Četrtkove poplave na Urnikih in v Lahovčuh ter podrt most nad spodnjo postajo žičnice na Krvavec. Voda se je umaknila, škoda pa ostaja — Fo/o: F. Perdan Leto XXVIII. Številka 23 Ustanovitelji: obč. konference SZDL •Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka >n Tržič — I/.daja ĆP Glas Kranj. Glavni Urednik Anton Miklavčič — Odgovorni urednik Albin Učakar GLASILO SOCIA Kranj, torek, 25. 3. 1975 Cena: 1 din List izhaja od oktobra 1917 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 19H0 trikrat tedensko, od januarja 1961 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1971 pa ob torkih in petkih. ZA GORENJSKO 1-i'tošnje praznovanje mednarodnega dneva invalidov so v vseh gorenjskih [h'uštri/i invalidov proslavili z raznimi prireditvami tako kulturnimi kot športnimi, spomnili so se še posebej težjih invalidov, priklenjenih na posteljo, •»ovsod pa so na delovnih sestankih invalidi ocenili svoje dosedanje vklju-(■evanje v delo in v družbo m pa možnosti za vkl/učevan/e v bodoče. Le z Vsesplošnim prizadevanjem za vk/jučevun/e invalidov bo zaživelo tudi letošnje geslo mednarodnega dneva invalidov: ne izolacija - temveč vklju-fevanje. /VV/ sliki: na akademiji, ki jojepripravilo kranjsko društvo invalidov •s'o v znak zahvale za sodelovanje z društvom podelili kranjski podružnici Lil, tabornikom kokrškega odreda in TOZD Klavnica KŽK Kranj posebna priganja, invalidom športnikom pa priznanja in pokale za športno udejstvo-''(tn/e. V pestrem kulturnem programu je sodeloval pevski zbor Tugo Vidmar '" folklorna skupina Sava. pevci in recitutnrjt. za veselo raz/uiložen/c pa /e **lHriejv na zabavi skrbel glasbeni ansambel garnizije Škofja Loka. — L. M. ~~ Fofo: F. Perdan ^a sobotni svečanosti v Delavskem domu v Kranju je predsednik društva Invalidov Kranj Konrad Pau/i podelil uspešnim športnikom invalidom pri faanja za njihove športne dosežke. — Foto: F. Perdan Spomin borcem in 30. obletnici zmage socialistične revolucije V spomin na 27. marec 1942, ko je bila v Hovtu pri Planici ena najtežjih bori) med narodnoosvobodilnim bojem na Gorenjskem, praznujejo v teh dneh v krajevnih skupnostih 'Jošt, Bitnje, Sv. Duh in Zab-nica krejevni praznik. Pred 33 leti je 32 borcev Selške čete Cankarjevega bataljona, ki jim je izdajalče\ a roka sklenila smrtni obroč, sprejelo neenak boj in se po težki bitki Z ju-rišt'in resilo i/, obroča. Življenje je izgubilo lf> borcev, med njimi tudi narodni heroj Stane Žagar. Nemci so smrt Staneta Žagarja proglasili kot konec partizanstva na . Gorenjskem. Toda njegovo in padlih tovarišev revolucionarno poslanstvo se je nadaljevalo v preživelih borcih Selške Čete, v slehernem borcu in aktivistu in se razraščalo v mogočnem osvobodilnem boju in socialist it'ni revoluciji do končne zmage. Poseben odbor, sestavljen iz predstavnikov krejevnih skupnosti Bitnje, -Jošt nad Kranjem, Sv. Duh in Zahnica, je s pomočjo občinskega . odbora Zveze združenj borcev NOV Kranj, kranjskim pihalnim orkestrom, pripadniki -Jugoslovanske ljudske armade, partizanske enote občine Kranj, mladinci ter učenci osnOVne Sole Lueijana Seljaka iz Stražišča pripravil v soboto oh K). uri na Planici spominsko proslavo. Med gosti so bili prvoborci, preživeli udeleženec bitke Stane Kersnik-Jelovčan, član sveta federacije Miha Marinko, sekretar medobčinskega sveta ZK mesta Ljubljana Vinko Hafner, predstavniki kranjske občine in družbenopolitičnih organizacij ter sosednjih občin, svojci padlih in drugi. Po pozdravnem govoru -Janka Cegnarja in eriomiruitnem molku so V spomin padlim izstrelili častne salve, pihalni orkester pa je zaigral žalostinko. Nato je govoril sekretar komiteja občinske konference ZK Kranj Henrik Peternelj. »Današnje srečanje ni posvečeno le spominu borcem, ki so pred 33 leti na teh strmicah bili neenak boj, temveč tudi 30. obletnici svobode in zmage socialistične revolucije. Jugoslavija je v :i() letih obstoja pod vodstvom komunistične partije in tovariša Tita dosegla takšne rezultate, kakršnih naši narodi niso dosegli v vsem svojem obstoju. Naša država si prizadeva za najbolj plemenite cilje — to je za mir in enakopravnost v svetu, za politiko neuvrščenosti in za spoštovanje človeka in njegovih temeljnih pravic. Prav zaradi takš- ne usmeritve je Jugoslaviji postala trn v peti najbolj reak cionarnim silam v svetu, ki s hočejo svoj obstoj podaljšat Nadaljevanji na 2. strani jubiIejna mesa nioa > r V spomladanski akciji od 15. marca do 15. aprila smo pripravili za vas: POPUST na stanova njsko opremo določenih proizvajalcev POSEBNI tovarniški popust na posamezno stanova njsko opremo NOVE PROGRAME pohištva raznih proizvajalcev RAZPRODAJA ocenjenega blaga — bele tehnike s popustom .KRANJ in še modno revijo od 20. marca do 10. aprila v veleblagovnici Globus, I. nadstropje levo vsak četrtek ob 16. uri H XIV. MEDNARODNI KMETIJSKI SEJEM OD 11. DO 20. APRILA 1975 Naročnik: Jubilej dveh revolucionarjev Predsed n ik repu bliske ga sveta zveze sindikatov Slovenije -Janez Barborič je minuli petek, 21. marca, v Ljubljani priredil sprejem in tovariško srečanje na čast dveh veteranov slovenskega revolucionarnega delavskega gibanja, Rudija Ganzitija in Jožefa Kopitarja, ki te dni slavita 70-letni-co rojstva. Srečanja so se udeležili tudi predsednik predsedstva SRS Sergej Kraigher, predsednik CK ZKS France Popit, članica predsedstva C K ZKS Vida Tomšič, članica sveta federacije Zdenka Kidrič, predsednik ZZB NOV ■Janko Rudolf, generalna sekretarka RS ZSS Ivanka Vr-hovčak in nekateri drugi naši družbenopolitični delavci. Kmalu povišanje stanarin? Ze od leta 1965 so stanarine v Sloveniji praktično zamrznjene, kar povzroča kronično pomanjkanje sredstev za investicije in za tekoče vzdrževanje stanovanjskih kapacitet. Ta ugotovitev in pa dejstvo, da je cenik gradbenih in obrtniških storitev ter vseh vrst materiala vmes doživel celo vrsto sprememb navzgor, sta glavni vodili pri sestavljanju družbenega dogovora o novi politiki stanarin za leto 1975, ki naj bi ga komune podpisale prihodnji mesec. Pomst bo verjetno znašal 25 odstotkov. Hkrati je bilo sklenjeno, da mora skupnost zagotoviti pomoč v obliki subvencij občanom, ki jim bodo višje stanarine ogrozile standard. Nadomestitev oz. subvencija bo znašala največ 80 odstotkov popravljene tarife. Pogovori Kekkonen Tito v Med sedanjim obiskom predsednika republike Finske dr. Ur ha Kekkonen a v Jugoslaviji je visokega gosta iz de žele tisočerih jezer sprejel tudi predsednik Tito. Osrednje teme njunih sobotnih m nedeljskih pogovorov v Bugo-njem in v Koprivnici so bila vprašanja okrog nadaljnje krepi/ve gospodarskih stikov med obema državama, položaj c svetu, razmere v Evropi in problematika v zvezi z zaključno fazo konferenci varnosti in sodelovanju, nedeljo opoldan sta predsed nik Tito in Jovanka Broz Kekkonenu priredila svečano kosilo, popoldan pa so v spremstvu družbenopolitičnih delavcev BiH krenili na lov pod planino Radušu Predsed nik Tito je ob tej priložnosti uplenil izjemno redek prime rek orjaškega medveda. Posodobiti funkcijo in vlogo državne uprave Sedanji način in ustroj državne uprave nista v skladu s potrebami delegatskega, sistema in združenega dela, so menili člani zveznega sveta za družbeno ureditev, ki se je konec tedna zbral k posvetu na Brionih. Dejstvo je. da bi v državni upravi moralo hierarhične odnose, togost in zaprtost vase nadomestiti teamsko poslovanje Tudi kadrovska struktura ne ustreza, saj močno primanjkuje strokovnjakov. Treba bi bilo okrepiti njeno odgovornost uprave do skupščine in do političnih organizacij, predvsem pa jo bolj približati združenemu delu, ki v spremenjenih družbenoekonomskih odnosih pre rašča v temeljno gibalo naše skupnosti, so poudarili udeleženci brionskega sestanka. Spomin borcem in 30. obletnici zmage socialistične revolucije Nadaljevanje s 1. strani prav na račun izkoriščanja manj razvitih dežel. V zadnjem času smo priča najrazličnejšim oblikam pritiska na samoupravno, socialistično, neuvrščeno Jugoslavijo. Zato se moramo takim pritiskom najodločneje upreti, kar bomo lahko storili le z doslednim uresničevanjem nove ustave ter sklepov in stališč Zveze komunistov. Svetli primeri iz narodnoosvobodilne borbe ter zgled borcev Selške čete, ki so pred 33 leti prebijali na tem mestu sovražni obroč, nas obvezujejo, da tudi mi danes razbijamo obroče in premagujemo prepreke, ki so na poti našega samoupravnega socialističnega razvoja,« je v svojem govoru poudaril Henrik Peter-nelj. Sledil je prisrčen, simboličen recital Ogenj, jeklo, upanje, katerega scenarij je bogato in domiselno uredil predmetni učitelj osnovne šole Lucijana Seljaka, Matevž Oman in ki so ga kvalitetno izvedli učenci osnovne šole Lucijana Seljaka, pihalni orkester iz Kranja in vojaki. " V počastitev proslave in 30. obletnice osvoboditve pa so na osnovni šoli Lucijana Seljaka izdali tudi posebno številko glasila Brstje. A. Zalar Vse širša dejavnost v korist slepih V organizacijo Zveze slepih in slabovidnih Kranj je trenutno vključeno 330 slepih in več kot 60 slabovidnih z vseh gorenjskih občin. Skrb za člane, prizadete na tako važnem čutilu kot je vid, se začenja že zelo zgodaj, že v predšolski dobi, saj starši slabovidnega ali slepega otroka nujno potrebujejo pomoč pri vzgoji malega invalida. Slepi in slabovidni otroci se šolajo na Zavodu za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani: v zadnjih petih letih se je na tem Zavodu šolalo 46 otrok z Gorenjske. Seveda pa obiskujejo vsi slabovidni otroci tudi redne osnovne šole, tako da imajo kasneje tudi možnosti nadaljnjega šolanja na srednjih in visokih šolah. Precejšen del slepe mladine pa se usposobi za telefoniste, fizioterapevte in druge poklice. Dokajšen problem pa imajo trenutno telefonisti, ki še nimajo ustrezne kvalifikacije, ker so zaradi čimprejšnje zaposlitve predčasno zapustili telefonsko šolo Centra za rehabilitacijo. Vendar pa bo po zagotovilu direktorja Centra za rehabilitacijo slepih v Škofji Loki tudi ta problem v kratkem rešen, ko bodo telefonisti lahko opravili dodatne izpite. Večjih problemov pri zaposlovanju slepih in slabovidnih na Gorenjskem za sedaj ni, saj je trenutno zaposlen prav vsak za delo sposoben slepi član. Največ jih dela v industriji, v telefonskih centralah, nekaj v zaščitnih delavnicah, manj jih je v prosveti in ostalih poklicih. Doslej še ni sprejet zakon o splošni zaščiti slepih: s tem za- konom bi se uredilo vprašanje gospodinj brez dohodkov, slepih kmetov in preužitkarjev ter sploh slepih oseb brez lastnih dohodkov. Dotlej pa bodo organizacije slepih tako kot doslej morale na vse mogoče načine s finančno pomočjo, z uveljavljanjem raznih beneficij, ki so že v veljavi, ali kako drugače pomagati svojim članom z nizkimi osebnimi dohodki. Razen take vrste skrbi za svoje člane, organizacije kot na primer kranjska nakupujejo za slepe razne tehnične pripomočke kot so magnetofoni, radioaparati, razne vrste ur za slepe, pisalne stroje za slepe, tipne signale in ostale predmete, kijih slepi uporabljajo pri svojem delu in v prostem času. Dejavnosti, ki se jih osnovna organizacija Zveze slepih loteva za svoje članstvo — pri tem ne moremo tudi mimo kulturne in športne dejavnosti — so iz leta v leto obširnejše, tako da sredstva za tako obširen program zbrana iz dotacij občin in iz lastnih sredstev ter pomoči delovnih organizacij ne zadoščajo več. Ko smo že pri denarju — omenimo še problem Centra slepih v Škofji Loki: stavba je potrebna adaptacije, vendar pa denarja za ta edini slovenski zavod za rehabilitacijo slepih letos še ne bo. Občni zbor osnovne organizacije Zveze slepih Kranj, ki je o teh in še drugih problemih razpravljal, je seveda potrebo po adaptaciji Centra podprl. Sprejel je tudi program dela za naslednje obdobje in razpravljal ter sprejel pravila medobčinske organizacije slepih in slabovidnih. L. M. Pot štafete mladosti skozi Slovenijo Na nedavni razširjeni seji sekretariata republiške konference ZSMS, ki jo je vodil predsednik Ljubo Jasnič, udeležili pa so se je tudi predsedniki medobčinskih svetov ZSMS, so govorili o poti letošnje štafete mladosti skozi Slovenijo. Letos bodo hrvatski mladinci predali štafetno palico mladim v Izobraževanje delegatov V četrtek, 20. marca, je bila na ■Jesenicah seja izvršnega odbora občinske konference SZDL, na kateri so govorili o pripravi konference o informiranju, o programu izobraževanja delegacij in delegatov in o sestavi občinske konference in nje mh organov. Delavska univerza -Jesenice je že izdelala program izobraževanja delegatov in delegacij iz krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti, organizacij združenega dela m temeljnih organizacij združenega dela. Program izobraževanj naj bi potekal v obliki seminarjev, razgovorov in predavanj. Na seji so se domenili, da bodo do 15. aprila pripravili gradivo za konferenco o informiranju. Dalj časa so govorili o sestavu občinske konference SZDL, ki naj bi jo sestavljali delegati iz krajevnih konferenc, izbrani po teritorialnem principu, iz družbenopolitičnih organizacij, društev itd. Razpravljali so tudi o poročilu komisiji' za podeljevanje priznanj 0F, o organiziranosti SZDL V vojnem času in o nekaterih drugih vprašanjih. I). S. Sloveniji 1. aprila na mostu čez reko Dragonjo v Istri. V naši republiki bodo štafeto pozdravili v mnogih krajih, ki so znani iz NOU in v katerih so se odvijali zaključni boji za osvoboditev države. Tako bo letošnja štafeta mladosti vključena v praznovanja ob 30. obletnici osvoboditve. V petih dneh, toliko časa se bo štafeta zadrževala v Sloveniji, jo bodo mladinke in mladinci nosili po Primorski, prek Ajdovščine, Tolmina in Cerknega v škofjeloške hribe in od tu v Dražgoše. Zatem bo pot nadaljevala na Jesenice in proti Ljubljani, na Dolenjsko, kjer bo obiskala bazo 20, Kočevje in Črnomelj, od tod pa bo pohitela v posavske kraje in čez kozjansko hribovje v revirje. Potem, ko bo zapustila Trbovlje, jo bodo pozdravili prebivalci v celjski regiji, na Koroškem ter v dravski kotlini, na Osankarici, Slovenski BiStrid in v Mariboru. Zadnji dan bivanja v Sloveniji bo obiskala še kraje v Pomurju. Slovenski mladinci jo bodo hrvatskim predali v murskem središču. Štafeta bo prispela v Slovenijo na dan delovnih brigad. Zato bo osrednji sprejem prvega dne, ki bo v Kopru, posvečen temu dnevu. Na seji so se tudi dogovorili, da bo prvi nosilec štafetne palice v Sloveniji mornar — slušatelj piranske pomorske šole. Zadnji pa mlad kmečki proizvajalec. S tem bodo označili posebnosti območij, na katerih bomo štafeto sprejeli in oddali hrvatskim mladincem, hkrati pa tudi poudarili pomembnost obeh vej gospodarstva v Sloveniji. -II) Jesenice Za danes, torek, 25. marca, je sklicana 7. seja občinske konference ZKS na Jesenicah, na kateri bodo govorili o