sušaka. — Beograd. 19. februarja. (Tzv.) Včerai dopoldne je b:Ta v ministrstvu zuneni h zadev da^ša konferenca med zunanjim mnirtrrm dr. Ninčićcm. vrj. nim ministrom Pašićem ln ministrom fi- nanc dr. Stojadinovičcm. Predmet konferenci je bilo vprašanje zasedbe Sušaka in tretje dalmatinske cone. Italijanski člani priletne komisij — Kim, IS. februarja. (Izv.) V paritetno komisija so imenovani: general M a z z u c-co, fašist Mattci G e n t i I i. poslanec ljudske stranke, in senator 0 u a r t i e r i. ki je že sodeloval pri ureditvi Reke. Prva naloga komisije bo da nadzoruje Izpraznitev Su-šrka. ki se izvrši v par urah. Potem se komisija loti dela za določitev meje med Jugoslavijo in reSko državo, za otvoritev prometa z Reko, za organizacijo pristaniške službe In splini ftmkcijrniranje re?ke dr-gave. Tejra obse.fnesa dela komisija ne b* moMa izvršiti tck~m enega meseca. Prihod ayst" iiskega kancelarja v Beograd. — Bc^jrred. 1°. svečana. (Izvir.) Po po- ročil'h z Puna'a ;t seda' definitivno gotovo, da pride dr. se'pel te dni v Beoirrad. Av-stri?5kl zvezni kancelar dr. Sefpel odpotuje V spremstvu zunan e?ra ministra dr. Orflifc-bergera in nekaterih strokovnakov 21. t m. z Duna'a ter d^5?e v Eeograd dne Zt. t. m. zvečer. Kancelar potire preko Marfho-ra in Zagreba. Na kolodvoru v Beograda sprc'me kancelarja zunanj minister dr* Ninčlč. V zunan:em m'nistrstvu se zadn> drtf tako tudi včerai vSe konference, kl priprav-liao razpravni materf:al. Teh konferenc sa uđefežu'e'o strokovnjaki fn zastopniki ministrstva fnanc. ministrstva trgovine in Jn-dustrie, ministrstva sanbrača?a In ministrstva pravde. Na včcra-Snem sestanku so sa razpravl:ala In razmotrlvala načelna vpra-San'a in pa razpravni program. Na sestanku pride'o v razpravo tri clnvna vpraSan'a: 1. ) Vprasanle fzbor^enja prometa: 2. ) Vprašanje oredltvo carlnrk:h odn©~* ?Vcv in 3. ) Vprr»§an*e gospodarsko finančnega sorlelovanfa. Avstri'ska deleracffa bo ves Cas bfvn-n*a v Beojrradu jrost nn5e vlade. Kakor za-tru'efo, čeprav 5e nt zadevni procram definitivno določen, namerava mfnlstr?1;! predsednik Nikola PaSfč prlredftl avstrijskemu kan~eTariu dr. Sefplu gala-obed in zunanji minister dr. Ninčlč Intimno večerlo na sve->m stanovan.u. Projektiran je tudi obed na dvom. Za kancelar'a dr. 5efpla In nfegovr» spremstvo so določene sobe v hoteln »Srpski kralj.c MonarMsf i&»i !7f?ppcR na Ounaju — Dnnn'. 18 febrnaria (K. B.) Uradno nb'avl'Vo: Dne 17. t. m. okoli 9.30 zvečer Te prJSlo po nekem mnnarhfstlčnem shodu.' prirecnem v VVelthausenstrasse v 17. okra-. Ju. do krvavih spopadov med monarhisti hl nt»h nasprotniki. Brez incidenta «e Je za*», klfučflo zborovan*e. Po zborovanja se i« hotelo oko!? 70 monarhlstov odpeljati a tramvajsko železnico proti notranjemu ms*' stu. Zasedli so prvi voz. drugi voz so pa zasedli nffh nasprotnfkl. Ko Je tramvai ustavil na prvem postajališču. Je pršlo do krvavflt spopadov med obema strankama. Monarhisti so oddali revolverske strele. Kondua> ter Te Mtro tramvai pognal dal;e. Na mesta le t delavec ob1e?al mrtev fn dva sta bMaf; težko ran ena. Umorienl le poslovodja nek« več e tvrdke Pfrneeker. Tekom dmaSn'ega iutra se Je polJci'l posrečilo Izslediti morilca. Je to Franc Pcpiela, poštni poduradnlk. Aret'ranec :e priznal, da je oddal strel, hotel pa ?e oddati samo alarmni strel. Streljal Je tudi natakar Bevilaqua. Polici,«. 