GEOGRAFSKI OBZORNIK AGRARNO OBREMENJEVANJE OKOLJA SPODNJE SAVINJSKE DOLINE Z VIDIKA PRESEŽKOV DUŠIKA Barbara Lampič UDK: 91:504(497.4 Sp. Savinjska dol.) COBISS: 1.04 IZVLEČEK Agrarno obremenjevanje okolja Spodnje Savinjske doline z vidika presežkov dušika Nitratno onesnaženje sodi med najbolj pereča one- snaženja slovenskih podtalnic, po katerem še poseb- no izstopajo podtalnice severovzhodne Slovenije. Z ugotavljanjem presežkov dušika v okolju lahko posredno sklepamo na obremenjevanje talne vode z nitrati, kar dokazujejo tudi analize kakovosti voda. Spodnja Savinjska dolina kot eno kmetijsko najintenzivnejših območij Slovenije s specializiranim poljedelstvom in živinorejo sodi med regije, ki po vno- sih dušika pa tudi njegovih presežkih že dosegajo raven zahodnoevropskih držav, kar se odraža tudi v kakovosti talne vode. ABSTRACT Agricultural pollution of the environment in Spodnja Savinjska dolina from the viewpoint of the nitrogen surplus Nitrate pollution is one of the most urgent problems considering the pollution of Slovene underground waters among which the underground waters of the north-eastern Slovenia are particularly polluted. From the establishment of the nitrogen surplus in the environment we can indirectly infer to the nitrate pol- lution of the underground waters. Analyses of the water quality also prove it. As one of the most inten- sive agricultural areas in Slovenia, Spodnja Savinjska dolina, with its specialised agriculture and stock- breeding, belongs to the regions that, considering the input of nitrogen and its surpluses, are reaching the level of western European countries. All this is also reflected in the quality of underground water. AVTORICA Barbara Lampič Naziv: univ. diplomirani geograf in etnolog Naslov: Inštitut za geografijo, Trg francoske revo- lucije 7, / 000 Ljubljana Telefon: +386 (0)61 2002725 E-pošta: barbara.Iampic@uni-lj.si Za slovenske razmere zelo ugodne narav- ne osnove Spodnje Savinjske doline so odlo- čilno vplivale na intenziven razvoj kmetijstva. Pokrajina pa ni le intenzivno agrarna, temveč tudi urbanizirana, prometna in industrijska. Oko- lje tako obremenjujejo različne dejavnosti, na tem mestu pa dajem posebno težo kmetijstvu. Spodnja Savinjska dolina leži na prehodu med subalpsko in subpanonsko Slovenijo. Obse- ga večji del obsežne tektonske udorine (Celjska kotlina), obdana pa je z Ložniškim gričevjem na severu, Severnim Posavskim hribovjem na jugu, na zahodu sega do zakrasele Dobroveljske pla- note, na vzhodu pa je omejena z Voglajnskim gričevjem. Osrednji kvartarni peščeno-prodni vršaj je nasula Savinja ter s svojo akumulacijo odrivala manjše pritoke na obrobje ravnine, kjer so nasipali peščeno-glinaste nanose. Obrobje ravnine, ki prehaja v gričevje in hribovje, sestavljajo starejši pliocenski nanosi, med kate- rimi prevladujejo silikatni prod in ilovice. Najugodnejše razmere za kmetijstvo so v osrednjem delu doline, na ravnem kvartarnem prodnem vršaju Savinje, kjer je podtalnica le nekaj metrov pod površjem. Spodnja Savinjska dolina sodi med naše manjše prodne ravnine, saj jo je