idejno-politični in organizacijsko-kadrovski krepitvi organizacije Zveze komunistov v jeseniški občini, o uresničevanju nalog s področja kadrovske politike in o nekaterih drugih vprašanjih. Seja je sklicana ob 17. uri v spodnjih prostorih Kazine. Za sredo, 26. marca, sklicuje občinski svet Zveze sindikatov razširjeno sejo, na kateri bodo govorili o sklepih zadnje seje, o zaključnem računu, o dopolnitvah finančnega načrta, o pregledu stanja na področju družbenega dogovarjanja o uporabi sredstev za skupno in splošno porabo v letošnjem letu. Na seji bodo ocenili občne zbore osnovnih organizacij sindikata in govorili o nekaterih kadrovskih spremembah. Kazen tega bodo razpravljali tudi o akciji za Kozjansko. Sejo sklicujejo v spodnjih prostorih Kazine ob 16. uri. u £ Kranj Včeraj popoldne se je pri občinskem odboru zveze združenj borcev NCA sestal odbor koroških partizanov. Razpravljal je o predlogih za odlikovanja koroških partizanov. Danes popoldne bo redna seja izvršnega odbora občinske konferenc* socialistične zveze. Pogovorili se bodo o pripravah na sejo občinske konference socialistične zveze in o priznanjih OF za letos. Na dnevnem redu je tudi razprava o samoupravnem sporazumu o programskem in poslovnem sodelovanju RTV Ljubljana in razprava o programu sodelovanja s koroškimi Slovenci. v Sekretar medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko Ludvik Kej žar je*z*: jutri popoldne sklical peto sejo medobčinskega sveta ZK. Obravnavali bodo sklepe in stališča sveta s področja zaposlovanja in o nadaljnjih akcijah in nalogah. Govorili bodo tudi o kadrovanju v pedagoške poklice in v srednj0 politično šolo pri CK ZKS in v šolo v Kumrovcu. Predstavniki sindikata tekstilne in usnjarske industije bodo v četrtek opoldne razpravljali o temeljnih izhodiščih za združevanje in samoupravno organiziranje tekstilne industrije v Sloveniji. Ta teden se bodo sestale tudi skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. Danes popoldne bo najprej druga seja obeh zborov skupščine skupnosti otroškega varstva, jutri pa bo druga seja obeh zborov skupščine temeljne izobraževalne skupnosti in kulturne skupnosti. Seje omenjenih skupščin bodo ob 15. uri. V četrtek ob 9. uri bo druga sejaskupščine interesne skupnosti za zaposlovanje, v petek ob 8. uri pa bo tretje zasedanje regionalne zdravstvene skupnosti. - A. Z. Radovljica Komite občinske konference zveze komunistov Radovljica je minuli teden v torek na 15. seji razpravljal o izvajanju sklepov druge seje CK ZKJ ter o letošnjih nalogah. V sredo popoldne pa se je sestal aktiv komunistov neposrednih delavcev in med drugim razpravljal o programu aktiva ter aktualnih družbenopolitičnih nalogah občinske konference zveze komunistov. Komisija za šport in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu Radovljica namerava letos poživiti šport in rekreacijo med člani sindikata v občini. Tako nameravajo pripraviti športne igre v plavanju, balinanju, namiznem tenisu, streljanju z zračno puško, malem nogometu, malem golfa; šahu in še nekatera druga. V primeri z dosedanjimi tovrstnimi tekmovanj1 bodo skupen zaključek sindikalnih športnih iger pripravili za vse panoge jeseni. , V torek dopoldne bo občinski sindikalni svet pripravil seminar za vse na novo izvoljene blagajnike osnovnih organizacij sindikata v radovljiški občini- A. Ž. Škofja Loka V četrtek je bila v Škofji Loki seja aktiva delavcev neposredni proizvajalcev. Člani ZK, ki so združeni v tem aktivu, so na njej spregovorili 0 splošni in skupni porabi v letu 1975 ter o reorganizaciji in dopolnitvi aktiva delavcev neposrednih proizvajalcev. Izkazalo se je namreč, da večje števil0 članov aktiva ni več na škofjeloškem področju, poleg tega pa je predvidena tudi ustanovitev nekaterih novih osnovnih organizacij ZK v organizacija*1 združenega dela. -J£ Tržič Pretekli teden je bilo v tržiški občini več pomembnih sestankov if1 delovnih srečanj. Sestal se je iniciativni odbor za ustanovitev skupnosti socialnega varstva, kadrovska komisija komiteja občinske konference ZKS, pre* sedniki krajevnih organizacij SZDL in komisija za priznanja pri občinS* skupščini. V sredo pa je bilo zasedanje skupščine samoupravne interesne skupnosti za izobraževanje. V sredo je bilo v tržiški občini organizirano ti'('' podpisovanje družbenega dogovora o splošni in skupni porabi v občini. Pretekli teden je bila v Tržiču razširjena seja komiteja, seja izvršnega sveta občinske skupščine in seja iniciativnega odbora za izgradnjo ceste Tržič —Begunje in tržiške ceste vpadnice. Včeraj pa je bila na komiteju občinske konference ZKS seja aktiva mladih komunistov. -jk —■v Poziv temeljnim samoupravnim organizacijam in skupnostim, da naročijo glasilo Skupščine SR Slovenije za delegacije in delegate Skupščina SR Slovenije je v začetku letošnjega leta začela izdajati »Poročevalca« kot uradno glasilo za obveščanje delegacij in delegatov temeljnih samoupravnih skupnosti in organizacij. Njegova naloga je na zgoščen način in pravočasno posredovati skupnostim in delegacijam' skupščinsko gradivu, o katerem delegati odločajo v zborih, in zagotoviti še druge pomembne informacije iz dela Skupščine, njenega Izvršnega sveta in upravnih organov. Poleg tega bo »Poročevalec« po dogovoru med Skupščino SFRJ in skupščinami republik in pokrajin prinašal na enak način obdelano tudi njeno gradivo, saj izhajata obe skupščini i/, enotne delegatske osnove. »Poročevalec« bo izhajal dvakral na mesec, po potrebi tudrv posebnih številkah. Gre potemtakem za glasilo, ki pomeni v celotnem sistemu informiranja delovnih ljudi in občanov in njihovih skupnosti in delegacij enega izmed osnovnih pogojev za njihovo delo tako v delegacijah kot V' konferencah delegacij, v občinskih skupščinah, v republiški skupščini in Skupščini SFRJ. 7. njim si bodo delegacije pomagale pri opravljanju dolžnosti, ki jim jih nalagajo delovni ljudje in občani, m pri uresničevanju njihove pravice, da so obveščeni o vsem, kar je predmet razpravi janja in odločanja v skupščinah. Upoštevajoč dosedanje izkazane potrebe in izkušnje, stališča družbenopolitičnih organizacij, predvsem pa ustavno določilo o tem, da 80 temeljne skupnosti dolžne zagotavljati pogoje za uspešno delo — in ob; veščenost sodi med take bistvene pogoje, sodimo, da smo s skupnimi močmi Skupščina SR Slovenije, Skupščina SFRJ in temeljne skupnosti dolžni zagotoviti, da se ti pogoji uresničijo tudi na ta način, da I)" »Poročevalec redno na voljo vsem, ki ga potrebujejo. < Zato pozivamo delavske svete temeljnih organizacij združenega dela, svete krajevnih skupnosti, vodstva samoupravnih interesnih skupnost i, vodstva družbenopolitičnih organizacij, občinske skupščin*' in druge interesente, da se nanj naroč]|o, in sicer da naročijo toliko izvodov, kolikor je po njihovem potrebno za zadostno informiranost njihovih skupnosti in delegacij. »Poročevalca« naročite na naslov: Skupščina SR Slovenije. Šubičeva 4, 61000 Ljubljana. Začasna letna naročnina znal' 80 din. »Poročevalec« bo na voljo tudi v prodaji po -J din za redno številko. Prosimo za natančne naslove skupnih in posamičnih naroc-nikov. Predsedstvo Skupščine SK Slovenije Izvršni odbor republiške konference soc. /veze Slovenije Izvršni odbor predsedstva repub. sveta zveze sind. Slovenij1' v. Stopnje prispevkov znane Za letošnje leto je glede na zakonsko določeni rok potrebno določiti stopnje prispevkov za samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti do konca marca. Tiste samoupravne interesne skupnosti, ki so sestavni del skupščinskega sistema, to so skupnosti s področja vzgoje in izobraževanja, kulture, zdravstva, raziskovanja in socialnega varstva, imajo pooblastilo, da njihove skupščine same ali v enakopravnem soodločanju s pristojnimi zbori družbenopolitičnih skupnosti veljavno določajo stopnje prispevkov. Takega pooblastila pa v občini Škofja Loka niso imele telesnokulturna skupnost, skupnost otroškega varstva in skupnost socialnega skrbstva. Ker v škofjeloški občini skupnost socialnega varstva, v katero se združujeta tudi skupnost otroškega varstva in skupnost socialnega skrbstva, še ni ustanovljena, v predpisanem roku nikakor ne bi bilo mogoče izpeljati postopka za določitev stopenj. Zato je vso stvar vzela v roke občinska skupščina in na zadnji seji na predlog skupščin obeh skupnosti določila višino prispevka. Višino prispevka pa je z odlokom na predlog skupščine telesnokulturne skupnosti določila tudi za to skupnost. In kakšne so prispevne stopnje? Za skupnost otroškega varstva znaša 0,45 odstotka od bruto oseb. dohodkov, kar je 3,308.000 din in 0,40 odstotka od čistega mesečnega zneska pokojnin oziroma invalidnin, za< skupnost socialnega skrbstva 0,58 odstotka od bruto osebnih dohodkov, kar je 4,263.000 din, in za temeljno telesnokulturno skupnost 0,43 odstotka od bruto osebnih dohodkov, kar je 3,161.000 din. Zbrana sredstva se bodo uporabila za financiranje programov navedenih skupnosti. J. Govekar V Škofji Loki konferenca mladih iz KS Sprejeli program dela — predsednik je Anton Bizjak iz Gorenje vasi Pred kratkim je bila v Škofji Loki ustanovna konferenca mladih iz krajevnih skupnosti. Poleg delegatov iz osnovnih organizacij mladine sta se seje udeležila tudi predsednik OK ZSMS Janez Sušnik in predsednik OK SZDL Jože Šubic. Poročilo o pripravah na konferenco je podal predsednik pripravljalnega odbora Iztok Kavčič. Povedal je, da bi morali konferenco ustanoviti že jeseni, vendar so se priprave zavlekle zaradi nove organiziranosti osnovnih organizacij in kadrovskih sprememb. Program dela konference, ki so ga sprejeli na seji, so razdelili na tri dele: idejnopolitično delo, kulturno delovanje in povezovanje med posameznimi organizacijami. Pri izobraževanju so se doslej največ posluževali predavanj, ki so bila bolj ali manj obiskana. Ker pa pri predavanju mladi le poslušajo, so na seji predlagali naj bi v prihodnje namesto predavanj pripravljali posebne diskusijske večere, na katerih bi predavatelj mlade najprej seznanil s temo, potem pa bi o snovi skupaj razpravljali. Govorili naj bi predvsem o gospodarstvu v občini, vlogi krajevnih skupnosti in o mestu mladine v tej najmanjši enoti samoupravnega sistema. Poleg tega pa bi za izobraževanje članstva pripravili tudi več popoldanskih seminarjev, za vodstva osnovnih organizacij pa dvodnevni seminar, ki ga bo pripravila občinska konferenca mladine. Na kulturnem področju so mladi v škofjeloški občini že sedaj dokaj aktivni. Zlasti je ta aktivnost razvita v žirovski kotlini, saj ni društva, pevskega zbora ali glasbenega ansambla brez mladih. V programu dela mladih iz krajevnih skupnosti so poudarili, da je potrebno v kulturno delo vključiti mladino iz vseh osnovnih organizacij. Menili so celo, da bi mladina morala biti pobudnik kulturnega življenja. Zato bo vsaka osnovna organizacija morala pripraviti program prireditev in drugih oblik kulturne dejavnosti. Na podlagi teh programov in poročil o izvajanih akcijah, bodo dobivali tudi denarno pomoč. PRIPRAVE NA OBRAMBO SKRB VSEH NAS Na osnovi sklepa koordinacijskega odbora za splošni ljudski odpor pri občinski konferenci SZDL Kranj bo Delavska univerza Tomo Brejc iz Kranja začela danes krog predavanj na temo Priprave na obrambo — skrb vseh nas za vse prebivalce kranjske občine. Predavana snov pojasnjuje možnosti organiziranja in usposabljanja občanov za naloge v splošnem ljudskem odporu, in to v vseh dejavnostih krajevnih skupnosti. Za vse prebivalce na svojem območju organizirajo v tem tednu predavanja naslednje krajevne skupnosti v: S cd od O S O 25. 3. Vodovodni stolp 27. 3. Center, Huje Planina, Čirčiče kino Center torek 18 območje KS kino Center četrtek 18 območje KS Služba družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji podružnica 51500 Kranj objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. 3 kontrolorjev I 2. referenta ekonomsko tehničnih opravil 3. PKI) — pomožno kuharico 4. več pripravnikov s srednjo šolsko izobrazbo 5. snažilko (>. več sodelavcev za avtomatsko obdelavo podatkov Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod l.J višja izobrazba ekonomske, pravne ali upravne smeri in 2 leti delovnih izkušenj; pod 2.: srednja izobrazba - KSŠ ali gimnazija in 2 leti delovnih izkušenj; pod 8.: polkvalificirana gosi inska delavka, deljen delovni čas; pod 4.: srednja šolska izobrazba - KSŠ, gimnazija. TSŠ, upravno admini&l rat ivna Šola; pod 5.: nepopolna osemletka, delo je V popoldanskem času; pod 6.: srednja ali nepopolna srednja šolska izobrazba, delo se združuje za določen č as Pismene prijave sprejema kadrovska služba SDK — podružnice Kranj 15 dni po objavi delovnih mest. K prijavi priložite dokazila o izpolnjevanju pogojev, ki so navedeni v objavi. Izbira kandidatov bo objavljena najpozneje V 15 dneh po preteku roka za prijavo. Kandidati bodo pismeno obveščeni. V razpravi o sodelovanju med osnovnimi organizacijami so mladi poudarili, da je dolžnost vseh osnovnih organizacij, da sodelujejo v akcijah, ki jih pripravlja občinska konferenca mladine, kot so razna tekmovanja, pohodi, oblike izobraževanja in podobno. Poleg tega pa morajo aktivi bolje in več sodelovati tudi med seboj. Osnovna organizacija v KS naj naveže najprej stike z mladinskimi aktivi v temeljnih organizacijah združenega dela na svojem območju. Oboji skupaj pa lahko načrtujejo akcije v širšem merilu. Večino osnovnih organizacij tare tudi pomanjkanje prostorov za dejavnost. V najboljšem položaju so aktivi v hribovskih predelih, kjer so opuščene šole, katere so družbenopolitične organizacije zaupale mladini v upravljanje in varstvo. Teže je v večjih središčih. V Zireh imajo mladi svoj klub, ki pa je za širšo dejavnost premajhen. V Gorenji vasi mladi gostujejo zdaj tu zdaj drugod, v Železnikih pa so dobili mesto v domu družbenopolitičnih organizacij. Najteže pa je v Škofji Loki. V središču občine mladina nima niti kluba, niti drugega primernega mesta, kjer bi se lahko sestajala. Morda bi bilo ob takšni stiski na mestu, da bi še enkrat in tokrat zares resno in zavzeto preštudirali predlog, ki ga je pred skoraj dvema letoma povedal predsednik občinske skupščine Tone Polajnar. Mladim je predlagal, da bi se pogovorili z vodstvi šol, da jim v popoldanskem času odstopijo v uporabo prostore, ki so namenjeni za različne dejavnosti: dvorane, telovadnice, knjižnice . . . Seveda pa bi mladi morali šolsko imovino čuvati in najbrž dati za uporabo vsaj minimalno odškodnino. L. Bogataj Psihiatrična bolnica Begunje na Gorenjskem razglaša prosto delovno mesto elektrikarja Pogoji: kvalifikacija elektro stroke 'in praksa. Poskusno delo 3 mesece. Prijave sprejemamo do 31. marca 1975. Se letos izdelati metodologijo Vse samoupravne interesne skupnosti, ki tvorijo tako imenovani skupščinski sistem ( razen