1« dosedaj aretirala 10 oseb. — Drni2l. 18. februarja Ozv.) Frontni, boievn;kl. nekaki avstrijski fašisti so v tr>; flskf dvorani priredili veliko predonstno veselico. Te vesel'ce so se udeležili bivH avstrijski generali oficirji ln prostak! v nek> daniih avstrlsklh uniformah. VeseTIČna dvorana Je bMa močno zastražena. Do spopa^' dov ni prišlo. NOVA SVETOVNA DRŽAVNA ZVKA. — Berfn. IS. februar'a (Izv.) Politični krojrl polaga'o veliko važnost poročilu It Tokia glasom katerega želj FrancVa, da pristopi rusko-iaponskemu sporazumu. Osnovala naj bi se francosko-rasko-japoosk* zveza. v Borzna poročila. — Zagreb. 19. januara. (IzvJr.) ZakTfo-, Ček Devize: Curih 6^0, Pariz 19.75, 19.30,, London 495, 498, Berlin 0.55, 0.56. Dunaj 0.149, 0.1497, Praga 311, 312. Trst 504, 506; Ne\vyork 106, l^s, Budimpešta 3.90. 4.— Valute: dolar 102.25, 102.75, lira 492, 494*1 češka krona —, 3C8. Curh, 19. februarja. (Izv.) Današn'a perdborza-* Zagreb 5.15, Berlin 0.0275, Am-i sterdam 210.50, Newyork 5.32, London 24 95. Pariz 15.785, BudimpeSta 0.1975, BuJ karešta 2.35, VnrSava 0.0135. Dunal 0.007421' avstr. Žig. krone 0.0075, Soflia 3.10. Cifavrrf nrrdnfk: RASTO PUSTOSLČMŠČK Od zavorni arrđm'Jb? VALENTIN KOPITAR. Poslano." Pošteno. Z ozirom na notico v »Slov. Narodu« z dne T2. t. m. po?asniuienr Ni res, da bi naša spcdl'I'a ustavila svoi obrat. Zato sporočamo svolm kllcntom, da delu'ema t vso rclnost o In Jrvršu'emo vse spedlcli-ske pos!e, kakor poprc.e. Trgovske kroge opoznramo na to. da ne nasedejo in ne upo£;.-va neresničnih vesti. Spod cl a Serar ndova, Rtktk, ji Za ti spis uredništvo ne odjtovaiJt, > *5Ttan 4. »SLOVENSKI NA I? OD« dne 20 februarja 1923 Stev. 40 PALMA IJSTOTO potpe tniKe itx potplate Munlm 300 do 500 Htrov dobrega l\U|lllll hruškovega mošta. — slov pove uprava »Slov. Naroda«. p m rt mmmmm Trgovski lokal na Bledo, I Sprejmem takoj v službo na prometnem prostoru, SE OD» DA; proda se tudi inventar in ev. enonadstropna hiša. — Naslov pove uprava »Slov. Nar.«« 1754 ZAMENJAM lepo veliko zračno sobo S ŠTEDILNIKOM, v sredini mesta, s SOBO in KUHINJO ali SOBO S ŠTEDILNIKOM, na periferiji. — Do. pise prosim pod »Ljubečo/1707« na opravo »Slovenskega Naroda«. zdravo in pošteno 14* do l Me t no de* kle k enemu š<:st mesecev staremu otroku, kafera je zmožna tudi neko« liko domačega dela in računstva. — Ponudbe je poslati: Pekari j* Prijatelj Karol, Mokronog, Dolenjsko. 1794 Zavarovalna družba v Ljubljani išče uradnika IZA POPOLDANSKE URE od 2. Ido 6. — Oferti naj se pošljejo pod »Zanesljiv/1732« na upravo »Slovenskega Naroda«. PoUrišnio. Spalnice, jedilnice, kuhinje ceno na prodati« Sprejmemo vsakovrstna mi-aarska dela. Erman A Arhar, mizarstvo. St. Vid 4 nad Ljubljano. 