izoblikovala manjša reka, ki se je manj poglobila v lastne nanose, zato je tudi talna voda bliže površju (do 5 m). Debelina vodono- snika je v večjem delu največ do 5 m, s tem pa je manjša tudi količina vode v podtalju. Za nitrate, ki so najboljši pokazatelj kmetijskega onesna- ževanja, je prav globina podtalnice odločilna, hidrogeološke lastnosti talne vode Spodnje Savinjske doline pa jo uvrščajo med najbolj občutljive in ranljive pri nas. Podtalnica se v hi- drogeološkem smislu deli na tri dele: podtalni- ca Spodnje Savinjske doline, doline Bolske in doline Hudinje. S skupnim imenom bi jo lahko opredelili kot podtalnico Celjskega polja. Poleg ugodnih reliefnih potez (nizka nad- morska višina med 2 0 0 in 3 0 0 m, ravna, skle- njena tla) so za intenzivno poljedelstvo primerne tudi prsti. Rendzine in evtrične rjave prsti pre- vladujejo v osrednjem delu Spodnje Savinjske doline, na ilovnatih nanosih v obrobju pa so se razvile oglejene prsti, ki so zaradi vlažno- sti, zbitosti in večje zakisanosti za intenzivno 13 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 1: Sortni sestav hmeljišč v Sloveniji leta 1996 (vir: Brežnik M., Čeh fi. 1998). kmetovanje manj primerne. Gozd je izkrčen celo na tistih prsteh, kjer se je drugod po Slove- niji večinoma še obdržal. Tako se kaže izrazi- ta dvojnost med osrednjim, ravnim in kmetijskim delom ter pretežno gozdnatim gričevnatim in hribovitim obrobjem. Podnebne značilnosti so izrazito prehodne, med subalpskim in subpanonskim tipom pod- nebja. Povprečna letna višina padavin je med 1100 mm (Celje 1150 mm) in 1250 mm s pa- davinskim viškom poleti. Količine in razpore- ditev padavin so pomembne zaradi izpiranja nitratov iz prsti. Večja namočenost v poletnih mesecih se ujema z gnojenjem, ki je v veliki meri osredotočeno na pomladanske in zgodnje polet- ne mesece, kar nevarnost izpiranja nitratov še stopnjuje. Karta nitratov v podtalnici kaže sta- nje leta 199Z, ko so bile količine padavin v pov- prečju skoraj 1 0 % nižje, meseci maj, junij in julij pa so bili nekoliko bolj namočeni od tride- setletnega povprečja. Vsi omenjeni ugodni naravni pogoji so omogočili, da se je v velikem delu Savinjske doli- ne razvil eden izmed najintenzivnejših kmetijskih sistemov, posebni hmeljarski sistem, intenzivno pa je tudi pridelovanje ostalih kulturnih rastlin. Hkrati sodi hmeljarstvo med tiste kmetijske panoge, ki naše pokrajinsko okolje najbolj obre- menjujejo. Med kulturnimi rastlinami obsega hmelj z 2 .153 ha nasadov (leta 1997] majhen delež, komaj 0 ,5 % obdelovalnih in le 1 , 2 % vseh njiv- skih površin v Sloveniji (Z). Daleč največji delež hmeljišč je v občini Žalec, skoraj Z 0 % sloven- skih hmeljišč, v vseh drugih občinah pa je nji- hov delež bistveno nižj i . Hmelj je naš najbolj izvozno usmerjen pridelek, saj zaradi majhnih lastnih potreb prodamo na svetovnem trgu kar 9 5 % pridelka. V svetovni proizvodnji hmelja pri- dela Slovenija približno 3 % , se pa deleži lah- ko zelo hitro spremenijo (1). Kljub močni tradiciji v pridelovanju hmelja pri nas pa so zaostrene razmere na svetovnem hmeljarskem trgu, od