interesne skupnosti za socialno skrbstvo, ki pa ima prav tako minimalni program ) se bodo letos znašle v kranjski občini v precejšnjih težavah, so ugotovili na zadnji seji izvršnega odbora občinske konference socialistične zveze v Kranju, ko so razpravljali o skupni porabi za letos. Poudarili so, da je bil -letošnji sistem dogovarjanja v primerjavi z lanskim veliko slabši in predvsem neusklajen z ustavno začrtanimi normami. Dogovarjanje je letos v glavnem potekalo med republiškimi in občinskimi izvršnimi sveti. V občinah pa se letošnje določanje dohodka oziroma financiranje posameznih dejavnosti s področja skupne porabe ni kaj dosti spremenilo od nekdanjega proračunskega sistema. Stopnje so bile namreč določene in ko je prišlo do dogovarjanja na občinski ravni, so vsi po vrsti ugotavljali, da je premalo denarja za minimalni program. V največjih težavah sta se tako znašli samoupravna kulturna skupnost in skupnost za izobraževanje. Težave pa bosta imeli tudi skupnost otroškega varstva in samoupravna skupnost za telesno kulturo. Izvršni odbor meni, da bo potrebno na vseh področjih skrbno varčevanje. Hkrati pa predvidevajo, da bodo V kranjski občini letos dosegli večji bruto osebni dohodek od prvotno začrtanega in da ho zato med letom moč opraviti tako imenovano revalorizacijo sredstev za posamezne dejavnosti. Sklenili so tudi. da bodo opozorili republiške organe, da je treba čimprej ( na vsak način pa Se letos do jeseni ) izdelati metodologijo dogovarjanja na vseh ravneh. Leta naj bi bila takšna, da bo resnično omogočala in zagotavljala samoupravno dogovarjanje, ne pa da bo le sem a nekdanjega proračunskega sistema. A. Zalar Ne izolacija —■ temveč vključevanje Po svetu že peto leto praznujejo prvo pomladansko nedeljo kot dan invalidov in tako tudi pri nas. V kranjski občini so se v okviru SZDL organizirala vsa društva, ki vključujejo invalide v koordinacijski odbor. Leta ima nalogo skrbeti in dajati pobude za reševanje invalidskih problemov. Vsa ta društva - socialno humanitarne organizacije - delujejo po sekcijah in so nekatere bolj, druge manj uspešne. Društvo telesnih invalidov vključuje vse telesno prizadete občane, ki so se poškodovali v vojnem času, pri delu in v prometnih nesrečah, ter občane s prirojenimi telesnimi okvarami. V Kranju je 2100 telesnih invalidov, od katerih je včlanjenih v društvo 750. Društvo ima organizirane aktive po delovnih organizacijah, ki skrbijo za ustrezne delovne pogoje in socialno varnost v organizacijah, kjer združujejo svoje delo. Nezaposlenih telesnih invalidov v občini ni, razen tistih seveda, ki so invalidsko upokojeni. Zveza društev gluhih in naglušnih pa deluje v okviru Gorenjske po svojem programu. Društvo za pomoč duševno nezadostno razvitim osebam vključuje v svoje članstvo starše in učitelje umsko manj razvitih otrok in vse tiste, ki jim želijo na human način pomagati. V kranjski občini se rodi stalno število umsko manj razvitih otrok — 2,5 odstotka vseh novorojenih otrok. Center za socialno delo je v zadnjih dvajsetih letih kategoriziral 13 slepih, 11 slabovidnih, 14 gluhih, 17 naglušnih, 4 otroke z govornimi motnjami, 46 telesnih invalidov, 32 idiotov (v zadnjih šestih letih le 2), 62 imbecilov, 304 debile, 222 mejnih primerov in 54 otrok s kombiniranimi motnjami, skupaj 769 otrok. Naša samoupravna socialistična družba se loteva reševanja invalidskih problemov predvsem humano, pri reševanju problemov pa se poslužujemo ustavnih in zakonskih določil. Resolucija VII. kongresa ZK Slovenije je še posebej spodbudna in pravi, da je treba odpravljati vzroke invalidnosti, usposobljene invalide pa vračati v delovni proces. Občani, ki si niso sposobni zagotavljati obstoja, morajo prejemati družbeno pomoč. Leta mora biti čim bližja ljudem, ki jo potrebujejo. Pravilen odnos do vseh teh oseb naj bo tudi predmet vzgoje mladine, da bo potem v kasnejših letih imela humanejši odnos do invalidskih oseb. Letošnja akcija socialno humanitarnih organizacij je predvsem usmerjena v delo z mladino. Učiteljski zbori osnovnih in srednjih šol v Kranju naj bi začeli na osnovi - priloženih podatkov in s pomočjo podatkov iz samostojne priloge Delavske enotnosti z dne 15. marca letos akcijo za sistematično vzgajanje mladih v odnosu do invalidskih oseb. — Invalidne osebe ne potrebujejo našega usmiljenja, pač pa razumevanje. Ne glej telesnega invalida v okvarjeni del telesa, ker ga to vznemirja! — Invalidni otroci ali odrasli niso »posebneži« ali »reveži«, ampak prav taki otroci ali odrasli kot smo sami. — Niti pivalidne osebe niti njihove družine niso krive, da so ti ljudje med nami, ker je to pogojeno po naravni zakonitosti ali pa so invalidi žrtve vojne, dela, prometa ali bolezni. — Vse lepo zveneče deklaracije, ustavna določila in zakoni, ki ščitijo invalidne osebe, niso učinkoviti, če sami nimamo srca in poguma za naš lasten odnos do teh ljudi. — Vsak človek mora pri svojem delu paziti na svoje zdravje in na zdravje sočloveka. — Vsakemu delavcu mora družba Zagotoviti varnost pri delu; vsak delavec pa mora upoštevati navodila o varnosti. — Vsak pešec in vsak voznik bi moral sam skrbeti za svojo varnost in varnost drugih vprometu. Sole naj bi imele sezname težje prizadetih invalidov in onemoglih oseb na področju svoje krajevne skupnosti, da bi jih pionirji in mladinci lahko obiskovali, kdaj tudi obdarili in jih vabili na svoje šolske proslave (Taborniki Kokrškega odreda že več let sodelujejo z društvom telesnih invalidov in obiskujejo težje prizadete občane). Socialno humanitarne organizacije predlagajo in prosijo šole, naj bi šolarji pisali proste spise s tematiko invalidnosti. Koordinacijski odbor prosi vodstva šol, da najboljše spise pošljejo na društvo za pomoč duševno manj razvitim osebam (Posebrfa osnovna šola Kranj), da jih bo objavilo. Predlagamo, da bi vsako leto poslej prevzele pionirske in mladinske organizacije pobudo za praznovanje mednarodnega dneva invalidov. Vodstva šol prosimo, da sporočijo na omenjeni naslov, koliko značk Mednarodni dan invalidov 1975po 10 din bi želeli kupiti zbiralci značk, učenci in drugi občani. Društvo invalidov Kranj Konrad Pavli Društvo za pomoč duševno nezadostno razvitim osebam Irena Fister ENTRAL GOSTINSKO IN TRGOVSKO PODJETJE • KRANJ odbor za medsebojna razmerja Maistrov trg 11, Kranj objavlja na podlagi 9. člena Samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu prosta delovna mesta: 1. FINANČNEGA KNJIGOVODJE 2. REFERENTA ZA OBRAČUN OD 3. STROJNEGA KNJIGOVODJE 4. ADMINISTRATORJA V RAČUNOVODSTVU 5. ADMINISTRATORJA ZA TRGOVINO DELIKATESO 6. KV PRODAJALCA ZA TRGOVINO V DUPLJAH 7. UČENCEV Za vsa r nasledil pod 1.: pod 2. pod 3.: izkušenj pod 5.: Poseben pod 6.: pod 7.: v gospodarstvu za poklic: prodajalca, natakarja, kuharja azpisana delovna mesta se poleg splošnih pogojev zahtevajo še 1 posebni pogoji: srednješolska izobrazba in 3 leta delovnih izkušenj, in 4.: srednješolska izobrazba in,1 leto delovnih izkušenj, srednješolska izobrazba, znanje knjiženja in 1 leto delovnih poklicna trgovska šola, 1 leto delovnih izkušenj, pogoj pod L, 2., 3., 4.: poizkusno delo, ki bo, trajalo 3 mesece, 2 meseca. dokončana osnovna šola Pismene prijave je treba poslati v 15 dneh po objavi na naslov Central, Kranj, Maistrov trg 11. K prijavi je potrebno priložiti listine o tem, da prijavljeni kandidat izpolnjuje pogoje, ki so navedeni v tej objavi. Zbori oučanov v radovljiški občini Do srede meseca so bili v vseh krajevnih skupnostih v radovljiški občini končani zbori občanov, na katerih so razpravljali o letošnjem predlogu proračuna, družbenem načrtu občine in o programu komunalnih del za letos. V večini krajevnih skupnosti so bili zbori dobro obiskani, največ pripomb, mnenj in predlogov pa je bilo na predlog programa komunalnih del. Domala v vseh krajevnih skupnostih so opozorili tudi na pomanjkanje denarja za posamezna dela. Sestav-Ijavci dokončnih predlogov omenjenih treh dokumentov, ki naj bi jih še ta mesec sprejela občinska skupščina, zato nedvomno ne bodo imeli lahkega dela. 2e zdaj pa je gotovo, da zaradi pomanjkanja denarja kljub usklajevanju vsem že- ljam, predlogom in zahtevam ne bo moč ustreči. Oglejmo si nekatere pripombe, zahteve in mnenja z zborov občanov v občini. Na Lancovem so zahtevali, da se čimprej najde lastnika koče na Zgoški ravni in da se uredi lastništvo zadruženega doma. V Kropi so opozorili, da je dotacija njihovi krajevni skupnosti iz proračuna najnižja v občini in da to ni prav. Predlagali so tudi, naj gradnjo trgovine prevzame drugi investiror, če je ne bo zgradila Živila Kranj. Vprašali so še, kako je z gradnjo otroškega vrtca. V krajevni skupnosti Kamna gorica so povedali, da imajo težave z mostovi čez potok Lipnico, ker jih mora zdaj vzdrževati krajevna skupnost. Zavzeli so se tudi za gradnjo Podgorska cesta gorenjski problem Na osnovi sklepa sestanka, ki je bil 12. februarja na Brezjah nad Tržičem in na katerem so prebivalci vasi od Bistrice pri Tržiču do Begunj ter predstavniki tržiške in radovljiške občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij zahtevali takojšnje popravilo republiške ceste Bistrica —Begunje, je bil v petek popoldne v Tržiču sestanek iniciativnega odbora za popravilo te ceste. Za predsednika odbora je bil izvoljen predsednik izvršnega sveta občinske skupščine Tržič inž. Vili Logar, za njegovega namestnika pa predsednik izvršnega sveta ^občine Radovljica Franc Podjed. Na seji iniciativnega odbora smo slišali, da so bili že vzpostavljeni stiki s Skupnostjo za ceste SRS, vendar odgovori le-te niso preveč spodbudni. Cestna skupnost se je obvezala letos izdelati načrte za temeljito popravilo podgorske ceste, uresničevanje načrta pa je predvideno za prihodnja leta. Skupnost zagovarja etapno gradnjo, ker za enkraten in celovit poseg nima denarja! Na seji iniciativnega odbora je bilo rečeno, da republiška cesta Bistrica pri Tržiču— Begunje ni le stvar tržiške in radovljiške občine, temveč gorenjski problem. Zato morajo popravilo te ceste podpreti vse gorenjske občine prek skupščine gorenjskih občin in delegatov v Skupnosti za ceste SRS. Vztrajati je treba, da se čim prej izdelajo načrti, ki morajo upoštevati temeljito popravilo, ne le vgraditev asfalta na sedanji, večkrat nemogoči trasi, in da se čim prej opravi zakoličenje trase. Iniciativni odbor bo na osnovi soglasja in podpore drugih gorenjskih občin vztrajal, da se za to cesto že letos potrošijo sredstva, ki jih Skupnost za ceste planira drugje na Gorenjskem, pa ne bodo porabljena. Do tedaj pa je treba cesto bolje vzdrževati. Predstavniki krajevnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij so se obvezali, da bodo s prebivalci uredili zemljiškopravne zadeve, tako da po tej plati zapletov ni pričakovati. J. Košnjek Almira: štiri bilance Po podatkih SDK Kranj je radovljiška Almira edina organizacija združenega dela na območju občine Radovljica oziroma podružnica SDK Radovljice, ki je na' dan .11. dec. 1974 imela do konca izpeljan postopek z registracijo TOZD. Na območju Gorenjske so le štiri take organizacije združenega dela. Te delovne organizacije so bile obvezne po odloku SDK z dne 5. 2. 1975 izdelati za vse registrirane TOZD popolne bilance, ki so bile konkretno v Al-miri kljub poznim navodilom oddane v roku. Medtem se Almira pripravlja in načrtuje četrto TOZD s specializirano jersev proizvodnjo v Boh. Bi* strici. Po dosedanjih dogovorih naj bi se priključil k Almiri bivši obrat oziroma TOZD TIP-TOP iz Ljubljane. V naslednjih dneh bodo o tej integraciji odločali samoupravni organi, katerim je že bila dana informacija na zborih kolektivov. V teku so tržne analize, ki bodo pokazale, VTTM dobro gospodarijo V Tekstilni tovarni Medvode, ki posluje v okviru proizvodnega in trgovskega podjetja Tekstil iz Ljubljane, so lansko poslovno leto zelo uspešno zaključili. V letošnjem gospodarskem načrtu planirajo-realizacijo v višini 85 milijonov dinar-iev, ob nespremenjenih prodajnih cenah, predvsem /. večjo produktivnostjo in s proizvodnjo v novi predilnici, ki bo predvidoma stekla konec maj a. V prvih dveh mesecih so dosegU realizacijo v višini 13 milijonov dinarjev, kar je ža 11 odstotkov več kot lani v enakem času. Proizvodni program obsega specialne tehnične tkanine, s katerimi preskrbujejo celotno jugoslovansko tržišče. V kratkem bodo v Križevcih odprli nov obrat. TOZD »Konfekcija«, kjer bo stekla izdelava zaščitnih oblek in izdelkov iz tehničnih tkanin. —ti' Ugodna prodaja V tovarni barv in lakov Color v Medvodah so januarja prodali 1500 ton premazuih sredstev v vrednosti nad 31 milijonov dinarjev, kar je za 70 odstotkov več kot v istem mesecu a ni. -fr kakšne so dejanske tržne možnosti za trikratno povečanje proizvodnje OZtroma prodaje jersev artiklov na domačem tržišču. Proizvodnja v takšnem obsegu bi namreč v celoti angažirala vse razpoložljive kapacitete v TOZD Boh. Bistrica. Obstajajo pa tudi idealne možnosti za povečanje pletenih artiklov spričo vse večjega povpraševanja po Ahnirinih proizvodih. Tudi ugodni bilančni rezultati za leto 1971 omogočajo taka dogovarjanja. Kljub izrazitim tržnim nihanjem v letu 1974 ni bilo v Almiri opaziti kakega vpliva na poslovanje. Tržna realizacija se je v letu'1974 v odnosu na preteklo leto dvignila za prek .10 V in podjetniška akumulacija prek 50 '<. # ' Za leto 1975 načrtujejo v tovarni ponoven dvig realizacije za novih 30 '< in pri polni.zasedenost i kapacitet v Obratu Boh. Bistrica za nadaljnjih 20 '(. Vznemirljive so le prognoze naših gospodarstvenikov, ki napovedujejo med letom obremenit ve v uvozu,čeprav so domala /a leto 1975 že vsi zaključki podpisani s fiksnimi cenami tako za zunanje kot za not ran je tržišče. M. Kavčič kulturnega doma in za ureditev javne razsvetljave. Na zboru občanov v krajevni skupnosti Srednja Dobrava so med drugim zahtevali, da je treba čimprej popraviti most čez Savo v Globokem. V Podnartu pa so menili, da bi morala skupščina pri financiranju komunalnih del prispevati 25 odstotkov. V Ljubnem se zavzemajo za adaptacijo trgovine. Občinsko skupščino prosijo, naj jih podpre pri podjetju Špecerija. Od večjih problemov v krajevni skupnosti Brezje so opozorili na razširitev pokopališča in izgradnjo društvenega prostora. V Lescah so zahtevali naj se pospeši gradnja stanovanjskih blokov in zasebnih stanovanjskih hiš. Predlagali so, naj se otroci iz Nove vasi prešolajo na šolo v Lesce in se zavzeli za čimprejšnjo dograditev telovadnice. V Begunjah zahtevajo, da se ustavijo dela pri zajetju vode v Dragi. Želijo tudi vedeti, kako je z ureditvijo ceste Begunje —Tržič. V krajevni skupnosti Bled pa med večjimi težavami omenjajo predvsem razna komunalna dela. Med drugim so predlagali, naj bi se sestale krajevne skupnosti Gorje, Zasip in Bled in zaprosile občinsko skupščino, da