1651 Knjigovodja-bilančnik, perfekten in samostojen dopisnikj (slovensko, nemško, italijansko) z j večletno prakso. IŠČE PRIMERNEGA I £>ELA v popoldanskih urah; sprejme delo tudi na dom. — Cenj. dopise na» prošam pod »Vesten/1708« na upravo »Slovenskega N .i roda«. Kompanjon za staro solidno podjetje, dobra branža, zane-Ijiv, zna čajen, ki bi bil sposoben tn Imel vesele do kupčlfskega poo-a-nja, s 300.000 do 500 000 dinarjev, st sprejme. Ponudbe pod .Poštenost*, ro-štno ležeče, Ljubljana. 1642 Registrirna blagajna (391.99) 1 preda';, malo nbljena, 4 5tevc» r elektromotorjem 220 volt. Jo naprodaj* Naslov pove g. Drago Beseljak, Ljubljana. 1670 Rastni pogrebni zavet* f LJi»r)inl Uporaba klavirja v avrho podučavanja SE ODDA pro: fesorju ali učenki. — Naslov pove uprava »Slovenskega Naroda«. 1702 Kupim stavbno parcelo NA MIRJU. — Ponudbe pod r Parcel a/1726« na upravo »Slo ven« skega Naroda«. Sprejme se več dobro izurjenih krojaških pomočnic pri B. DOLENC, damska krojač« niča. Resi jeva cesta 10. 1765 2000 do 3000 kg ŽELODA (žira). — Ponudbe z na* vedbo cene in količine na: P. Sker* bic. Domobranska cesta 2, Ljub« Ijana. 1705 Dva večja travnika v Ljubljani, prikladna tudi za stavbne parcele. SE PRODASTA. Naslov pove uprava Usta. 1755 Loka! al! šoto pripravno za trgovino v Ljubljani al Sp. Šiški se 1*6 o. Kdor preskrbi, dobi nagrado. Ponudbe pod .Trgovina 1659* na opravo Slov. Naroda. 1659 Gospodična s prakso, veMča sfrojenisia in notarskih postov, ZEU PREMENrTT SLT T£BO K NO* TARJU ali ODVETNIKU. — Ponud* b* pod »Marljiva/1718« na upravo »Slovenskega Naroda«. Sukno za premenadne in športne obleke v bogati izbiri ULSKaberni J«-. Sobo išče gospodična, po možnosti S HRANO ZA TAKOJ. — Ponudbe na upravo »Slovenskega Naroda« pod »Plača dobro/1796«. Iščem stanovanje £3, X stoječe iz kuhinje ter ene ali dveh sob. — Ponudbe na: Postni konduk* ter Fr. Karba, barake sa kurilnico Južnega kolodvora. 1788 Ifponon ki je dovršil Sestrazred* UbCIlCb, no ljudsko šolo. 2ELI VSTOPITI V KAKO TRGOVI« NO Z MEŠANIM BLAGOM. — Ponudbe pod »Učenec/1790« na upra* vo »Slovenskega Naroda«. Potnika, ki je po vsi Sloveniji dobro vpe« ljan. IŠČE TRGOVSKO POD* JETJE* — Pismene ponudbe pod »Potnik/1802« na upravo lista. Prodam hrastove plohe. 15 m* žamanih 9. 10 cm debelih 2—4 m dolgih. 6 m* nežarnanih in na polža* manih 6 cm debelih 2—4 m dolgih; prvovrstno blago. Cena po dogovoru. Vprašati je pri V. TOME, Dunajska cesta it. 31/TT-. Ljubljana. 1793 IIPAffililf z bančno in industrij« III Culi I m ako prakso prevzame korespondenco slovensko, nem* ško, hrvatsko, knjigovodstvo, pro* pagandna « reklamna, organizato* rična dela L dr. na dom, ev. gre k podjetnikom. — Ponudbo pod »Tajnik/1789« na opravo Usta. Jrstlc za strope zđe'uje in prodaja na debelo ln drobno no na nitjih cenah Pri večjih množicah ?naten popust. — AlfTOnT STEHfZH Ljubljana, Jeranova ubca 13, Trnovo. 