katerega so pridelovalci popolnoma odvisni, močno vplivale tako na nji- hovo število kot tudi na sorte hmelja. Vse do leta 1996 so bile v ospredju aromatične sorte (visoko so cenili naš savinjski golding), v zad- njih letih pa v ospredje vse bolj prihajajo t. i. alfa oziroma gorčične sorte, ki dajo višj i hek- tarski pridelek, večja pa je tudi vsebnost alfa kislin (preko 10%) . To velja predvsem za sorto aurora, katere površine se iz leta v leto poveču- jejo. Zmanjšuje pa se število zasebnih pride- lovalcev, predvsem tistih s hmeljišči do 1 ha. Težkim konkurenčnim razmeram, katerim je podvrženo hmeljarstvo, je treba dodati še zah- tevnost same pridelave in na koncu upošteva- ti tudi okoljske učinke. Hmelj je okopavina, ki jo deset do petnajst let gojimo na istem mestu, kar v prvi vrsti zahteva gnojenje s hlevskim gno- jem (20 t/ha oziroma 4 0 t/ha vsako drugo leto), da se ohranja struktura in rodovitnost prsti. Na ta način se hmeljarstvo odlično dopolnjuje z živinorejo, ker pa so potrebe hmelja po osnovnih hranilih visoke (po dušiku 1 8 0 do 2 0 0 kg/ha), je potrebno še dodatno gnojenje z mineralnimi gnojili. Ob večjih padavinah se zaradi spiranja dušika v podtalnico, kar pome- ni izgube hranila v prsti, gnojenje z mineral- nimi gnojili ponovi, da se doseže ekonomsko upravičen hektarski pridelek. Okoljsko pa je tak- šno ravnanje neustrezno. Se bolj kot gnojenje je za kakovosten in količinsko ustrezen pride- lek odločilna uporaba zaščitnih sredstev, ki se izvaja nadzorovano, po škropilnem programu Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec. Na celjskem območju so kmetje leta 1 9 9 Z porabi- li povprečno 2 0 do 26 kg zaščitnih sredstev na ha hmeljišča (3), medtem ko je povprečje za njive, sadovnjake in vinograde v Sloveniji to leto znašalo 5 ,8 kg/ha (Z). Poleg hmeljarstva je v velikem delu Spod- nje Savinjske doline intenzivno tudi pridelova- nje drugih kultur. Zadnja leta se je, največkrat 14 GEOGRAFSKI OBZORNIK na račun hmeljišč, močno razširilo gojenje slad- korne pese, ki tudi sodi med najintenzivnejše kulturne rastline, podobno pa velja tudi za pri- delovanje koruze, ki jo kmetje gojijo za krmo, saj intenzivna živinoreja poleg travne krme zah- teva še dodatno pridelavo krmnih rastlin. Ob tako razvitem in usmerjenem kmetijstvu ter istočasno občutljivi in ranljivi podtalnici, ki hkrati predstavlja vir pitne vode za večino pre- bivalstva, se kar samo odpira vprašanje o vpli- vih intenzivnega kmetovanja na talno vodo, saj so nitrati v podtalnici eden izmed najbolj pere- čih problemov, ki jih povzroča kmetijstvo. Problematični so predvsem preveliki vnosi duši- ka, ugotavljanje njegovih dejanskih presežkov pa omogoča bilanca dušika (4). Metodologija izračuna presežka dušika temelji na predlogu EU, kjer je po njej potekala raziskava v dvanaj- stih evropskih državah, tako na regionalni ravni posamezne države kot na ravni države kot celote. Opredeljena je tudi okvirna meja pre- sežka dušika, 100 kg/ha obdelovalnih površin, ki je pokazatelj, kdaj je posamezna regija lah- ko podvržena izpiranju nitratov. Toda ta meja ni absolutna in