jim pomaga pri asfaltiranju ceste Bled — Podhom — Gorje. Poleg številnih komunalnih problemov v krajevni skupnosti Ribno (most, kanalizacija) in še vedno nerešene zahteve, da se zadružni dom dodeli v upravljanje krajevni skupnosti, so se zavzeli tudi za ureditev otroškega varstva v Ribnem. V Gorjah so poudarili, da bi morala biti davčna uprava doslednejša pri iz-terjatvi davkov, v Zasipu pa so menili, naj bi lanski presežek sredstev v samoupravnih interesnih skupnostih razdelili med krajevne skupnosti. Opozorili so še na ureditev in asfaltiranje ceste, z Bleda čez Buč na Podhom in na gradnjo nove (ne adaptacijo stare) trgovine. V krajevni skupnosti Bohinjska Bela so med drugim zahtevali, da je treba začeti z gradnjo mostu na Kupljenik. V Bohinjski Bistrici pa so vprašali, kako je z dograditvijo smučarskega centra na Kobli. Občani Bistrice tudi zahtevajo, da se čimprej izdela zazidalni načrt za Bohinjsko Bistrico in opozarjajo, da je treba čimprej urediti kanalizacijo in vodovod. V Srednji vasi predlagajo, da se nadaljuje regulacija potoka Ribnica pod Srednjo vasjo, v Stari Fužini pa, naj se uvede v občini davek na vikende. Prebivalci Mošenj pa so se med drugim zavzeli za asfaltiranje ceste skozi vas Mošnje in v Globokem. Kot je zapisano v uvodu, smo omenili le nekatere pripombe, mnenja, želje, zahteve in predloge z zborov občanov. Na vseh zborih v občini je bilo namreč predlogov, mnenj, zahtev in podobno prek 140. A. Zalar Lokacija za čistilno napravo Zbora združenega dela in krajevnih skupnosti sta na sredini seji škofjeloške občinske skupščine soglasno potrdila lokacijo za čistilno napravo v Železnikih. Lokacija je določena južno od vasi Studeno. Obenem so delegati potrdili tudi lokacijsko dokumentacijo za čistilno napravo v Železnikih, ki jo je izdelalo podjetje Lokainvest iz Škofje Loke. -jg Z regulacijo ne kaže predolgo odlašati 4 'Nepričakovana in nenadna sprememba vremena v začetku preteklega tedna, obilne snežne padavine v gorskem in planinskem svetu in sneg pomešan /. dežjem v nižinah so bili sicer dobrodošli za preskrbo z električno energijo v prihodnjih mesecih in prijetno presenečenje za ljubitelje smučanja, hkrati pa so povzročili precej nevšečnosti in škode Spet se je pokazalo, da kaže čim prej regulirati in urediti nekatere hudourniške potoke v kranjski občini, urediti kanalizacije za meteorske vode in zavarovati cestišča pred vodno ujmo. Večina vode je prihrumela z višin v nižine ponoči s srede na četrtek in se unesla šele v četrtek proti večeru. Škoda na mostovih, cestah in poteh ter na stanovanjskih in gospodarskih objektih m majhna. Uničene ali poškodovane so precejšnje količine kmetijskih pridelkov v kleteh in skladiščih, shranjenega gradbenega materiala in naprav. V kranjski občini je bilo spet najhujše' na Cerkljanskem, ki**- so sta rajši občani pripovedovali, da tako raz besnel ih voda ne pomnijo najmanj pol stoletja Ljudi;' so bili ponoči s srede na četrtek na nogah in so skušali vodo ukrotiti, vendar največkrat niso uspeli. Pregrade, ki so jih postavljali, so bile zaman. Prav tako poskusi, da bi ji omogočili odtok. Hudourni potoki Pšata, Reka in Vasica so bili najbolj ra/.besneli. Uničevalno moč so pokazali najprej pod Krvavi eni. kjer SO skorai do polovice odnesli cesto proti spodnji postaji žičnice, porušili most in nanosih precejšnje količine drevja in hlodov, ki so zamašili že tako ozke odtoke in pretoke. V ravnini pa so prestopili bregove in se razlili po ceftaht stanovanjskih hišah, dvoriščih in gospodarskih objektih. Na Brnikih m v Lahovčah so pripovedovali, da jih podobnih nevšečnosti in škode reši v prihodnje lahko le regulacija potokov, ki tečejo skozi omenjene vasi, ali vsaj usposobitev odtočnega jarka, ki se je nekdaj začenjal med Dvorjanu in ('erkljaiui in se končeval sredi polja. Včasih se je odvečna voda zlila v ta kanal in odtekla. Sedaj je omenjeni kanal deloma zasut, na zemljišču, kjer je tekel, pa Stoji t udi nova cerkljanska osnovna Sol a. J Košnjek SEJA KRANJSKE OBČINSKE SKUPŠČINE V četrtek, 27. marca, se bodo na osmi redni seji sestali vsi trije zbori kranjske občinske skupščine. Na skupnem zasedanju bodo razpravljali in sklepali o družbenem načrtu občine in o občinskem proračunu za letos. Nato bodo sprejeli še program dela skupščine in izvršnega sveta v tem mandatnem obdobju. Potem bodo sledile ločene seje zborov. Družbenopolitični zbor bo imel na ločeni seji na dnevnem redu delegatska vprašanja, zbor združenega dela bo razpravljal o predlogu za znižanje stopnje posebnega občinskega prometnega davka za sejemske prireditve Gorenjskega sejma in o delegatskih vprašanjih, zbor krajevnih skupnosti pa bo razen omenjenih dveh točk sklepal še o spremembi kriterijev za dodeljevanje posebnih sredstev krajevnim skupnostim v občini iz letošnjega proračuna. POMEMBNE ODLOČITVE Na četrtkovi seji vseh zborov kranjske občinske skupščine bo nedvomno najpomembnejša razprava in odločitev pri dveh točkah dnevnega reda. Delegati bodo sprejeli družbeni načrt in proračun občine za letos. Oba dokumenta, o katerih je mesec dni trajala razprava v občini, bosta začrtala okvire, možnosti in dogovore o letošnjem razvoju kranjske občine. Ta odločitev ne bo le gospodarsko in družbeno pomembna, marveč bo tako prvič v praksi preskusen nov način načrtovanja in usklajevanja možnosti in potreb. Prav zato je v teh dneh, ko delegacije v občini pred sejo skupščine razpravljajo in se opredeljujejo o dokončnih stališčih, njihova odgovornost še toliko večja in pomembnejša. A. Z. Samoupravna stanovanjska skupnost občine Skofja Loka samoupravna enota za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu razpisuje na podlagi 69. člena statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti in 8. člena pravilnika o kriterijih in merilih za dodeljevanje najemnih stanovanj, zgrajenih s sredstvi Samoupravne enote za družbeno pomoč javni razpis o zbiranju prosilcev-upravičencev za dodelitev najemnih stanovanj, zgrajenih s sredstvi SAE za družbeno pomoč 1. upravičenci za dodelitev stanovanja so: a) družine in občani z nižjimi dohodki b) mlade družine c) upokojeni občani 2. pogoji, katere morajo izpolnjevati prosilci: a) družine in občani z nižjimi dohodki: — da prosilec ali njegov družinski član nima ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja, — da osebni dohodki prosilca in njegovih članov gospodinjstva ne presegajo 900 din, oziroma 1200 din na člana gospodinjstva mesečno, in sicer v preteklem koledarskem letu, — da je eden od zakoncev zaposlen na območju občine Skofja Loka vsaj 5 let računajoč od datuma razpisa za nazaj in da ima stalno bivališče na območju občine Škofja Loka, — da prosilec in njegovi najbližji sorodniki (zakonec, starši, otroci) nimajo večje stanovanjske hiše. Opomba k drugi alineji 2. točke Predvideva se sprememba odloka o delni nadomestitvi stanarine in drugi družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu. (Ur. vestnik Gorenjske, št. 3/73) v smislu zvišanja dohodkovnega cenzusa od 900 din na 1200 din mesečno na člana gospodinjstva. Zato se bodo zbirale in upoštevale tudi vloge prosilcev, ki ne presegajo dohodkovnega senzusa 1200 din mesečno na družinskega člana. b) mlade družine: — da nobeden od zakoncev ni nosilec stanovanjske pravice za * primerno stanovanje — da ima eden od zakoncev stalno prebivališče na območju občine Škofja Loka in da je vsaj eden tudi zaposlen na območju občine Škofja Loka, — da namensko varčuje pri poslovni banki za nakup stanovanja, ali graditev stanovanjske hiše, — če organizacija, pri kateri je eden od zakoncev zaposlen, jamči, da bo skupaj s prosilcem rešila njegov stanovanjski problem v teku petih let. Za mlade družine se štejeta zakonca: — če od sklenitve zakonske zveze pa do vložitve prošnje za stanovanje še ni preteklo pet let, — če eden od zakoncev ni starejši od 30 let, drugi pa od 35. Pod istimi pogoji kot mlade družine, se lahko potegujejo za pridobitev stanovanja matere-samohranilke (morajo namensko varčevati in imeti jamstvo delovne organizaije, kjer so zaposlene), ki ne spadajo pod kriterije občanov z nižjimi dohodki. c) upokojeni občani: — da prosilec ali njegov družinski član nima ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja, — da del sredstev prispeva republiška Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja, — da ima prosilec stalno bivališče na območju občine Škofja Loka, a — da nimajo ol roci ali zakonec večje stanovanjske hiše. 3. način vložitve prošnje za pridobitev stanovanja: Prosilec, ki želi dobiti stanovanje, vloži prošnjo na posebnem obraz-ru prek delovne organizacije, društva upokojencev, socialne službe v občini ali krajevne skupnost i. Obrazci prošenj se dobijo v navedenih organizacijah oziroma pri Samoupravni stanovanjski skupnosti v Škofji Loki, Mestni trg 5. Izpolnjene obrazce prošenj prosilci oddajo v organizacijah, kjer so zaposleni (ali v društvu upokojencev, krajevnih skupnostih) najkasneje do 25. aprila 1975. Organizacije pa morajo potrjene obrazce prošenj z uradnimi mnenji, upoštevajoč kriterije ra/pisa. odstopiti Samoupravni stanovanjski skupnosti najkasneje v roku 15 dni po preteku razpisa. Prosilci i/ vrst delavcev, zaposleni pri zasebnikih, pošiljajo svoje vloge direktno Samoupravni Manov ati|ski skupnosti najkasneje do 25. aprila 1975. Število stanovanj za dodelitev v lulu 1975 Upravičenim pričakovalcem bo Samoupravna enota za družbeno pomoč dodelila predvidoma 40 stanovanj (garsonjere, enotobna, dvosobna in trosobna stanovanja), ki se bodo dogradila V Železnikih, Zireh in v Škofji Loki. Kulturi manj denarju V četrtek, 20. marta, je bila na -Jesenicah seja izvršnega odbora . temeljne kulturne skupnosti, na kateri so govorili o zaključnem računu, v poslovnem poročilu in razpravljali o pripombah na program za leto 1975. Finančni plan je usklajen z republiško in občinsko bilanco in po tem planu kulturna skupnost Jesenice dobi manj sredstev kot lani, in sicer nekaj več kot tri milijone dinarjev po stopnji 0,42 odstotka od bruto osebnega dohodka ter KSS za program skupnih nalog 127 milijonov dinarjev po stopnji 0,17 odstotka. Ker je program kulturne skupnosti potrebno uskladiti z dovoljeno porabe* so skrčeni vsi programi posameznih izvajalcev kulturnih dejavnosti. Tako ni na voljo sredstev za investicijsko vzdrževanje' in nadaljnje funkcionalno opremljanje kulturnih domov, ker se iz sredstev lahko krije le najemnina in minimalno tekoče vzdrževanje. Iz tega sledi, da bodo izvajalci posameznih dejavnosti morali ponovno ovred- . notiti svoje programe in iz njih črtati vse tiste naloge in akcije, ki niso nujno potrebne oziroma bodo morali določiti prioritetni vrstni red reševanja posameznih nalog. Okrnjene so tudi akcije, ki naj bi jih po dogovoru sofinancirala kulturna skupnost Slovenije v višini 50 odstotkov, drugih 50 odstotkov pa odpade na občinsko KS. Vsi izvajalci si bodo morali precej prizadevati, da bodo v okviru letošnjih možnosti storili več kot lani. D- S. Dan svobode V petek, 21. marca, so člani amaterskega gledališča na Jesenicah začeli z vajami za predstavo Dan svobode, ki jo bodo pripravili ob : 30-letnici osvoboditve. Delo je režiral Jože Vozny iz Ljubljane. D. S. Sestanek ljubiteljev gledališča Prejšnji teden so se v gledališču na Jesenicah zbrali člani amaterskega gledališča Tone Cufar, člani samoupravnih organov in ljubitelji gledališča ter razpravljali o nadaljnjem programu, predvsem pa o možnih rešitvah kadrovskih problemov. Tak članski sestanek je bil sklican letos po več letih. Na sestanku so imenovali programsko in kadrovsko komisijo. Programska komisija bo izdelala program del, ki naj bi jih postavili na oder še v letošnjem letu. Člani komisije bodo izhajali iz osnovne usmeritve, da je programska dejavnost letos posvečena 30-letnici osvoboditve, 25-letnici samoupravljanja, 30-letnici jeseniškega gledališča ter 70-letnici rojstva Toneta Cufarja. Obenem bodo izhajali iz realnih možnosti in sedanjega stanja, pri tem pa upoštevali tudi program za prihodnje leto. Kadrovsko komisijo pa so imenovali v podporo programski komisiji. Kadrovska komisija naj bi vsaj za letošnje leto rešila vprašanje vodstvenega in strokovnega kadra v gledališču. D. S. »Dan ljubezni« tudi v Šenčurju OO ZSMS iz Šenčurja je v nedeljo zvečer pripravilo v domu kulture tekmovalno prireditev Pokaži, kaj znaš, na kateri so se šenčur-skemu občinstvu prvič predstavili mladi pevci, glasbeniki, recitatorji in drugi. Vse nastopajoče je ocenjevala tričlanska strokovna žirija, ki se je Po končani prireditvi odločila za odlično zapeto melodijo Dejvija Hrušovarja Dan ljubezni. Popevko je zapela mlada šenčurska pevka Marjana Maček ob pomoči Jelke Draksler, Slavke Celjar in ansambla Dar, ki je spremljal tudi vse ostale pevce. Drugo nagrado je dobila prav tako dobra pevka Jelka Draksler, tretje mesto pa je strokovna žirija prisodila kitaristu in pevcu Romanu Pet ernelu. . F. Erzin Spodbudna aktivnost kulturne sekcije MA Preddvor o. marec je bil in bo kar dosti pri-Priljubljen in tudi primeren praznik za uresničitev raznoraznih idej v °bliki proslav, plesov, razstav. Skratka, prireditev, ki jih ustanove, organizacije in posamezniki prirejajo v počastitev dneva žena. 7. marca so v ta namen učenci osnovne šole Matije Valjavca v 'reddvoru ob pomoči njihovih pro- fesorjev priredili proslavo v avli s°le, v prostoru, ki ga je za ta dan mladinskemu aktivu Preddvor dal Na voljo OMRD pri omenjeni šoli. Mladi Preddvorčani so pripravili •az.stavo ročnih del in slikarstva. P"ez panojev, brez raznega dekorativnega materiara, ki več ali manj °»Vezno botruje podobnim razstavni različne tematike, so prikazana ?eja tako glede uspešnosti izdelave ."'t glede izvirnosti načina razvr-j**nja v prostoru in po njem, ki v »stvu sploh ni namenjen takim '"''redit \ am, imela pohvalen odmev •)ri Obiskovalcih, kar je razvidno iz kn.iigc vtisov in kritike." uporabljene šolske klopi za prikaz r<),'nih del, kvišku štrleče železne noge narobe obrnjenih stolov za Podpiranje oz. naslanjan je slik, vozi-e* za oporo lepaku, popisanem s '""''•'jo, da ne omenjamo tudi štirih, nayidezno mrtvih praktikablov, ki s<) bih namenjeni sprostitvi in Očitku ob prebiranju omenjene ''["'"i«'. Spremljava vsega je bila "teba mladih, ki je pomenila del razstave in dopolnjevala njeno celoto. Poleg spodbudno-kulturne poživitve v kraju pa je razstava pokazala, da so mladinci in predvsem mladinke v Preddvoru zainteresirani za tovrstne prireditve. Dokaz je bila obilica lepih in solidnih ročnih del, ki so jih kvačkale, vezle in pletle pridne roke Tičar Alenke, Skoda Romane, Krivec Slave in Nič Helene; pa seveda dobro ocenjene slike amaterja Gučka, Francita in prispevek — šopek ljubezenskih pesmi S. Niča. Za splošno oceno razstave naj iz knjige vtisov prepišem eno izmed mnogih pohvalnih kritik obiskovalcev : Razstava mi je zelo všeč. Tako ideja, oblika in vsebina. Prijetna osvežitev in lep primer, kako in na kakšen načm se mladina lahko tudi uveljavlja. Cestitam ... Razstava je bila časovno omejena na en sam dan zaradi nadaljnje uporabe dvorane v šolske namene Osnovni šoli v Preddvoru gre vsa zahvala, da je mladinskemu aktivu odobrila prostor in s tem sploh omogočila razstavljanje. Ni pa jasno, zakaj v kulturnem domu v Preddvoru, ki je bil za tovrstne prireditve zgrajen, časovno neomejeno razstavljalo že vrsto let med prahom in umazanijo pajki svoje mreže? Zakaj m do kdaj? -SEN- OBLAČILA Tržič Komisija /a delovne odnose pri OZD Oblačila Novost Tržič objavlja prosto delovno mesto vodje krojilnice Pogoji: 1. VKV delavec krojaško-šjviljske stroke s poznavanjem ženske konfekcij««, 2. 