2128 V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš srčno-ljubljeni soprog, predobri oče, stari oče, brat in svak, gospod Gašper Pezdlr revldent letne železnica vCera}, dne 18. t. m. ob 6. zjutraj po dolgi fn muke-polni bolezni, previden s tolažili sv. vere, Bogu vdano preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši danes, 19. t m. ob 4. popoldne iz javne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Sv. mase zadušnice se bodo darovale v torek* 20. t m. v farni cerkvi pri Sv. Petru. V LJubljani, 19. februarja 1923. Ana Pezdir, soproga. — Anfca, Siufeft, LneS Vletaeh roj. Icidr Grefjor. Jtagela, fieeo, Ro-aarj, Franc in Blici, otroci — in vse ©stale aeredatve. m 3»; V j ■ "I" Graščinska sprava bsronioa Irene Afe-laltrera na Brlin naznanja tužno ?est, da je njen zaslužni* dolgoletni vodja Matiia Ittig graJčlnak! ravnatelj v p. po dolgi mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti preminul. Pogreb se be vrSil v torek, dne 20. svečana ob 3. popoldne iz hiše žalosti v Kamnika, Blagemn pokojniku ohranimo hvaležen spomin! KAMNIK, 19. svečana 1923. V Sloveniji dobra vpeljan zastopnik, i že zastopa večje delniško družbo, išče provizijska zastopstva. Najboljše reference na razpolagi. — Ponudbe pod j>Agil?n/17C9« na upravo »Slovenskega Naroda«. Klavlrslie delavnica 390 R. ltfarbinelc Uubliana. HilSerlsm ulica 5. Popravljam in ugt*3uj?m klavirje in harmonije strokovno In ceno« _ SFNO, SLAMO U; DRUGE DEŽELNE PRTDEL* KE (seno 900 K. slama 600 K), franko vsaka postaja v Sloveniji, dobavlja domača tvrdka PUKL IN VERCE, trgovina r. dež. pridelki. Scštn j. B!»ksga tajnika, /možnega, ISCE župan ene občine, ki šteje 3500 prebivalcev na Do* • enjs^em v krškem okraju. Piača *oo dogovoru. Prošnje je vlagati do 15 marca t. 1., na naslov, ki se izve " uprt Ti »3J. Ncr.c. 1737 Mpjsm klavirje in pianine. Ponudbe z označbo cene. znamke, dolgosti klavirja ter opisom no* tranje konstrukcije (dali je želez* na ali lesena) na: M. ČOP, Za« <*reb. Mrazovi će va ulica broj 12. III. kat. 1562 laM h Mjuuijia \m pravi, zajamčeno pristni asbest-skrUJ Vran Heeevar 1127 Zrrovnies-Moste, Gorenjsko. Urarski pomočnik star 18 godina, u malim i velikom po« slu podpuno vjeSt, posjedujem svoj pod pun i alat sadanje mjesto odstu* pam usljed pomanjkanja posla. Zclio bi raditi u kojem god mjestu Slove* nije. — Ponudbe molim slati: Alois Kerne, Radnički dol 35 a, Zagreb. Hrvatsko. 1759 Skladišče. Prostorno, veliko skladišče, pripravno za vsako trgovino kakor tu41 za sfc'a-diSČno pisarno, hlev za dva konja ter lopo, vse v eni stavbi v sredini mesta, se da v najem. Pogoj; Soudeležba s primernim kapitalom. — Ponudbe pod .Udeležba 1620" na upravo Slovenskega Naroda. 