je odvisna od lastnosti (tipa) pokrajine in njenih naravnih razmer, kar še posebej velja za pokrajinsko izrazito pestro Slo- venijo. Pri bilanci dušika razlikujemo dve metodi, globalno in neto bilanco. Pri prvi upoštevamo vnos dušika z mineralnimi in organskimi gno- jili ter odvzem dušika s pridelki. Ta bilanca poda grobo informacijo o dušiku, ki je neposredno povezan z rastlinsko pridelavo. Pri neto bilan- ci poleg vnosov dušika z mineralnimi in organ- skimi gnojili upoštevamo še odlaganje dušika iz atmosfere, pri odvzemu dušika pa poleg odvzema s pridelki še izgube dušika (amonija) v atmosfero. Običajno te izgube znašajo 3 0 % organskega dušika. Za napovedovanje nitrat- ne onesnaženosti okolja da natančnejšo infor- macijo neto bilanca dušika, saj že njegovo odlaganje iz atmosfere lahko vpliva na koncen- tracijo nitratov v podtalnici. Vhodni in izhod- ni podatki za sestavo bilance dušika temeljijo na različnih virih. V okviru širše raziskave za vso Slovenijo je bila Spodnja Savinjska dolina izbrana kot eno izmed osmih sondnih abmo- Energetska intenzivnost kmetijstva (GJ/ha) Poraba tekočih goriv (l/ha) Poraba zaščitnih sredstev (kg/ha) Poraba vseh mineralnih gnojil (kg/ha) Poraba skupnega dušika (kg/ha] Živinorejska gostota (GVŽ/ha) • Spodnja Savinjska dolina | J Slovenija Slika 2: Kazalci intenzivnosti kmetijstva v Spodnji Savinjski dolini v primerjavi s povprečjem za Slovenijo (vse vrednosti na ha obdelovalnih zemljišči. 15 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 3: Intenzivno pridelovanje sladkorne pese se je v zadnjih letih v Spodnji Savinjski dolini razširilo predvsem na račun zmanjševanja površin hmeljišč (foto: Barbara Lampič). čij na prodnih ravninah. Povprečni vnos dušika iz naše atmosfere znaša 17 kg/ha (4). Vnos dušika z mineralnimi in organskimi gnojili je pri- dobljen z anketiranjem v petnajstih naseljih (skupno 92 kmetij). Podatek o izgubi dušika s kmetijskimi pridelki je ravno tako pridobljen z anketo, kjer se poleg rabe zemljišč ugotav- ljajo tudi vrste kulturnih rastlin in hektarski donos. Odvzem dušika, fosforja in kalija gle- de na vrsto in količino pridelka ter izgube duši- ka v atmosfero dajo končni podatek o presežkih posameznega hranila oziroma njegovem pri- manjkljaju. Določanje nitratno občutljivih pokrajin s po- močjo bilance dušika poteka že v številnih evrop- skih državah, v Sloveniji pa je tovrstnih raziskav malo oziroma je bil za leto 1991 narejen le poizkus takega vrednotenja na podlagi zelo gro- bih statističnih podatkov. Slovenijo so za te potre- be razdelili na dvanajst pridelovalnih okolišev, ki so pokrajinsko zelo nehomogeni (4), s tem pa so močno vprašljivi tudi končni rezultati. Pregled bilance dušika za leto 1991 v ne- katerih evropskih državah (vključno z bilanco Slovenije) kaže na velike razlike med država- mi, opozoriti pa je potrebno, da so povpreč- ne vrednosti izračunane za vso državo in so regionalne razlike znotraj posameznih držav na ta način popolnoma zabrisane. Za primerjavo s povprečji najintenzivnejših evropskih živinorejskih držav, kjer vnosi organ- skega dušika znašajo