4 leta delovnih izkušenj; od tega 2 let i na DM v krojilnici Pismene prijave je treba poslati v 10 dneh na Komisijo za »delovne odnose pri OZD Oblačila Novost Tržič. Gledališki dan v Prešernovem gledališču Letos bodo ljubitelji gledališča po vsem svetu že štirinajstič praznovali mednarodni gledališki dan. Gledališče opravlja v svetu pomembno poslanstvo. Vse bolj postaja nujna sestavina življenja, ki išče vedno nove in napredne miselne tokove; pri tem izbira najboljše iz preteklosti ter s tem vpliva na najboljše tudi v prihodnosti. Gledališče ni niti polna niti prazna dvorana. Je miselni medsebojni stik umetnika-delavca z delavcem-umetnikom. Ob letošnjem mednarodnem gledališkem dnevu je prigodno poslanico napisala velika pobudnica sodobnih gledaliških tokov iz ZDA E. Stuart - LA MAMA. Med drugim pravi takole: »Najgloblje verujem, da moramo naš pogovor nadaljevati s toleranco in razumevanjem povsod po svetu, sicer lahko propademo. Gledališče ustvarjamo v mnogih krajih in v različnih jezikih. V naših gledališčih prijateljsko pričakujemo drug drugega ter se neskončno bogatimo z zavestjo in duhom. Gledališče poraja ljubezen, ljubezen pa je energija življenja. Zaradi strahu za naša življenja in za našo prihodnost se veselim, ker vem, da so si gledališki umetniki, povsod po svetu že začeli podajati roke. In nekega dne se bo krog zaključil v velikem objemu.« Prešernovo gledališče želi ta dan počastiti predvsem delavno. Tako se bodo v četrtek, 27. marca, zvrstile v kranjski gledališki hiši kar tri predstave, ki bodo v celodnevnem programu predstavile vse tri ključne dejavnosti Prešernovega gledališča: mladinsko in lutkovno ter dejavnost dramske družine. Mladinsko gledališče se bo predstavilo s predstavo J. Kislingerja IGRA O ZMAJU ob 10.45 za učence osnovne šole Lucijana Seljaka, lutkovna skupina bo zaigrala Matije Logarja igrico STRIČEK METLA ob 14. uri za učence OŠ Staneta Žagarja, dramska družina PG pa bo uprizorila delo I. Potrča LACKO IN KREF-LI ob 17. uri za Tekstilni šolski center. M. Logar Hohnerjevi zvoki v Radovljici Harmnnikarski orkester iz Radolf-zella v Zvezni republiki Nemčiji bo konec marca že drugič prišel na turnejo po Jugoslaviji. Prvič je nastopaj pri nas 1971. leta. Med desetdnevnim obiskom bodo člani orkestra nastopili v Radovljici, Slavonskem Brodtt, Travniku, Novem Travniku, Zadru in Pulju. Koncert v Radovljici bo v četrtek, 27. marca, ob 19. uri v avli osnovne šol,. A. T. Linharta. Nastopilo bo 25 glasbenikov, ki delujejo pod okriljem tovarne Hohner. Igrali bodo skladbe J. S. Bacha, (i. Bizeta, P. I. ("'ajkovskega, K. Griega, J. Si-beliusa, J. Lasta in drugih. V sporedu imajo tudi priredbe znanih filmskih odlomkov, španskih, brazilskih in drugih folklornih melodij. Za koncert, ki sta ga občinski svet zveze sindikatov in kulturna skupnost Radovljica vključila v kulturno akcijo, je precej zanimanja. GE Godba na Hrušici praznuje Godba na pihala na Hrušici deluje v okviru KUD Hrušica in praznuje letos 45-letnico obstoja in uspešnega delovanja. Ob ustanovitvi leta 1930 je imela le 12 godbenikov, danes jih deluje 22, ki aktivno delajo in veliko nastopajo tako na Hrušici kot tudi v drugih krajih jeseniške občine in drugod. Po osvoboditvi je začel godbo na Hrušici voditi Štefan Preželj, ki jo vodi še danes in ki je za svoje neumorno delo tudi že dobil vrsto priznanj, med drugim tudi zlato Gallusovo značko. Godbeniki s Hruiiee so ta lep jubilej dostojno proslavili. Republiška zveza kulturno-prosvet-nih organizacij jim je za dolgoletno prizadevno del d podelila dve zlati, deset srebrnih in tri bronaste Gallusove /.'.ačke. Zlati znački sta prejela Miha Dreščak in Anton Rogelj. R B. S 44,600.000din zavarovancem za zvišanje zavarovalnih vsot • zavarovanci, ki so življenjsko zavarovani • pri Zavarovalnici Sava, prejmejo • 44,600.000 din življenjskega zavarovanja • za leto 1974. Samoupravni organi zavarovancev so dobro gospodarili tudi v letu 1974. Življenjsko- zavarovanje je poslovno leto zaključilo s 44,600.000 din presežkov, ki so jih upravljavci namenili življenjskim zavarovancem za udeležbo pri pozitivnem rezultatu. Deleži pri presežkih se uporabijo za dodatne zavarovalne vsote, ki jih zavarovalnica izplačuje skupaj z osnovnimi zavarovalnimi vsotami po posebnem pravilniku, če je zavarovanje sklenjeno po 1. januarju 1965 in plačevano vsaj 3 leta. Delitev presežkov iz leta 1974 je omogočila, da so se dodatne zavarovalne vsote povečale za 39 do 236 odstotkov. Dodatne zavarovalne vsote iz leta 1974 se prištejejo k dodatnim zavarovalnim vsotam iz prejšnjih let. Naslednja tabela prikaže skupne dodatne zavarovalne vsote. Zavarovanje plačano Na 100 din zavarovalne vsote znaša dodatna let zavarovalna vsota din, če je zavarovalna doba: 5 let 7 let 10 let 12 let 10 461 393 7 357 454 213 5 261 189 134 111 3 118 84 58 47 PRIMER UPORABE TABELE: 37-letni zavarovanec, ki je Zavarovan na 20.000 din in je s 1. januarja 1975 doživel 10 let zavarovalne dobe, prejme poleg zavarovalne vsote 20.000 din še delež pri presežkih 9220 din (20.000 X 461 : 1000), skupaj 29.220 dinarjev. Izplačani znesek se je povečal za 46 odstotkov. Dodatna zavarovalna vsota je odvisna od zavarovančeve premije in zavarovalne vsote. Čim višja je premija in zavarovalna vsota, čim dalj časa je bilo zavarovanje plačano, tem večja je dodatna zavarovalna vsota. Navedena tabela je orientacijska. Vsak zavarovanec, ki ima pravico do izplačila iz presežkov, bo obveščen o dodatni zavarovalni vsoti s posebnim dopisom. Skupne rezerve življenjskega zavarovanja pri Savi so prek 520 milijonov din, prirast v letu 1974 je znašal okoli 110 milijonov din. V skupnosti življenjskega zavarovanja je zavarovanih že prek 400.000 občanov. Ugodne zavarovalne vsote, takojšnje jamstvo, brezplačno zavarovanje otrok do 15. leta starosti za primer smrti, vsakoletna delitev presežkov so ugodnosti življenjskega zavarovanja pri Zavarovalnici Sava. Zavarovalnica Sava Komisija za medsebojna razmerja delavcev* TOZD Veleprodaja v združenem delu Veletrgovine Živila Kranj objavlja prosto delovno mesto čisti lke Poleg splošnih pogojev za objavljeno, delovno mesto je določeno poskusno delo, ki bo trajalo en mesec. Pismene prijave je treba poslati v 15 dneh po objavi delovnega mesta kadrovski službi Veletrgovine Živila Kranj -Cesta JLA 6. Zoološki preparator-umetnik? Lepo preparirane ptice oziroma živali vselej zbudijo pozornost in so deležne občudujočega pogleda. Toda ob tem pozabljamo, da je pot do takega »izdelka« zelo dolgotrajna in natančna. Kdo so ti ljudje, ki se ukvarjajo s preparatorst vom in kak-" len je sploh to poklic? Sklenili smo zvedeti kaj več, zato smo obiskali zoološkega preparatorja na Verju št. 53 pri Medvodah. Na bregu, v hiši prislonjeni na veliko skalo, smo našli Francija Bar bič a, diplomiranega veterinarja, ko je ravno »šopal« fazana v svoji delavnici. »Odkod navdih za ta nevsakdanji poklic?« »S preparat orst vom se je ukvarjal že moj pokojni oče. Pomagal sem mu že od mladih nog in poklic tako rekoč vzljubil, da se od njega ne morem več ločiti. Študij veterine mi je tako bil povsem postranska stvar!« »In kakšna je »tehnologija« zoološkega preparatorstva?« »Poudariti moram, da gre tu predvsem za ročno delo. Začne se z odiranjem živali, sledi strojenje, pripravljanje modela, strupi janje, sestavljanje preparat in oblikovanje oziroma modeliranje in sušenje. Celotni postopek traja tri do štiri tedne.« »Kdo ti daje ideje za oblikovanje?« »Sem lovec in vidim živali in ptice v naravi v različnih položajih. To si zapomnim in potem skušam čimbolj verno približati .izdelek'. Ce uspem, je to že prava mala umetnost, ali ne?« »In kaj vse prepariraš?« »Praktično vse, kar mi naročijo. Srnjake, muflone, fazane, sove... Tudi 1,70 metra dolgega soma sem že obdelal. Ce mi čas dopušča, izdelujem tudi gumbe za lovske obleke in broše.« Franci je že od leta 1967 dalje obrtnik. Prostega časa skoraj nima, saj opravlja zelo natačno delo, ki največkrat ne pozna počitka. Rad gre na lov, smuča, čebelari, aktivno pa se ukvarja tudi z lovskim strel-stvom, kjer je dosegel že lepe uspehe. V streljanju na glinaste golobe je pravi mojster. Je pravi ljubitelj narave, zato ne odreče gostoljubnosti, ko ga obiščejo šolarji, saj pri njem vidijo vrsto živali in ptic, katerih sicer ne morejo videti vsak dan. V kletki ima tudi pravo sovo, veliko uharico, ki je nasploh deležna spoštljivih pogledov radovednih obiskovalcev. - -fr Črtomir Zoreč: N'mav čriez izaro, n'mav čriez gmajnico... (Pogovori o koroških krajih in ljudeh) Prenosni transformator za varjenje TBH 140 BANTAM (61. zapis) Nadaljujem z opisom obreda usto-ličevanja koroških vojvod na Gosposvetskem polju. Resda smo o tem že dostikrat slišali, brali in se v šolah celo učili — toda številnim našim ljudem le ni vsa stvar ostala v spominu. Cas mladosti mine, spomin obledi. Znanje ostaja le v megli. Zato povejmo stvari še kdaj pa kdaj. To pa storimo tem raje, saj je umeščanje koroških vojvod star običaj, ki sega s svojimi -začetki še v čas nekdanje slovenske državnosti. OBRED PRI KNEŽJEM KAMNU Pri ustoličevanju (ali umeščanju) koroških vojvod, je bilo več posameznosti, ki še danes zbujajo našo pozornost, saj imajo svoj določen simboličen pomen. 2e v srednjem veku se niso mogli poročevalci (kronisti, zgodovinopis-ci) dovolj načuditi, da nastopi tuj, gosposki, plemenitaš pri umeščanju ob* knežjem kamnu v slovenski kmečki noši. — Barva sukna in kroj sta natanko določena: obleče naj novi knez plašč iz sivega sukna, jopič mora biti enake barve, spredaj odprt in tudi zadaj z razporki preklan, brez ovratnika, segaj pa nekaj pod kolena. Ogrnjen bodi v siv plašč, na glavi imej klobuk s koničasto štulo, na kateri so naslikani štirje krožci. Obuvalo je na noge in meča pritrjeno z rdečimi jermeni. Cez ramo nosi knez pred umeščanjem torbo, v roki pa pastirsko palico. V taki opravi je vselej prihajal knez s svojim spremstvom h kamnu pod Krnskim gradom. S seboj je vodil lisastega bika in prav tako kobilo (ki pa so jo prej uporabljali že za poljsko delo — torej ni šlo za kako jezdno, pač pa za kmečko žival!). Oprava knezova kaže, da nastopa kot slovenski kmet. Vsa poročila imenujejo to obleko kmečko, pastirsko ali ovčarsko. Najbrž je bilo vse to za nemškega plemiča kar pravcato ponižanje, saj so bili ti tujerodni gospodje navajeni le svilenih in žametnih oblačil pri svojih slovesnostih in sprejemih. Tu pa kakega sijaja res ni bilo, tem več pa hotene preprostosti, skromnosti in naravnosti. Vendar pa nam prav ta knez v kmečki opravi zbuja spomin na preproste slovenske župane. Kaže na prvotno razmerje, ki je vladalo med poglavarji in ljudstvom — na enakost, na demokratičen odnos. Torej zanika sleherno vzvišenost, odtujenost, posebnost. — Novi deželni knez naj se pokaže v vseh stvareh enakega koroškemu kmečkemu ljudstvu, ki ga obdaja zdaj in ki mu bo vladal poslej, po ustoličenju. S kmetijstvom se živi, kot izpričujeta živali (bik in kobila) na njegovi strani. V obleki in skromnem, treznem življenju (požirek vode iz klobuka!) je enak drugim kmetom in tudi svojo novo vladarsko oblast želi zastaviti v korist kmečkega ljudstva (ker daruje živali, obleko in denar kmetu, svojemu umestitelju). Sprva je prihajalo s knezom na Gosposvetsko polje mnogo plemičev, ki so nosili natadko 12 praporov (stara Karantanija je štela 12 grofij, ki so nasledile taisto število slovenskih županijt). Ne bo daleč od resnice domneva, da so novega kneza prvotno spremljali do Krnskega gradu stari župani in svobodnjaki (kosezi). KMET UMESTITELJ Nemški zgodovinski viri ga imenujejo — Herzogbauer. Njegova kmetija pa se je imenovala knežja (Herzoghube). Umeščanje novih knezov je bilo združeno z nekim starim rodom, ki je imel svoja posestva v bližini Krnskega gradu. Ta pravica (pravica umešeaniat je bila pozneje vezana še na posestnike drugih dveh zemljišč: v Blažji vasi (Blasendorf) in na Po-krčah (Poggersdorf). Vasici ležita kake 3 do 4 km severovzhodno od Celovca. Dom kmetov-svobod-nja-kov v Blažji vasi se še danes imenuje »Herzoghof« (knežji dvor), čeprav je poslednji iz tega rodu (Jožef Edlin-ger) umrl že leta 1823. Kmet-svobodnjak, ki je bil izbran (pravica je šla iz rodu v rod), da novega kneza umesti, je pričakoval plemiški sprevod sede. Sporočilo natanko pravi: kmet je sedel na kamnu s prekrižanima nogama, mirno in dostojanstveno — kot da se niti ne zmeni za to, kdo prihaja. Z nobeno kretnjo ni hotel kmet pokazati, da bi bil novemu knezu kakorkoli podložen. Nasprotno: v tem trenutku je bil visoko nad njim, saj mu bo vendar on sam izročil vladarsko oblast! Zato kar nekam prezirljivo vpraša okoli stoječe ljudstvo: »Kdo je tisti, ki prihaja?« Odgovore mu: »Knez dežele je.« Toda kmet-svobodnjak ga še noče priznati za vladarja, ampak hoče imeti zagotovilo, da je vreden te časti. Zato zastavi drugo vprašanje: »Ali je pravičen sodnik, ali bo skrbel za deželno blaginjo in ali je svobodnega rodu?« V zboru okoli stoječi odgovore: »Je in bode vsekdar!« Enako odgovore kmetu-svobodnjaku tudi na vprašanje, če bo novi knez umel braniti krščansko vero. (To, poslednje vprašanje, je bilo vstavljeno v obredni nagovor najbrž šele takrat, ko je v Karantaniji prevladala nova vera.) Vprašanja in odgovori so morali biti izrečeni v slovenskem jeziku. KNEŽJI KAMEN Simbol ali znamenje koroške deželne oblasti je bil prav ta knežji kamen na Gosposvet-skem polju. Sele tedaj, ko se ga novi knez »polasti«, postane v deželi polnopravni vladar. Zato sedaj skuša, da bi kmeta odstranil s sedeža. Ta pa se ne da kar tako: »S kakšno pravico me hoče spraviti s kamna?« Odgovore mu: »Odkupiti ti ga hoče s šestdesetimi denarji, obe lisasti živali ti da in obleko, ki jo ima zdaj na sebi. Tvojo domačijo pa bo oprostil vseh davkov.