1620 Potujem v Oraždane IN LIPSKO. ter prevzamem rama naročila. — Pojasnila pri tvrdki »Tri« glav«, Krekov trg 10/L 1782 niiolfinio ,e aprejm« na stano* UijaKIIIJa venje dobro do* mačo hrano. Plača pa dogovoru. Ponudbo na upravo »Slov. Naroda« pod »Dobra hrana/1773«, Prvovrstna strojepiska, priznana moč, v stenografiji m stro* jepisju izurjena, slovenske in nemške korespondence popolnoma zmožna, iz boljše rodbine, SE SPREJME iz se* danje službe proti najboljšemu pla« čilu v prvovrstnem podjetju v M a* Hboru. Popolne ponudbe pod »Z do* smrtno mesto« na oglasni zavod Ivo Sušnik, Maribor, Slovenska uL 15. 1784 Kupimo rabljena tračnice za poljsko železnieo ln drupl materijal za polutko Že eznico. — A- D. sa fr*0(32*ać&ine I želfeznlčke po« irebe, Ljubljana, Karlovska cesti 30. Gcspodisna, vešča popolnoma slovenskega in nem« škega iezika v govoru !n pisavi ali pa i'bo t hrvatskega m nemškega SE SPREJME V JAKO DOBRO SLUŽBO. Poleg tega is potrebna lepa pi?a* va in pisanje a pisalnim strojem. Po možnosti znanje stenografije in poleg omenjenih jezikov imajo prednost one, hi znajo nekoliko češkoslovaško ali francosko. — Pismene ponudbe, po mogočnosti s priloženo fotografijo in spričevali ter navedbo zahtevane pla* Če naj vpošljcjo na upravo »Sloven* skega Nar.« pod znakom H. M./1799«. Vabilo na o£jcn/ ?h or Urojaskefia nakupovat* rtege društva v Ljubljani, ki se vrši dne 25. februarja 1923. ob pol desetih dopoldne v zadružni prodajalni, Go* sposka ulica št. 5. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika o sadnjom občnem zboru; 2. poročilo načelstva in nadzore« valnega sveta; 3. odobritev računskega zaključ» ka sa L 1922.; 4. volitev načelstva; 5. volitev nadzorstva; 6. poročilo o izvršeni reviziji; 7. slučajnosti. Nadzorotvaini »vet krojaškega naku* povmlnegm društva v Ljubljani, regi* ttrovana zadruga z omejenim poro* štvom. Predsednik: Simon Klimanek t r. LJubljana, dne S. februarja 1923. Izvleček iz pravil: § 46. Vsak občni zbor Je sklep, č en, če se je pravilno vabilo in so se točke dnevnega reda objavile. — Sklepi katere ie storila večina članov, prisotnih na občnem a boru, imajo sa zadrugo obvezno moč. § 83. Kadar objavlja sad ruga sa« konito predpisana naznanila, poslužu« je se v Ljubljani izhajajočega lista »Slovenski Narod«. 1786 Izurjena šivilja, gluhonema, SE PRTPOROCA ZA SI* VANJE NA DOMU. Na željo pripelje stroj s seboj. — Vpraša se-Raz potna ulica 6, tevo. 1787 Pozor Primorci! NA PRODAJ JE VELIKA ENO» NADSTROPNA H ISA z gospodarskim poslopjem in velikim vrtom ob glavni cesti in Južni železnici pri Ma« riboru. Električna moč Iz Falc na razpolago. Pripravna za PEKARSKO OBRT, ker Iste nI nobene daleč okrog. — Naslov pove uprava »Slovenskega Naroda«. 1792 Prazno sobo išče samec. Plača dobro; tudi par mesecev v naprej._Ponudbe pod »Prazna sobi 1783« na upravo »Slov. Naroda«. Zamenja se stanovanje s sobo in kuhinjo z enakim »li r dve« ma sobama m kuhinjo kjerko'isibod:. TAKOJ. — A. M. ra Gradom 11, dvorišče (prej Nadv. Friderika c.) 17J 0 Katera učiteljica v ljubljanski okolici ali neVai postaj od Ljubljana BI ZAMENJALA SLUŽBENO MESTO t večjim kra. jem ob postaji bliru Ljubi iane. — Ponudbe ood » Učiteljica 177^« nj upravo »Slovenskega Naroda«. Išče se lokal, primeren ZA MENZO RUSKIM AKADEMIKOM; tudi večja klet a1! dohro ohrajen hlev. ali skladišče in rudi baraka v obsegu od 60 m* in več Eventualne adaptacije izvrSe akade« miki sami. Ponudbe na upravo venskega Narod?.