preko 2 0 0 kg/ha, na Nizozemskem celo 3 0 0 kg/ha, naša najinten- zivnejša živinorejska območja dosežejo komaj polovico teh vnosov, v Spodnji Savinjski doli- ni dobrih 170 kg/ha. Presežek dušika 100 kg/ha predstavlja vrednost, ki že pomeni nevarnost za večje izpiranje nitratov v podtalnico. V sku- pino držav, ki po povprečni neto bilanci duši- ka presegajo to mejo, sodijo Nizozemska, Belgija, Danska in Nemčija. Regionalno priha- ja do večjih razlik le v Nemčiji in Danski, med- tem ko sta vodilni evropski državi po presežkih dušika skoraj v celoti nitratno občutljivi. Po rezul- tatih raziskave lahko med nitratno občutljive pokrajine uvrstimo tudi Spodnjo Savinjsko doli- no, saj s presežkom dušika 130 kg/ha presega predpisano mejo 100 kg/ha, zaradi občutlji- ve plitve podtalnice pa je tak presežek še toli- ko pomembnejši. V celoti se je pokazalo, da je za bilanco dušika odločilna količina organskih odpadkov, torej število živine oziroma živinorejska gosto- ta, kar je potrdila že širša raziskava EU, podobno pa kaže tudi lastna raziskava anke- tiranih kmetij v Sloveniji. Glede razporeditve dušikove bilance po posameznih kmetijah celjske regije se kaže, da le pri 5 % kmetij prihaja do primanjkljaja duši- ka glede na potrebe pridelkov, pri 1 0 % pa do presežkov preko 3 0 0 kg/ha. Tako visoke pre- sežke dušika imajo perutninske in prašičerej- ske kmetije. Kvalitetna podtalnica predstavlja najboljši vodni vir za preskrbo s pitno vodo, v Sloveni- ji pa se na ta način oskrbuje 52 % prebivalstva. Rezultati monitoringa kakovosti voda (2) že nekaj let kažejo, da je kakovost podtalnice pred- vsem na poljih severovzhodne Slovenije že moč- no ogrožena. Onesnaženje podtalnice je v prvi vrsti posledica pretiranega in neustreznega gno- jenja, uporabe zaščitnih sredstev v kmetijstvu (nitrati, fosfati, pesticidi), uporabe kemikalij v in- dustriji in obrti (topila, fenolne spojine) ter neu- rejenosti kanalizacijskega omrežja. Medtem ko je kmetijstvo (poljedelstvo) izrazit ploskovni one- snaževalec, pa industrija, komunalne odplake, odlagališča odpadkov, živinorejske farme ter večja neurejena gnojišča podtalnico onesna- žujejo točkovno. Prav povečane količine nitra- 16 GEOGRAFSKI OBZORNIK Preglednica 1 : Bilanca dušika v nekaterih evropskih državah in Sloveniji vnos odvzem bilanca dušik i iz kmetijstva Bilanca dušika država dušik i z atmosfere kg/ha min. gnojila kg/ha org. gnojila kg/ha skupna poraba kg/ha odvzem dušika s pridelki kg/ha globalna bilanca kg/ha neto bilanca kg/ha Nizozemska 3 5 , 7 2 1 8 , 2 3 3 9 , 6 5 5 7 , 8 1 7 2 , 8 3 8 5 , 0 3 1 9 Belgija 3 3 , 1 1 6 3 , 0 2 1 6 , 2 3 7 9 , 2 1 6 1 , 0 2 1 8 , 2 1 8 7 Danska 18 ,1 1 4 2 , 1 1 0 2 , 4 2 4 4 , 5 1 2 8 , 1 1 1 6 , 4 104 Nemčija 3 2 , 0 1 2 7 , 6 8 2 , 4 2 1 0 , 0 1 0 4 , 5 1 0 5 , 5 • 113 Slovenija ( 9 6 - 9 8 ) 1 7 , 0 7 6 104 1 8 0 7 1 1 0 9 9 5 Velika Britanija 1 7 , 6 9 2 , 2 6 3 , 0 1 5 5 , 2 8 2 , 6 7 2 , 6 7 1 Francija 2 0 , 1 9 5 , 0 5 2 , 0 1 4 7 , 0 7 9 , 5 6 7 , 5 7 2 Italija 1 2 , 4 4 3 , 1 5 3 , 9 9 7 , 0 5 9 , 0 3 8 , 0 3 4 Portugalska 3 , 9 3 1 , 5 3 8 , 0 6 9 , 5 4 3 , 7 2 5 , 8 18 Španija 6 , 1 3 7 , 5 3 5 , 8 7 3 , 3 4 9 , 2 2 4 , 1 19 Spodnja Savinjska ] 7 g dolina 138 173 311 145 166 131 Vir: Schleef, K. H., Kleinhanss, W. 1994 , Lampič, B. 1999. tov in pesticidov predstavljajo v podtalnicah naj- večji problem. Leta 1 9 9 7 je 2 9 % vseh analiziranih vzorcev podtalnice v Sloveniji presegalo mejno dopust- no koncentracijo (MDK) za nitrate (50 mg N 0 3 / l ) in 25 % vzorcev MDK za vsoto pesticidov (0,5 pg/l), leta 1 9 9 8 pa je ta delež nekoliko niž j i , pri nitra- tih 2 2 % , pri pesticidih pa 1 7 % (8). Samočistilne sposobnosti območij s podtalni- co so odvisne od številnih f izičnogeografskih lastnosti, med najpomembnejše pa spadajo debelina vodonosnika, dinamična izdatnost podtalnice, njena globina, smer in hitrost toka, prepustnost krovne plasti ter pedološka in vege- tacijske odeja. Največjo težo imajo prve tri last- nosti, saj pomembno ščiti jo podtalnico pred onesnaženjem s površja. Po lastnih analizah vode, dopolnjenih s po- datki H M Z , je na s l ik i 4 pr ikazan splošen pre- gled nitratne onesnaženost i podtalnic po izbranih pokrajinah jeseni 1 9 9 7 . Čeprav so vzorčenja zajela le 7 0 mest, se jasno kažejo območja z nitrati najbolj onesnažene podtal- nice. V severovzhodni S loveni j i je i z raz i to onesnažena podtalnica Prekmurskega in Drav- skega polja. Sporadično je onesnažena pod- talnica Celjskega polja, čeprav bi glede na njeno občutljivost ter iz razito kmetijsko obreme- njevanje pričakovali splošno onesnaženost. Z nitrati je očitno onesnažena še talna voda na Sentjernejskem polju in v Spodnji Vipavski doli- ni, medtem ko so talne vode osrednje Sloveni- je, to je na Kranjskem, Sorškem in Ljubljanskem polju ter na Kamniškobistr iški ravnini, z nitra- ti obremenjene pod dopustno mejo. N a splošno je bila leta 1 9 9 7 po podatkih H M Z kakovost naših podtalnic slaba. Po kme- tijskem onesnaževanju (nitrati in ostanki pesti- cidov) so na najslabšem podtalnice Apaškega, Prekmurskega, Murskega, Ptujskega, Drav- skega in Celjskega polja. Slabe kakovosti je tudi podtalnica Kamniškobist r i ške ravnine, onesnaženost pa je po večini neagrarnega izvora (2). Z a prodne ravnine, tako tudi za Spodnjo Savinjsko dolino, velja, da so manj občutljive z a klasične oblike degradacije (erozi ja prsti), veliko bolj pa za sodobno obliko degradaci- je - kemizacijo ozi roma vnos snovi (5), kar se najbolj odraža v z nitrati in ostanki pesticidov onesnaženi talni vodi. Zaradi ravnega površ- ja ter dovolj globokih in rodovitnih prsti, se je po vojni kmetijstvo na teh območjih močno inten- z iv i ra lo (Spodnja Savinjska dolina, Kranjsko polje, idr.). Poleg vnosov mineralnih gnojil, raz- ličnih oblik organskih gnoj i l in zaščitnih scecL 1 7 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 4: Številna neurejena gnojišča kmetij in farm p; podtalnice (foto: stev je za obremenjevanje okolja pomembna tudi kmetijska mehanizacija. Sodobno usmer- jeno kmetovanje tako v prvi vrsti obremenjuje podtalnico, predvsem z nitrati in pesticidi, obremenjuje pa tudi prsti, tako snovno, kot tudi mehansko z močno mehanizacijo. Na