« Sedaj kmet vstane, na rahlo udari kneza na lice in ga opomni še enkrat, naj bo pravičen sodnik. Ko prevzame še obe živali, se kmet umakne. Sedaj popije novi knez požirek vode iz kmečkega klobuka, stopi na kamen ih zamahne z mečem na vse štiri strani neba. S tem je bil obred umeščanja že končan. Izplačanje odškodnine kmetu, ki brani pristop h kamnu, je pravzaprav le simbolično. Saj to ni nobena cena za izročeno oblast. Je pa izrazita kmečka poteza: nekaj osebne koristi pa si le hoče pridobiti. Tako je še danes na deželi, kjer pravijo, da je »šenk« že zdavnaj umrl. In ne store ničesar zastonj . . . Tisti vojvodov zamahi j a j z mečem pomeni oblast čez vso deželo, povzpel je na knežji kamen je bilo potrebno zato, da so novega kneza lahko vsi videli. Udarec po licu pa ni prenesen z obreda birme, pač pa pomenja bolj viteški udarec, ki ga je dobil prejšnji oproda: »Sprejmi tega in nobenega več!« No, še o knežjem kamnu samem. To je pravzaprav odlomek vrha (kapitela) kamnitega stebra, ostanka iz starega rimskega mesta Viru-numa na Gosposvetskem polju. (Se bo nadaljevalo) je izredno primeren za varjenje kosov lahke pločevine ali za njeno obdelavo. Tehta le 20 kg, priročen je torej za dela v delavnici ali na terenu. Z njim lahko varimo mehko jeklo, nerjaveča jekla in jekla, ki so odporna proti kislinam. Transformator za električno varjenje TBH 400 v moderni izvedbi ima izredne sposobnosti varilnega aparata. Zaradi vrhunca praktičnosti so pogonski stroški majhni. Dobite ga v različnih izvedbah — glede na zmogljivosti kot tudi na načine upravljanja Možna je uporaba v delavnici ali na odprtem prostoru ne oziraje se na vremenske pogoje. Transformator za električno varjenje TBH 700 transformator je višja oblika delovnih orodij TBH Prilagojen je delom vseh vrst — tudi glede na delovno okolje, delavnico m v njej za razna delovna mesta — ali za zunanja dela, pri čemer pa take ali drugačne klimatske razmere ne morejo motiti rednega dela. Za vsa orodja TBH so na voljo prospekti z opisom konstrukcij, različnosti izvedb in z najnatančnejšimi strokovnimi pojasnili. Brodogradilište, tvornica dizel motora i tvornica električnih strojeva i uređaja — Pula. P P BR 208, TEL CENTRALA (052) 24-322 TELEX: 25 252 YU ULJTES /I Potrošniki ! Mercator V salonu pohištva Mercatorja v Kranju v hali C Gorenjskega sejma si lahko ogledate in nabavite po ugodnih cenah pohištvo — gospodinjske stroje — preproge — lestence. Obiščite salon Mercatorja v Kranju hala C! Ustoličenje pri knežjem kamnu na Gosposvetskem polju (po lesorezu l. 1740) KIK TOM> lmesna industrija; \ murska sobota / DIETNA PARIŠKA uporabno: za ulkusno, črevesno, hepatalno, žolčno, sladkorno dieto in otroško prehrano Asortiman in uporabnost odobrila Gastroenterološka sekcija SZD J Zgodba o Angeli in volu Slabo uro hoda po strmi grapasti poti nad Bohinjsko Belo pri Bledu j zaselek Slamniki. Tu živi prek šestdeset let stara Angela Zorč — p< domače pri Vaz neku. Sama je. Mož je umrl pred 25 leti zaradi bolezn ki mu jo je nakopala vojna. Me< vojno so se v skromni hišici pri Vaz neku zbirali partizani. Vedno so bili postreženi; včasih bolje, včasih slabše — kolikor je pač takrat bilo. pri hiši. Ko je Angela po vojni vdovela, se je sama z dvema otrokoma in staro moževo mamo ubadala na zaplatah skromne zemlje. Otroka je spravilo do boljšega kosa kruha, sama pa se še zdaj skromno preživlja z delom na pičli zemlji. Redi pet do šest glav goveje živine. Od prodaje le-te dobi kakšen dinar. Letos je imela pripravljenega za prodajo lepo rejenega, sedem let starega vola. Ni imel odvečne sale inje tehtal 800 kilogramov. 10. marca se je odpravila na Rečico pn Bledu, na kraj odkupa živine. Od-kupovalec živine za radovljiško občino oziroma klavnico ji je povedal, naj vola pripelje v ponedeljek, 17-marca. Obljubil je, da ga bo plačal po 12 dinarjev za kilogram žive teže. Zenica je vsa vesela tisti ponedeljek sama iz tri ure- oddaljenih Slamnikov pripeljala vola do Zake. Tam jo je čakal sorodnik, da ji pomaga dognati živinče do odkupnega mesta na Rečico, kjer je skladišče Kmetijske zadruge Bled. Tam pa jo je Čakalo razočaranje-Prevzemalec živine iz radovljiške klavnice obljube ni izpolnil in vola ni hotel odkupiti, čeprav ga Je Angela rotila in prosila. Tisti, ki so bili takrat zraven, so se zgražah, toda on je vztrajal pri svojem, čes, če je odkupil mlade pitane bikce teleta po blejsko-bohinjski h vaseh zastopnik jeseniške klavnice, naj odkupuje še ostalo. Ne vem, zakaj tako. Toda nekaj se šušlja, da se v »vrhovih* Kmetijske zadruge Bled in odkup0' valci živine za radovljiško klavnie" ne razumejo najbolje. Naj bo *f. kakorkoli, toda morebitne spon' j morali urediti sami, ne pa dr plačuje davek zanje mali, garaški, skromni človek kot je na primer Angela. - Takšni ljudje kot je Angela, živijo le od tega, kar priredijo pri živini. I j*, čeprav je trideset let po vojni, ne m smeli pozabiti, kolikšna je bua takrat v takšnih vaseh pomot f živini in hrani partizanom. Prav r takšnih hlevov je šla živina in nihče ni spraševal za plačilo. Žalostno si' sliši, da danes nekateri takole vračajo tem dobrim ljudem in ./"" jemljejo voljo do dela in obstanka v odmaknjenih zaselkih. Prav bi bim da bi odgovorni naredili red in tua1 pri teh ljudeh upoštevali in JU*1 priznali minulo delo. -/. AmbrožiČ Sodelovanje s Tržičem Komisija za strokovno in prevefl' tivtio vzgojo in napredek gasilske tehnike pri občinski gasilski zve*1 Kranj je organizirala lani tečaj za gasilske častnike, tečaj za gasilsk* strojnike in tečaj za gasilce, pripa<>' nike enojt civilne zaščite. Zal za vsf oblike izobraževanja v kranjski ob' čini ni bilo pričakovanega zanim*' nja, zato je kranjska zveza vključil* tudi kandidate iz tržiške občine. N* sobotni letni skupščini kranjske g*1' silske zveze so predstavniki iz Tržič* želeli, da bi se tako sodelovanje BjP nadaljevalo in krepilo. Gasilski častniški tečaj je Občinska gasilska zveza Kranj organi*1' rala lani med 23. septembrom ,n 21. decembrom. Udeleževalo se gaj* 17 kandidatov iz Kranja in 7 iz Tr»»* ča. Na predavanjih in praktičnih va' jah so tečajniki prebili 181 učnih l,r in pridobili solidno znanje. Trije s m pri|et na M. G. Regijski posvet o prometni varnosti Prometna varnost se je, če jo gledamo skozi podatke o prometnih nesrečah, v lanskem letu v primerjavi z letom prej na področju UJV Kranj izboljšala, saj se je na gorenjskih cestah pripetilo manj nesreč kot leta 1973, prav tako je bilo manj ranjenih in mrtvih. Vendar pa ugodne številke, če lahko tako rečemo, še ne pomenijo, da se je prometna varnost v resnici bistveno izboljšala, saj vemo, da na številke o prometnih nesrečah ne vplivajo le subjektivni vzroki, pač pa splošno tehnični pogoji vožnje, vreme in drugo. Prometno varnost bi na splošno lahko označevali z razmerjem med nesrečami v naseljih in izven naselja. Že nekaj let se na slovenskih cestah, tudi na gorenjskih, pripeti več nesreč v naseljih, le razmerje med tema številkama je v različnih regijah različno. Na Gorenjskem je razmerje med nesrečami v naseljih in zunaj naselij lani slabše kot leto poprej. Na prometno varnost na nekem področju pa vpliva, kot smo že rekli, cela vrsta dejavnikov, od katerih ni najmanj važen tudi povečanje števila motornih vozil, lani jih je bilo 35.400, in tudi več voznikov — 41.600. Lani so vozniki motornih in drugih vozil povzročili na gorenjskih cestah 2603 prometne nesreče, od tega jih je bilo 512 s telesnimi poškodbami in smrtjo. Ce nadaljujemo s statistiko: lani je na območju UJV Kranj bilo toliko mandatnih kazni, da je praktično vsak voznik plačal kazen, sodniki za prekrške pa so prejeli nekaj več kot 5000 predlogov za postopek, od tega kar 1338 zaradi alkohola. Taka represivna politika UJV Kranj, tako so jo ocenili na nedavnem regijskem posvetu o prometni varnosti, vsekakor ni pretirana, če upoštevamo, da je bilo več kot četrtina predlogov sodniku za prekrške zaradi vinjenosti. Prometna varnost na nekem področju pa vsekakor ni samo zadeva, s katero naj bi se ukvarjale prometne službe UJV. 2e nekaj let bolj ali manj uspešno skrbe za večjo prometno varnost tudi občinski sveti za preventivo in varnost v prometu. Vendar pa se je njihova dejavnost doslej preveč usmerjala na vzgojo in Zasnežene poti v Gorjah Krajevna skupnost Gorje pri Bledu skrbi za 33 kilometrov vaških poti. V to skrb pa sodi tudi pluženje snega. Zaradi suhe zime letos skoraj do začetka koledarske pomladi ni bilo težav in stroškov zaradi pluženja snega. Ko pa je 17. marca ponoči nenadoma začelo snežiti, je naneslo okrog 20 centimetrov snega. Sneg, dež in brozga 80 po poteh močno otežili vožnjo. Splužena namreč ni bila niti ena krajevna pot. Menda je bil snežni plug nekje založen in se ga ni »splačalo« vleči na dan?! Se dobro, da ta spomladanski sneg ne bo dolgo ležal. Vendar pa bi se v vodstvu krajevne skupnosti vseeno morali zavedati, da morajo številni prebivalci krajevne skupnosti vsak dan na delo. J. Ambrožič S presernovo gledališče ČETRTEK, 27. marca, ob 10.4.r> - J. Kislin-ger: IGRA O ZMAJU; zaključena predstava ta učence OS Lucijana Seljaka; ob 14. uri - M Logar: STRIČEK M K TLA; zaključena predstava za učence OŠ Staneta Žagarja; Ob 17. uri - I. Potrč: LACKO IN KREFLI; zaključena predstava za dijake S'IT.Š. s celodnevnim programom gledaliških pred stav bo Prešernovo gledališče delovno počastilo mednarodni gledališki dan (''isti izkupiček predstav je namenjen /1)1 S Center slepih Škofja Loka proda: 2 stružna avtomata škoda A 20 vpenjalne čeljusti RTB8 — 40 vpenjalne čeljusti RMT - 16 elektromotor stroj za izdelovanje viter - ročni pogon stroj za beljenje vrbove šibe 10 pisalnih strojev TOPS razni modeli in priprave za pletarstvo 25 stolov z naslonom radio VKSNA. Licitacija bo V petek, 28. marca 1975, v prostorih centra slepih v Stan Loki .'H. Škofja boka ob 7. uri za družbeni sektor in ob H. uri /a zasebnike. Ogled je možen eno uro pred začetkom licitacije. Podrobne informacij«' daje tehnični sektor centra. varnost otrok in mladine, v čemer so jih sicer v celoti podprle šole, vzgoj-no-varstveni zavodi in še nekatere druge organizacije. Na občinske svete oziroma na njegove komisije pa je delno padlo tudi breme tehničnega urejanja prometa in tako delno prevzemajo ponekod opravila, ki so pravzaprav zadeva organizacij za tehnično urejanje prometa. Te pa često, tako so ugotovili na posvetu v Kranju, ne opravljajo zadovoljivo svojega dela. Ko je republiška skupnost za ceste zbirala podatke o črnih točkah na slovenskih cestah, zbrala jih je 227, je ugotovila, da sta dve tretjini takih, da jih cestne službe lahko z minimalnimi sredstvi odpravijo: nastale pa so zato, ker so prav te službe zanemarile svoje dolžnosti. Večkrat bi bilo v prometu manj težav, če bi o težavah manj govorili in več storili. Bolj urejeno stanje si na tem področju v Sloveniji obetamo tudi od bodoče samoupravne interesne skupnosti za ceste. Vsekakor pa čakajo občinske svete za preventivo in varnost v cestnem prometu, ki so v bistvu najširši organi za zaščito občanov v prometu, še dokaj obsežne naloge pri vzgoji in spoznavanju splošne prometne problematike na določenem področju, pri tem pa naj bi mu pomagale vse že doslej vključene organizacije, pa tudi tiste, na primer občinska sodišča, zdravstvena služba in druge, ki so doslej same obravnavale prometno problematiko brez večje povezave s sveti. L. M. Ugodnejše za gostince Zaključene družbe bodo odslej v gostinskih lokalih v škofjeloški občini lahko ostajale tudi ob petkih do druge ure zjutraj. To spremembo k dosedanjemu odloku o poslovnem času v gostinstvu v občini Škofja Loka so na zadnji seji občinske skupščine izglasovali delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti. Doslej so bili za zaključene družbe gostinski obrati lahko odprti do druge ure le ob sobotah. Ker pa se je v zadnjih letih zaradi spremenjenega načina življenja, uvedene so bile namreč proste sobote, vse več zaključenih družb za razna praznovanja odločalo že ob petkih, se je pokazala tudi potreba po spremembi in dopolnitvi odloka. Spremembo je predlagala tudi občinska turistična zveza. Seveda pa za goste, ki niso zaključena, družba, novi odlok ne velja. Ti bodo prav tako kot ostale dni morali zapustiti lokal po izteku rednega delovnega časa. -jg Splošna vodna skupnost Gorenjske Kranj Cesta Staneta Žagarja 30 Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. referenta za delovna razmerja 2. 2 KV strojnika težke gradbene mehanike — bagerista 3. 2 KV šoferja 4. učenca v gospodarstvu za izučitev poklica avtomehanik Kandidati morajo poleg splošnih pogojev za pridobitev lastnosti delavca v združenem delu v delovni organizaciji za nedoločen čas s polnim delovnim časom izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1.: imeti morajo srednjo strokovno izobrazbo — ekonomske ali upravno administrativne smeri in nad 3 leta delovnih izkušenj na tem področju, poseben pogoj je 2-mesečno poskusno delo, pod 2. in 3.: imeti morajo dokazila o kvalifikaciji, ustreznih izobraževalnih ustanov in 2 leti delovnih izkušenj, poseben pogoj je 1-mesečno poskusno delo, pod 4.: imeti morajo končano osemletko. Prijave s priloženim dokazilom o strokovnosti in življenjepisom se pošljejo pismeno na naslov, najkasneje v 15 dneh po objavi. Elektrotehniško podjetje Kranj P. O. Koroška c. 53c objavlja naslednja prosta delovna mesta 1. materialnega knjigovodje 2 delovni mesti, za nedoločen čas. Pogoj: srednja ekonomska šola. 2. finančnega knjigovodje za določen čas od 1. 6. 1975 do 1. 6. 1976 Pogoj: obvladanje ekonomsko finančnih poslov. 3. več elektroinstalaterjev za nedoločen čas Pogoj: dokončana poklicna šola za elektroinstalaterja, obratovnega vzdrževalca ali elektromehanika. Za vsa delovna mesta je poizkusno delo en mesec. Rok za prijave je 31. marec 1975. Kasnejše prijave bodo upoštevane v. primeru, da do 31. marca ne bo interesnetov. Kmetijsko živilski kombinat Kranj TOZD Komercialni servis enota Agromehanika Cesta JLA 2, telefon 23-485, 24-778 Predstavljamo vam najsodobnejši tehnično popo-len polavtomatski sadilnik krompirja domače proizvodnje. Dobava koncem marca. Garancija 2 leti. mali oglasi • mali oglasi kupim prodam Prodam dobro ohranjen KAVC. Češnjica 10, Železniki 1572 Prodam dobro ohranjen »SEKU-LAR« z mizo. Fortuna Milan, Žiri 7 Po ugodni ceni prodam 8 do K) tednov stare JARĆKE »PRELUX«, izbrane vrste priznanih nesnic. Pe-trič Tončka, Šenčur, Zupanova 6 Zelo ugodno naprodaj peč KU-PERSBUSCH - originalna, gostinski plinski štedilnik (plin — elektrika - pekač), peč EMO 5, VW 1200, dobro ohranjen, in KOMBI-BUS MERCEDES DIESEL, primeren za prevoz oseb, tovora ali za predelavo v gasilski avto. Kuralt Jože, Sp. Gorje 104, telefon 77-636, vsak dan od 16. ure dalje * 1582 Prodam PRIKOLICO in PLUG za enoosni traktor. Rihteršič, Lajše 9, Selca nad Škofjo Loko 1667 Prodam BARAKO za shrambo materiala in orodja pri zidavi ter pripravim GRADBENI LES za ostrešje (grušt). Stanonik Cecilija, Smolno 3, Poljane nad Škofjo Loko Ugodno prodam popolnoma nov TV stabilizator ISKRA za črno-bel televizor. Rozman, Skalica 2, Kranj Prodam HLEVSKI GNOJ. Vidic, Ovsiše 23, Podnart 1670 Prodam skoraj nov štedilnik KU-PERSBUSCH. Naslov v oglasnem oddelku 1671 Prodam KLAVIR in CAMP PRIKOLICO. Informacije na tel. 24-906 vsak dan od 10. ure dalje. 