Taborniško organizacijo v vsako KS
Taborniška organizacija je mladin-ska vzgojna organizacija. Svojo dejav-nost zasnuje na temeljih programa ZKJ in ZSM ter na tradicijah NOB, tako piše v statutu in programu taborniške organizacije.
Delovni ljudje v krajevnih skupno-stih in občinah, ki so spoznali vrednost taborniške organizacije pri vzgoji mla-dih, so našli možnosti, da so osnovali taborniško organizacijo. Praktično vre-dnost je organizacija pokazala med po-tresom v Posočju in na vaji NNNP v Celju, ko so taborniki v kratkem času postavili tabor za krajane, ki bi se mo-rali umakniti. V Posočju so postavili preko tisoč šotorov v raznih vaseh in omogočili prebivalcem, da so bili zašči-teni pred vremenskimi neprilikami, do-kler niso dobili ustreznih prostorov za prebivanje.
Taborniška organizacija je v Sloveni-
ji zaenkrat organizirala pet intervencij-skih skupin, ki imajo ustrezen šotorski fond, da lahko v slučaju potrebe hitro intervinirajo. V Ljubljani ima tako in-tervencijsko skupino samo občina Ši-ška. Prav bi bilo, da bi imela vsaka občina vsaj eno. Tako skupino naj bi osnovala vsaka občinska skupnost sa-ma. Predvsem je to naloga mladinske organizacije in SZDL.
V občini Vič-Rudnik delujejo samo štirje taborniški odredi, čeprav je do-volj mladine in bi bilo lahko tabornikov veliko več. Delo taborniške organizaci-je se začne v vodu, kjer člani pridobiva-jo osnovna taborniška znanja, med drugim se naučijo postavljati šotore. Seveda morajo imeti na razpolago pro-stor, kjer se lahko srečujejo, kersicer v zimskem času ne morejo razvijati svo-jih dejavnosti. Sedaj sta dve šoli (Bi-čevje in Vrhovci) pokazali, da pravilno
vrednotijo delo taborniške organizacije in ji omogočili delovati na šoli. Delo na šoli na Dobrovem pa je zamrlo? Prav bi bilo, da poleg šole odprejo svoja vrata taborniški organizaciji tudi krajevne skupnosti. V tistih krajevnih skupno-stih, kjer je mladine manj, lahko name-sto odreda osnujejo četo, več čet pa bi se združilo v odred.
Tako bi vljučili mladino osnovnih in srednjih šol, ki je danes, čeprav živi v isti krajevni skupnosti, precej ločena. V slučaju potrebe bi imeli mlade (od 12 do 18 let) usposobljene, da lahko hitro postavijo tabor ali kako drugače poma-gajo.. Opozoril bi na pretekle vaje NNNP, ko so tam, kjer ni tabornikov, postavljali štabske šotore člani štaba sami in tako izgubljali dragoceni čas. Vsako leto, ko se približuje poletje, razmišljamo, kako bomo omogočili le-tovanje čim večjemu številu mladih. Iz-kušnje so pokazale, da so taborniška taborjenja najcenejša, ker razen za prevoze, najem tabornega prostora in nagrado kuharici (če ne kuhajo sami) drugih režijskih stroškov ni.
Bližamo se volitvam novih skupščin krajevnih skupnosti, zato predlagam, da razmislimo o predlogu: V VSAKO KRAJEVNO SKUPNOST TUDI OR-GANIZACUO TABORNIKOV.
.       PAVLE LEŠNJAK