splošno sicer močno občutljiva območ- ja s podtalnico se znotraj Slovenije diferencirajo glede na hidrogeološke lastnosti. Z vrednote- njem pomembnejših hidrogeoloških kazalcev glavnih prodnih ravnin s podtalnico se kot naj- bolj občutljive kažejo podtalnice Celjskega, Krškega in Vipavskega polja, kot občutljive podtalnice Dravskega, Prekmurskega in Apaš- kega polja ter Kamniškobistriške ravnine in kot pokrajinsko najmanj občutljive podtalnice Ljubljanskega in predvsem Kranjsko-Sorškega polja. Opozoriti velja tudi na notranje razlike v občutljivosti tega pokrajinskega tipa med osrednjim, prodnatim delom ravnine in ilovna- tim, še ravninskim obrobjem, kar velja tudi za podtalnico Spodnje Savinjske doline. Prvi je edstavljajo veliko nevarnost točkovnega onesnaženja Barbara Lampič). z lažjo in plitvejšo prstjo ter prepustnimi tlemi najprimernejši za sodoben, mehaniziran način obdelovanja, podtalnica pa se zadržuje bliže površja in je tako agrarnemu onesnaževanju bolj izpostavljena. Na obrobju pa ima prst ilov- nato-glinasto teksturo, je debelejša in vlažnej- ša, težja za obdelovanje in v prvi vrsti namenjena živinoreji. Podtalnico pred površin- skimi vplivi ščiti debelejša in manj prepustna krovna plast. Koncentracije nitratov v površinskih in teko- čih vodah Spodnje Savinjske doline (slika 5 [ so povečane predvsem v osrednjem delu (Med Žal- cem in Medlogom), na obrobju (npr. ob Hudi- nji) pa na nobenem merilnem mestu ne dosegajo MDK, čeprav marsikje presegajo priporočljivo vrednost nitratov v pitni vodi, ki po evropskih kriterijih znaša 25 mg N 0 3 / l . Opozoriti velja še na očitne razlike v onesnaženosti z nitrati med tekočo in talno vodo, saj so tekoče vode zara- di večje samočistilne sposobnosti praviloma veli- ko manj obremenjene kot podtalnica. 18 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 5: Onesnaženost podtalnice z nitrati jeseni 1997. Glede na velike presežke dušika v Spodnji Savinjski dolini, ki so regionalno gledano med najvišjimi v Sloveniji, pa je onesnaženost pod- talnice z nitrati nekoliko manjša, kot bi glede na njeno veliko občutljivost pričakovali. 1. Breznik M., Ceh B. 1998: Gibanja in stanje na svetovnem trgu hmelja. Sodobno kmetijs- tvo, 9. Ljubljana. 2. Hidrometeorološki zavod RS, 1998: Moni- toring kakovosti podtalnic za leto 1997. Ljub- ljana. 3. Lampič, B. 1999: Agrarno obremenjevanje okolja na Slovenskem v energetski osvetlitvi jna izbranih primerih) (raziskava IG - tipko- pis). Ljubljana. 4. Matičič, B. 1996: Onesnaževanje voda z nitrati v Sloveniji. Zbornik simpozija Novi izzivi v poljedelstvu. Ljubljana. 5. Radinja, D. 1993: Agrarno obremenjevanje okolja v kmetijsko intenzivni in specializira- ni Spodnji Savinjski dolini (tipkopis). ZIFF. Ljubljana. 6. Schleef, K. H., Kleinhanss, W. 1994: Mine- ral Balances in Agriculture in the EU, Part 1 - The regional level. Institut fur Betriebswirt- schaft. Braunschweig. 7. Statistični letopis 1998. Statistični urad Republike Slovenije. Ljubljana, 1998. 8. Zupan, M. 1999: Kakovost vode v Sloveni- ji. Zbornik predavanj Varstvo okolja v Slove- niji. Celje. 2 0