1672 Prodam dva PRAŠIČKA po 3 in pol mesece stara. Plemelj Franc, Ribno 13, pri Bledu 1673 Prodam 6 tednov stare PUJSKE. Dolar, Vrba 9, Žirovnica 1674 Prodam BAGAT SLAVICA, dva FOTELJA, MIZICO, KOMODO in dve POSTELJI brez vložkov. Koroška 23, Kranj 1675 Prodam komplet GRADBENO OMARICO za elektriko s 30 m kablom. Svetina Franc, Breg 39, Žirovnica 1676 Prodam PRAŠIČKE, stare 6 tednov. Kodras, Selo 33, Žirovnica 1677 Prodam drugič brejo KRAVO, 8 mesecev in BIKA po izbiri. Zg. Lip-nica 17, Kamna gorica i 1678 Prodam novo pomivalno MIZO z dvema koritoma po ugodni ceni. Telefon 61 -553 1679 Prodam SENO. Britof 7 1680 Prodam KRAVO simentalko, 9 mesecev brejo. Podhom 49, Zg. Gorje 1681 Prodam KRAVO, ki bo v kratkem telila. Poljšica 40, Zg. Gorje 1682 Vhodna in garažna VRATA prodam. Tenetiše 46 1683 Prodam GUMI VOZ 16 col in JABOLKA. Eržen Milan, Okroglo št. 12 1684 Prodam več SADIK zgodnje VINSKE TRTE ISABELE, črnega ribeza in kosmulje. Poizve se pri Humskv Vjekoslav, Kranj, Bičkova .{(Kalvarija) 1685 Prodam traktorsko KOSILNICO »štokenšmid« za fergusona in traktorsko fergusonovo SEJALNICO. Srednja vas 55, Šenčur 1686 -Prodam mizarsko DELOVNO MIZO (ponk) in tovorno PRIKOLICO za osebni avto. Naslov v oglasnem oddelku 1687 Prodam semenski in jedilni KROMPIR igor. Novak Peter, Breg ob Savi 23, Kranj 1688 Zaradi selitve ugodno prodam KAVČ in JEDILNO GARNITURO. Abramovič, Mlakarjeva 2, Kranj Prodam STREŠNO OPEKO folc in bobrovec — žgano, po ugodni ceni. Dostavim na dom. Voglje 86, Šenčur 1690 Prodam 80-litrski BOJLER. H rastje 68 1691 Prodam KRMILNO PESO in KRAVO za zakol. Pivka 2, Naklo vozila Prodam nov neregistriran FIAT 750. Kranj, Smledniška 20 1699 Prodam RENAULT 8, starejši letnik, široka platišča. Ogled pri stolpnici Tržič, v nedeljo pri Ošab-nik, C. JLA6, Tržič 1658 Prodam SPAČKA, letnik 1967. Telefon 61-563 1679 Prodam ŠKODO po delih, letnik Izdaja C\- Giaa, Kranj, Ulica MoA«' I'ijadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Mofte Pijadeja 1. — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-601-12594 — Telefoni: glav m urednik, odgovorni urednik in uprava 21-190, uredništvo 21-8.15, novinarji 21-8B0, malo-oglasni in naročniški oddelek •21-194. — Naročnina: letna 90 din, polletna 45 din, cena za 1 Številko 1 dinar. — OproSčeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. 1967. Planina 27, Kranj. Cena 1500 din. Telefon 24-892 1694 Prodam KOMBI IM V 1600, letnik 1968, tehnični pregled in registracija je za leto 1975. Milje 14, tel. 24-414 Motorno kolo PRIMA, malo voženo, ugodno prodam. Zbilje 47, telefon 061-71-380 1696 Prodam ZASTAVO 850. Ogled možen po 16. uri. Soklič, Šorlijeva 8, tel. 24-751 1697 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1962, registriran, v voznem stanju, za 2000 din, lahko po delih. Bešter, tel. 061-41-944 int. 257 1698 Zaradi bivanja v inozemstvu prodam VW 1303, letnik 1973, prevoženih 32.000 km. Zaletel Pavel, Alojza Travna 4, Jesenice — Javornik ZASTAVO 750, letnik 1968. poceni prodam. Grašič, Križe 78 1701 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750, letnik 1970, bele barve. Informacije na tel. 25-661 1702 Prodam ZASTAVO, 750, letnik 1973. Tepina, Gasilska 13, Kranj Kupim otroško STAJICO in športni VOZIĆEK. Naslov v oglasnem oddelku obvestila ZAČETNI PLESNI TEČAJ med tednom v sredo in petek se začne v sredo 26. 3. ob 18.30 v delavskem domu v Kranju 1618 STRUŽIM in LAKIRAM PARKET. Mlakar Vojko, Kamnogoriška 47 c, Ljubljana, 1711 izgubljeno Med Škofjo Loko in železniško postajo je bila izgubljena MOŠKA URA. Poštenega najditelja prosimo, da jo odda proti nagradi na naslov: Stanonik, Javorje 26, Poljane nad Škofjo Loko 1712 KZ NAKLO - VALILNICA razprodaja 8 tednov stare jarčke v sredo, 26. marca, ob 8. do 16. ure v vzrejališču Podbrezje. Cena 25 din. KZ Naklo stanovanja Stanovanje ali GARSONJERO iščeta mlada zakonca v Kranju. Ponudbe pod »Dobra plačnika« Neopremljeno SOBO na Bledu išče dekle. Ponudbe pod »Reden plačnik« ali tel. 77-539 1703 Zakonca brez otrok iščeta primerno STANOVANJE ali GARSONJERO s kopalnico v Kranju ali bližnji okolici za določen čas. Ponudbe pod »Carinik« 1704 STANOVANJE iščeta mlada zakonca z enim otrokom v Kranju. Ponudbe pod »Mirna družina« 1705 Fant in dekle pred poroko iščeta STANOVANJE v Kranju ali okolici. Možnost predplačila za eno leto. Naslov v oglasnem oddelku 1706 * Oddam SOBO dvema ali enemu fantu blizu Kranja. Telefon 50-334 Kranj CENTER 25. marca franc. barv. BELMONDO - VELIČASTNI ob 16., 18. in 20. uri 26. marca franc. barv. BELMONDO - VELIČASTNI ob 16. in 18. uri, premiera jug. barv. DEPSob20. uri 27. marca amer. barv. POLETNE ZELJE -ZIMSKE SANJE ob 16.. 18. in 20. uri Kranj STORZlC 25. marca nem. barv. vvestern ZAKLAD V SREBRNEM JEZERU ob 16., 18. in 20. uri 26. marca franc. barv. CS pust. DR. V RDEČEM PLAŠČU ob 16., 18. in 20. uri 27. marca jug. barv. DEPS ob 16., 18. in 20. uri Tržič 25. marca franc. barv. CS pust. DR. V RDEČEM PLAŠČU ob 18. in 20. uri 26. marca amer.-ital. barv. vvestern ŠERIF. IMENOVAN ČUTARA oh-18. in 20. uri 27. marca amer.'-ital. barv. vvestern ŠERIF. IMENOVAN ČUTARA ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 25. marca amer. barv. ENA JE OSAMLJENA ŠTEVILKA ob 18. uri 26. marca amer. barv. ENA JE OSAMLJENA ŠTEVILKA ob 18. in 20. uri 27. marca amer. barv. ZDRAVNIKI IN NJIHOVE ŽENE ob 18. in 20. uri Škofja Loka SORA 25 marca franc. barv. komed. BdCGACCJO* - DEKA MERON ob 21). uri 26. marca franc. barv. komed. BOCCACCJO - DEKAMERON ob 18. in 20. uri 27 mana it al. barv. drama PREISKAVA JE KONČANA, POZABI ob20. uri Železniki OBZORIE 26. mana amer. barv. NOV ob 20. uri fant. DAN DELFl- posesti Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO na Šutni ali okolici Škofje Loke. Naslov v oglasnem oddelku 1708 V najem oddam TRAVNIKE. Jezerska 103, Kranj 1709 zaposlitve Iščem MIZARSKEGA POMOČNIKA in VAJENCA. Možnost dela na akord. Lipar, Lahovče 31 1710 Radovljica 25. mana angl. barv. PRIŠEL BO MOJ DAN ob 20. uri 26. marca barv. risanka V GRMU JE ZAJEC ob 20. uri 27. mana slov. barv. STRAH (mladini do 15 let ogled ni dovoljen) ob 20. uri Jesenice RADIO 25. marca ital. barv. UMOR IZ LJUBEZNI 26. marca amer. barv. CS ZLATO ZA POGUMNE Jesenice PLAVŽ 25 marca franc. barv. SIN 27. mana amer. ČUDNI ZNAČAJI (HAREMA C HA PLINA _ kranjska gora 26. marca ital barv. UMOR I/. LJUBEZNI ZAHVALA Ob nenadni izgubi našega dragega moža, očeta, tasta in starega očeta Silvestra Lotriča Markonovega očeta iz Dražgoš se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in mu darovali cvetje; vsem, ki ste nam v teh težkih dneh stali ob strani in sočustvovali z nami. Posebno pa se zahvaljujemo za nesebično pomoč sosedom, dr. Mažgonu in obema g. duhovnikoma. Še enkrat vsem iskrena hvala. Žalujoči: žena in hčerki z družinama. Dražgoše, 20. marca 1975 Padel z mopedom V četrtek, 20. marca, ob 16.30 se je na Cesti Svobode na Bledu pripetila prometna nezgoda. Voznik kolesa s pomožnim motorjem Pavel Smolej (roj. 1917), Cesta v Rovte 20, se je skušal od križišča s Kidričevo cesto peljati vendar mu ni uspelo. Malo pred vilo Bled je le sedel na moped in po neka metrih cikcak vožnje zapeljal na robnik pokrit s snegom ter padel. Ranjeneg so prepeljali v jeseniško bolnišnico. Nezgoda na ozki cesti V petek, 21. marca, zjutraj se je na lokalni cesti na Mlaki pripetila prometna nezgoda zaradi nepazljivosti. Voznik osebnega avtomobila Ernes Munda (roj. 1941) z Mlake je speljal od hiše št. 78 na Mlaki v desno pro Kranju in po približno 40 metrih vožnje na ozki cesti zadel Silvo Podobn (roj. 1958) z Mlake, ki je hodila po desni strani ceste. Voznik je Podobnikov odpeljal v ZD Kranj, od koder so jo prepeljali na zdravljenje v ljubljansk bolnišnico. m * v *i i • Trčila v pesakinjo V petek, 21. marca, ob nekaj po 5. uri zjutraj se je na cesti drugega reda v Gorenji vasi pri hiši št. 60 pripetila težja prometna nezgoda. Voznica mopeda Helena Lazar (roj. 1948) iz Stare Oselice je v Gorenji vasi dohitela Anico Božnar (roj. 1936) iz Gorenje vasi, ki je hodila po desni strani-Lazarjeva jo je verjetno prepozno opazila in je Božnarjevo zadela v levo nogo. Obe sta padli in se hudo ranili. Zdravita se v ljubljanski bolnišnici. Prehitra vožnja V soboto, 22. marca, dopoldne se je na lokalni cesti Podbrezje - Naklo pri nadvozu magistralne ceste pripetila prometna nezgoda. Voznik tovornega avtomobila Vladimir Dime (roj. 1926) iz Ljubljane je vozil od Bistrice proti Naklemu in pri nadvozu ni upošteval prometnega znaka, ki omejuje hit ros na 40 km na uro, vozil pa je tudi po sredini ceste. Ko je iz nasprotne stran pripeljal v osebnem avtomobilu avstrijske registracije Ivan Mihelič (roj. 1942 iz Poljšice, je prišlo do trčenja. Ranjen ni bil nihče, na vozilih pa je nastalo z 40.000 din škode. L. M. ČGP Delo podružnica Kranj zaposli takoj: prodajalko časopisov, grafične galanterije, ter tobačnih izdelkov v kiosku na Jesenicah. Zaželena je trgovska šola oziroma praksa na enakih ali podobnih mest ih. Ponudbe pošljite na ČGP Delo, podružnica Kranj, Koroška 16, telefon 21-280. • ZAHVALA Ob tragični izgubi našega dragega očeta, sina in brata Antona Kožuha se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem, ki so počastili njegov spomin, mu darovali vence in cvetje in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala gre lovcem za častno spremstvo in ganljivo slovo od svojega tovariša in delovnemu kolektivu Termike za vence in govornikom za poslovilne besede. Iz' srca izrekamo Zahvalo č. dekanu gospodu Kosu za pogrebni obred in tolažbo in zdravnikom zdravstvenega doma v Škofji Loki in bolnici v Begunjah za ves trud, ki so ga imeli z našim Tonetom. Vsem in vsakomur še enkrat prisrčna zahvala. Žalujoči: sin in hčerka, oče, bratje in sestre z družinami. Škofja Loka. 18. marca 1975 ZAHVALA Zaspala je in niti klic nebogljenih otrok ni več predramil ljube mamice, žene, sestre, svakinje in tete Marije Razinger roj. Ko kal j Ob nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ji v času težke bolezni nesebično pomagali in ji lajšali neznosne bolečine. Iskrena hvala vsem, ki ste jo kljub tako slabemu vremenu spremili k poslednjemu počitku. Zahvala g. župniku Janežu za lep pogrebni obred in tolažilne besede. Žalujoči: sinova Klemen in Franci, mož France, sestre in bratje ter ostalo sorodstvo. •Javorniški Rovt, Topole, Ševlje, 20. marca 1975 10 Padla in se hudo ranila V četrtek, 20. marca, ob 22.45 so na avtobusnem postajališču na Cesti Staneta Žagarja v Kranju našli ranjeno Ljudmilo Pod jed (roj. 1919) iz Britofa. Podjedova je pozno zvečer prišla k hčerki povprašat za zdravje vnuka. Iz Britofa se je pripeljala s kolesom. Ko se je poslovila, se je napotila, ne da bi sedla na kolo, proti križišču cest e Preddvor — Brnik. Pri hiši št. it na Cesti Staneta 2a garja pa je nenadoma padla in z obrazom hudo udarila ob tla. Podje-dovi je takoj priskočil na pomoč mlajši moški, star okoli 30 let, ima temne brke in zalisce. Postaja prometne milice naproša tega očividca in morebitne druge očividce, da pomagajo razjasniti dogodek. Podjedova se huje ranjena zdravi v Ijub- I lanski bolnišnici. Zahvala Ob smrti našega dragega očeta, starega očeta in tasta Jožeta Ahačiča iz Jelendola 10 se iskren«, zahval ju jemo vsem sorodnikom, sosedom, /nam 'eni m prijateljem, ki ste ga v tako velikem Številu spremili na njegovi zadnji poti. mu poklonili toliko cvetja in sočustvovali z nami Zahvaljujemo se kolektivom K7.K Kranj - TOZD skupne službe, TOZD Kmetijstvu Klektro Kranj - PO 1 ržič, (lo/dnemu obratu Tržič. Nadalje se zahvaljujemo kirurgičnemu oddelku bolnišnice na .lesena ali /a vso skrb in lajšali p- bolečin. Hvala g. župniku za pogrebni obred. Žalujoči: hčerka Silva / možem .Janezom in sin -Jože z družino. Tržič, 21. marca 1975 Na stadionu Stanka Mlakarja so nogometaši Triglava v tekmi za jugoslovanski nogometni pokal premagali ekipo LTH iz Škofje Loke z 2:0! Zmaga Kranjčanov je popolnoma zaslužena. Na tekmi ni manjkalo grobosti. Prišlo je celo do manjšega incidenta, f-jg) — Foto: F. Perdan Težka naloga spomladi Po neuspehu v jesenskem delu tekmovanja v zahodni conski nogometni ligi in po izrednem občnem zboru NK Sava je v Stražišču zavel nov veter. Praktično prvo moštvo skoraj ni imelo počitka, saj so začeli vaditi že decembra. S 14. januarjem in zaradi izredno mile zime so kar štirikrat tedensko imeli treninge aktivno prehodne dobe. Od 26. januarja pa do 16. februarja so začeli na pridobivanju m«či, hitrosti in vzdržljivosti. Pet-krattedenski treningi, v nadaljevanju in vmes še prijateljska srečanja ter dvakratne skupne tridnevne priprave na Jezerskem so moštvu veliko Pomagali. Na Jezerskem so imeli na obisku tudi psihologa Rojška ter asistenta VŠTK v Ljubljani Verd-nika, ki jim je poleg predavanja o . moderni igri nogometa pokazal tudi film z lanskega svetovnega prven- Tenis tudi v Medvodah Teniška sekcija Medvode deluje drugo leto in je vključena v tekmovanje republiške C lige. Vsa srečanja so odigrali v gosteh, ker nimajo svojega igrišča, vadijo pa na asfaltnem igrišču pri domu TVI) Partizan. Po naročilu TTKS Ljubljana-Šiška je »Zavod ing. Stanka Bloudka« izdelal načrte za graditev teniških igrišč v rekreacijskem centru ob reki Sori. Dela naj bi po predračunu veljala 500.0(K) dinarjev, igrišča pa bodo v zimskem času uporabna tudi za drsališče. Z deli naj bi pričeli spomladi, tako da bi igrišča že letos rabila svojemu namenu. -fr Sindikalno prvenstvo v veleslalomu preloženo Sindikalno prvenstvo v veleslalomu pod pokroviteljstvom občinskega sindikalnega sveta in v orga-vizaciji občinske zveze za telesno kulturo Radovljica, ki je bilo napo* pdano v soboto dopoldne na Voglu, S() zaradi tehničnih ovir zaradi na POVO zapadlega snega in zaradi ne-l*terih drugih prireditev preložili na ■(moto, 29. marta. Ali bo prvenstvo na Zatrniku, na Kobli ali na Voglu, ,S(' bodo odločili najkasneje do če-Ftka. Prijave za tekmovanje bodo M občinskem svetu /veze sindikat <>v Radovljica sprejemali do petka do 2.ure. A. Z. Kapetan moštva NK Sava Stane Kert. — Foto: M. Živu-lovič stva v Munchnu. Moderno nogometno igro pa bodo v spomladanskem delu kopirali tudi nogometaši Save. Po dobrih in načrtnih treningih so začeli uigravati ekipo. Tako se je na trening tekmah — Sava : Korotan 2:1, Lesce : Sava 2:2, Sava : Slavija 2:1, Sava : Bled 1:2, odigrali pa bodo še tekme z mladinci