« pod »Menza 1791«. Zaloga klavirjev in p!an!nov najboljših tovaren BOsendorfer, Czapka, Ehrbar, HOlzI, 8chw«lghofer, Original Stlngl Itd. Tudi na obroke. Tudi na obrokr Jerica Mii m. Dilem, itAliaia. liEleva al. 5 ospodicna izobraženo dekle z dežele, simpatična, poštena in vešča nekoliko gospodinjstva, se tiče k 2*letnama fantka, trenoino čez dan, pozneje stalno. Plača po dogovoru. AnonCno in reklamno podjetj'e J0S0 Z0BMAN, Ljubljana, Gledališka ulica 2—m. 1728 Stanovanj obstoječe iz dveh do treh sob, s pritiklinami, po možnost! i električno razsvetljavo, v centru mesta, Iščem pod vsakimi pogo)! Sa nfigra&to« — Ponudbe z označbo cene na: J- ZORMAKOVO anončno In reklamno podjetje Ljubljana, Gledališka ulica 2. 1827 555 5555E5 B55E55a5aa hti k o h ■ icnnrnrrg 5555555555c _ awh <=r> vsako množino MershQve9Si leta11 v popolnoma zdravih, ne zi-mastih, ravnih, malo grčastih rkljev, od 30 cm debeline na tankem koncu in od 2 m dolžine naprej. Plačam najvišje cene. — Cenj. ponudbe na: P. Stgersperger, lesna trgovina, Celje- 1781 Razpis. Z odobrenjem Uprave Državnih Monopolov od 31. januarja 1923., B. M. broj 1787 razpisujemo na dan 12. marca t. 1. ob 11. uri dopoldne ofertalno dražbo za dobavo sledečih desk iz mehkega lesa Tobačni tovarni v Ljubljani. f J Deske 12 mm debeline, 4 m dolžine: asa« • * 4 m • » • » • * % ■ m a as* Kiaiiai«« 20.000 kom. 20.000 » 20.000 » 20.000 » 20.000 » 15.000 » 15.000 m 15.000 » 15.000 » 10.000 » širine 15 cm * 17 m . Iv b . 21 » . 23 » . 25 » . 27 » 4 29 a , 31 » . 33 » . Skupno^l70.000 korrt 2.) Deske 18 mm debeline, 4m dolge: širine 15 cm 4.000 kom. 21 m » « i.......... t 4.000 » 25 a tav***jiifciitt« , 2.000 » Skupno 10.000 kom. Pogoji dražbe so na razpolago v ekonomiji Tobačne tovarne v Ljubljani. Direktor; MandeJj. Nov kažipot bolnikom! Spisal sem knjižico, da pokažem ž njo milijonom trpečih edino možno pot ozdravljenja. Kažipot ne stane niti vinarja in ga poli emo zastonj vsakemu, ki se čuti bolan, slaboten, Šibek in ob-.man. Kniiiica Je uspeh 50 letnega premišljevanja in razglabljanja in obsega vsoto bogatih praktičnih Izkušen] tn mnogo dokazov odličnih mož znanosti. Kdor bi se rad rešil, naj se ravna po mojem nauku, kl je po mogel ž« mnogim tisočem. Naj je že bo>sen nastala zaradi skrbi. bede. prenapora, ali pa da je bolezni vzrok lahkomiselnost In ntzaitraost, vsem potrtim, vsem ljudem Šibke volje in dela'jubnostl poka* Že m znanstveno in prirodno not, da ae rešijo živčne bolezni, pomanjkanja spania, o i pora proti delu, telesna In duševne oslabelosti, trganja po udih, glavobola, motenj« prebave n želodčnega delovanja ter mnogih dragih bolezni. Pilite it danes dopisnico ter zahtevajte zastonj In poštnine prosto mol kažipot Zapišite naslovi E. Pasternactc, Berlin, N. O., Michaelkirchplatz 13, Abt. 3. In tlak »Narodu* tiskarne..