Olimpije, Ilirije, Slavije, Medvod ter Bleda — že pokazal obris enajsterice, ki bo začela drugi del prvenstva. Pred enajsterico Sava — Beton, B. Stefanovič, Belančič, Tkalec, Urbane, Kert, Bucalo, S. Nosan, Vidic, Hribernik, J. Križaj, B. Križaj, Ocepek, P. Stefanovič, F. Nosan, Verdnik, Gajser, Masič — s trenerjem Kožarjem na čelu je odgovorna naloga. Bera točk iz prvega dela je dokaj neugodna. So na zadnjem mestu s petimi točkami, pred njimi je Triglav in Jadran s 7 ter Renče z 8 točkami. Ce se hočejo obdržati, bodo morali v nadaljevanju — 6. aprila gostujejo pri ajdovskem Primorju — napeti vse sile, da se obdrže v ligi. Po načinu dela in obisku treninga ter resnosti jim bo morda to tudi uspelo. Če jim pa to ne uspe, jih ne bo spravilo na kolena. Še bolj se bodo zagrizli v delo, saj imajo mlado moštvo, v katerem je dobro prijateljstvo, njihova povprečna starost pa je 21 let. Vseeno jim je prva naloga uspeh v ligi. V veliko zadovoljstvo pa jim je, da v klubu veje res nov veter, da so prešli na timsko delo in da ni več razprtij in da so končno enkrat prešli do odnosa igralec z igralcem, igralec trener ter trener, funkcionar, igralec in nasprotno.' Razveseljivo pa je tudi, da so začeli z načrtnim delom /. lastnimi pionirji in mladinci. Tudi v NK Sava se zavedajo, da je le doma vzgojeni kader najboljši. D. Humer šport med vikendom ALPSKO SMUCAN.jk - Tržičan Bojan Križaj je, spri dosegel velik mednarodni Uspeh, ^.ii je na mednarodnem tekmovanju v veleslalomu ta evropski pokal med tekmovalci osvojil i. mesto. Na tradicionalnem troboju mladinskih reprezentanc Koroške, Julijske krajine in Slovenije, ki je bilo v Podklostru tia Koroškem, so bili najuspešnejši naši predstavniki. Najboljši le bil Bojan Križaj, ki je tmagal V konkim-n. i it arejših mladincev v veleslalomu SMUČARSKI TEKI — V Gorjah je bil tradicionalni tek /.a .Jakopičev meniorial. Med elani je zmagal domačin Filip Kalan, ki je premamiti Avstrijca Wachterja. Nastopilo je 150 tekmovalcev i/ vseh slovenskih klubov. Vrstni red — člani: 1. Kalan, 2. Wachter (Avstrija), 3. Dornik (Olimpija), 1. Kobilica (Gorje), 5. Jelene (Triglav); članice: Kordez (Triglav); mlajši člani: 1. Poklukar, 2. Djuričič (.Jesenice), g, Kavčič; starejši mladinci: 1. Nastran (Alples), 2. Kordez (Plamen), 3. Podlogur (Gorje); mlajši mladinci: 1. i). Podlogar (Gorje); starejši pionirji: 1. Hra-tina (Gorj:-); mlajši pionirji: 1. Plestcnjak (Kuiinar); starejše pionirke: 1. Kobentar (Jesenice); ekipno: 1. Gorje, 2. Olimpija, 3. Jesenice, 4. Triglav. smučarski SKOKI - Na Golteh ie bilo meddrust> eno tekmovanje pionirjev na novi .tO metrski skakalnici M.-d starejšimi pionirji ic zmagal Hrane Hrovatin (Triglav). 3. mesto pa je zasedel Aci Šink (Triglav). Med mlajšimi pionirji sta bila tudi najboljša Kranjčana. 1. je bil Bernard, 2. pa Boris Heiicdik. Na tradicionalnem tekmovanju /.a pokal Talci so nastopili v konkurenci tiO skakalcev tudi naši skakalci. Prvi dan jv zmagal Aschenhach (NI)lt), naš najhojjši je bil Hlaznik, ki se je uvrstil na 14. mesto Drugi dan pa je bil zmagovalec Švicar Steiner, naš Zupan pa 21. ODHOJKA — V 14. kolu republiške odbojkarske lige so Jesenice premagale Hovec s 3:2, liled pa Polskavo s 3:0, medtem ko je Kamnik doma izgubil /. Novim mestom z 1 :3. Na lestvici vodita Sm a iz Tacna in Jesenice, ki imata po 2 I točk. Bled m mi odličnem |, mestu, Kamnik pa na 10. Pari prihodnjega kola: Novo mesto | Bled, Koper : Jesenice, Kamnik pa je prost. V >enski republiški ligi no Jeseničanke izgubile v Novem mestu /. ekipo Krke '■ 0:3. Po 11. kolu so Jesenice na 7. mestu. V prihodnjem kolu bodo Jesenice igrale doma z ekipo Pužinarja, ki se bori za naslov republiškega prvaka. namizni tknis - v nadaljevanju t ves ne i enake liga 10 Kranjčanke doživele tri poraze Rezultati: Maraton . Triglav ti I, Mladost : Triglav (i:2. Proleter : Triglav 6:2, V tekmovanju 1 moške republiške lige pa je bil v Hrastniku derbi med domačim Keiničar|ein in 'Triglav oni K ran jčani so izgubili /. 1 :r>. Na lestvici vodi Kemičar, 'Triglav je 4 V tekmovanju 2 republiške lige |e kranjska Sava z novo zmago-ze za n. Jesenice so izgubile v l.|iibl|am 0:5 z Ohmpijo fl J. J. Občni zbor TVD Partizan Na zadnji seji razširjenega upravnega odbora TVD Partizan Javoruik — Koroška Bela so govorili o organizaciji občnega zbora, ki ga zaradi nekaterih problemov. — predvsem kadrovskih — niso organizirali že več let. Govorili so tudi o nadaljnji dejavnosti Partizana, kadrovski okrepitvi, predvsem pa so se pripravljali na organizacijo občnega zbora, ki ga bodo v domu na Beli organizirali v petek, 4. aprila. D. S. Zadetki v polno Strelska družina Color Medvode deluje sedmo leto in šteje 35 članov. Lani so dosegli lepe rezultate na tekmovanjih, saj so na športnih igrah barvarjev Jugoslavije in na športnih igrah Polikema zasedli drugi mesti. Ker je članstvo omejeno na zaposlene člane kolektiva, so se odločili, da se povežejo z osnovno šolo Franca Bukovca v Preski, kjer so lani že izvedli prvo tekmovanje ter najboljše mlade strelce nagradili. Najbolj pereče je vprašanje strelišča v Goričanah, za katerega so načrti izdelani, denar za graditev zagotovljen, zataknilo se je le pri lastništvu zemljišča, vendar upajo, da se bo v letošnjem letu le pričelo z graditvijo. -fr Tesna zmaga Murove in poraz Kondorja V gorenjski namiznoteniški ligi so dvoboji iz kola v kolo zanimivejši. Murova je v derbiju kola tesno premagala Triglav II, medtem ko je Kondor igral oslabljen in izgubil doma s Trbojami. Na vrhu lestvice je tako še vedno brez sprememb, saj je bila Sava prosta. Rezultati: Lesce : Kamna gorica 5:1, Kondor : Trboje 4:5, Murova : Triglav II 5:4, Sava prosta. J. Starman Večja skrb za delo z mladimi planinci Planinsko društvo Železniki, ki združuje planince s celotnega področja Selške doline, je imelo v četrtek, 20. marca, redni letni občni zbor. Poleg domačih ljubiteljev planin so se ga udeležili tudi predstavniki Planinske zveze Slovenije in predstavniki sosednjih planinskih društev. Med najpomembnejšimi nalogami, ki so jih planinci iz Selške doline opravili lani, velja omeniti .vzdrževanje planinskih poti ter vzdrževanje planinske postojanke na Ratitovcu. Koča je stara že prek dvajset let in jo je iz leta v leto potrebno obnavljati. Lani je bilo v obnovitvena dela vloženih kar 17.360 din. 'Tudi del loške planinske poti, za katero skrbi planinsko društvo iz Železnikov, je odlično vzdrževana. Žal pa v preteklosti planincem še ni- uspelo pripraviti planinske šole pa tudi s številom mladih v mladinski sekciji nikakor niso zadovoljni. Vse pa kaže, da se bo stanje tudi na tem področju kmalu izboljšalo. Prav tako so se v Železnikih odločili, da bodo pripravili tečaje za vodnike. Le-ti naj bi bili ob sobotah in nedeljah. Lani organizirani množični izleti v naravo niso uspeli. Zanje žal ni bilo zanimanja. Spomladi nameravajo člani planinskega društva Železniki pripraviti akcijo čiščenja na Soriški planini. K temu bodo skušali pritegniti tudi športnike iz društev v dolini. Tudi načrti za delo v letošnjem letu so dokaj obširni. Planinci iz Železnikov imajo v načrtu pripravo izletov za svoje člane, pohodov v naravo, organizacijo mladinske planinske šole, obnovitvena dela na koči na Ratitovcu, vzgojo članov gorske straže, popravila in obnovo poti na svojem področju . . . Mladinski odsek v preteklem letu ni pokazal posebno dobrih rezultatov. Razprava je pokazala, da obstajajo manjša nesoglasja med starejšo in mlajšo gardo planincev v Železnikih. Ta so po vsemu sodeč nastala izključno zaradi premajhne povezave med sekcijo samo in društvom kot celoto. Seveda nasprotja niso tako velika, da se jih ne hi dalo odpraviti /e v kratkem. Tudi predsednik občinskega izvršnega sveta Jože Stanonik je menil, da je osnovni konflikt nastal izključno zato, ker društvo ni bilo mišljeno kot popolna celota. Zato je prva naloga planincev v Železnikih, da se utrdi program aktivnosti planinskega društva, da se uredijo medsebojna razmerja, odnosi in vzpostavi sodelovanje. Konfliktne situacije namn^ morebitne nove člane odbijajo in ne privlačijo. V nadaljevanju pa je predsednik izvršnega sveta izrazil prepričanje, da so sredstva v višini 50.000 din, ki jih je telesnokultur-nii skupnost v letošnjem letu namenila za celotno planinsko dejavnost v škofjeloški občini, odločno premajhna. Zato se je zavzel za drugačno delitev sredstev, za delitev, ki hi bila za planince bolj ugodna. Poudaril je, da planinarjenje postaja ena najbolj priljubljenih oblik rekreacije in neločljiv del delov nega človeka. J. Govekar Ogled Ledin V soboto so projektant Janez Fiirst, načelnik komisije za plazove pri Planinski zvezi Slovenije Pavle Segula, načelnik gospodarskega odseka Planinskega društva Kranj Janez Zaje in predsednik Planinskega društva Kranj Franci I.kar obiskali lokacijo za novo planinsko postojanko PI) Kranj na Ledinah nad Jezerskim. Ker je na Ledinah snega čez dva metra in je dostop po svežem in globokem snegu nemogoč, je sobotne obiskovalce Ledin prepeljal na lokacijo helikopter Republiškega sekretariata za notranje zadeve. 1'deleženei ogleda so ocenjevali predvsem nevarnost plazov in ugotovili, da le-te ni in je bivanje na Ledinah tudi v času, ko so lavine najpogostejše, varno. Sicer pa PI) Kranj in komisija za plazove P/.S Ze dalj časa sprem 1 i »it u plazovitost tega področja. -jk Člani mladinske vaterpolske reprezentance Jugoslavije — od leve proti desni: Strgar, Stanka, Balderman. Calič. — Foto: M. Živulovič Okrnjeno prvenstvo SRS V organizaciji smučarskega kluba Triglav je bilo v soboto in nedeljo na Krvavcu letošnje republiško prvenstvo članov in članic v slalomu in veleslalomu. Za naslove slovenskega prvaka se je pomerilo okoli 80 tekmovalcev in tekmovalk iz vseh slovenskih klubov, kot gostje pa so nastopili še tekmovalci Medveščaka iz Zagreba, ki so tekmovali za kategorizacijo. Medtem ko je sobotna prireditev v slalomu potekla v prekrasnem sončnem vremenu, pa se je v nedeljo tekmovanje odvijalo v megli in rahlem sneženju. Zal med nastopajočimi ni bilo vseh naših reprezentantov. Tako je bila prireditev zlasti v moški konkurenci močno okrnjena, saj so manjkali skoraj vsi naši najboljši člani, ki so letos dosegli na mednarodnih tekmovanjih vidnejše uspehe. Na startu ni bilo med ostalimi tudi Bojana Križaja, ki je tekmoval v Avstriji, in Kavčiča, ki je bil na tekmovanju v Libanonu. Nedeljska prireditev v veleslalomu pa je veljala tudi za Ručigajev memorial, ki ga je SK Triglav po nekaj letih spet organiziral v spomin na predvojnega odličnega tekmovalca Ručigaja, ki je med vojno padel. Rezultati — slalom: člani: 1. Magušar (Olimpija), 2. Gašper-šič, 3. Šoberl (oba Jesenice), 4. Lovšin (Olimpija), 5. Polajnar (Tržič), 6. Štraus (Jesenice), 8. Pesjak (Jesenice), 10. Mihovilo-vič (Transturist); članice: 1. Pikon (Radovljica), 2. Črešnar (Branik), 3. Gazvoda (Jesenice), 4. Hafner (Transturist), 5. Tomšič (Akademik), 6. Bem (Radovljica), 7. Fon (Bled), 8. Bogataj (Tržič); veleslalom: člani: 1. Kant (Novinar), 2. Gašperšič, 3. Šoberl, 4. Bernik (vsi Jesenice), 5. Gorišek (Radovljica), 7. Ogrin, 8. Štraus (oba Jesenice), 9. Mihovilovič (Transturist), 10. Pesjek (Jesenice); članice: 1. Žuraj (Branik), 2. Podgoršek (Olimpija), 3. Gazvoda (Jesenice), 4. Zerovnik (Novinar), 5. B. Mikeš (Radovljica), 6. Bogataj (Tržič), 8. Hafner (Transturist); J. Javornik Pogačniku dvakrat bron KZ NAKLO - VALILNICA prodaja 10 tednov stare jarčke vsako sredo od 7. do 18. ure in soboto od 6. do 12. ure v valilnici Naklo Cena 30 din KZ Naklo Na letošnjem svetovnem prvenstvu poklicnih novinarjev v alpskem smučanju so Jugoslovani dosegli dobre uvrstitve. Med posamezniki se je najbolj izkazal Jože Pogačnik (Ljubljanski dnevnik), ki je osvojil 3. mesto v veleslalomu, 4. je bil v slalomu, v kombinaciji pa 3. Ekipno je Jugoslavija zasedla 2. mesto. -dh Naši četrti v Sapporu se je v nedeljo končalo letošnje svetovno prvenstvo v hokeju na ledu skupine B. 1. mesto je Osvojila ekipa NDR in si s tem pridobila pravico nastopa prihodnje leto v A skupini. Prvih 5 uvrščenih reprezentanc pa bo lahko sodelovalo na olimpijskih igrah prihodnje leto v Innsbrucku. Naša reprezentanca je v glavnem zadovoljila. Razočarala je v igri z Italijani in Romuni. Rezultati: Jugoslavija : Italija 2:4, Jugoslavija : ZRN 1:2, Jugoslavija : Japonska 8:4, Jugoslavija : NDR 3:6. Lestvica: NDR 7 6 0 1 41:18 12 ZRN 7 6 0 1 34:17 12 Švica 7 4 0 3 31:33 8 Jugoslavija 7 3 1 3 30:23 7 Romunija 7 2 2 3 26:26 6 Japonska 7 2 2 3 21:23 6 Italija 7 2 0 5 22:40 4 Nizozemska 7 0 1 6 11:36 1 -dh JELOVICA lesna industrija Škofja Loka Slovenija poslovalnica Škofja Loka, Kidričeva 58, tel. 064 61 361 vam nudi finalizirano stavbno pohištvo vrhunske kvalitete: okna in balkonska vrata furnirana notranja vrata vhodna in garažna vrata okenska senčila (polkna, rolete, žaluzije) montažne objekte — stanovanjske hiše, vikende, poslovne zgradbe Ji JELOVICA z agrebpublic V soboto se je od Krvavca poslovila druga in obenem zadnja skupina dijakov drugih letnikov kranjske Gimnazije in s tem tudi uradno zaključila letošnjo šolo v naravi. Šola je dobro uspela zaradi zavzetosti dijakov, prizadevnosti vodstva šole, profesorjev, posebno profesorjev telovadbe Slave Pelko in Janeza Robasa, ki sta šolo vodila, smučarskih vaditeljev, ki so jima pomagali, in kolektiva Doma na Krvavcu, ki je skrbel za prijetno in urejeno bivanje na Krvavcu. Gimnazijska šola v naravi je bila razdeljena v dve skupini dijakov. V prvi, na Krvavcu so bili med 9. in 15. marcem, je bilo 77 drugošolcev, v drugi, ki je trajala naslednji teden, pa jih je bilo 56. Za šolo v naravi ni vladalo veliko zanimanje le med dijaki, temveč tudi med njihovimi starši, saj se jih je v posebni anketi kar 141 od 143 odločilo »za« šolo v naravi. Samoprispevek dijakov za enotedensko bivanje na Krvavcu je znašal med" 500 in 600 dinarji, telesnokulturna skupnost občine Kranj pa je primaknila 26.000 dinarjev. Tisti, ki niso imeli opreme, so si pomagali z 29 pari smuči in druge opreme. Program šole v naravi je bil zelo natrpan. Razen petih ur smučanja je čakal vsak dan drugošolce iz Kranja pouk angleščine, kemije, zgodovine, nemščine in zemljepisa, razen tega pa še predavanja o tehniki smučanja, prvi pomoči, nesrečah in varnosti v gorah, vplivu alkohola in kajenja na mladino, samoupravnih interesnih skupnostih, nakupu in vzdrževanju smuči itd. Večere pa so dijaki izpopolnili s kulturnim in zabavnim programom. Šole v naravi nista ugodno ocenila le profesorja telovadbe, ampak tudi dijakinji in dijak, udeleženci šole v naravi. Senja Mali iz Kranja, dijakinja 2. b razreda: »Šola v naravi mi je bila všeč, kar je rezultat naše vestnosti in prizadevnosti vaditeljev, čeprav je bilo pri posameznih udeležencih krvavške šole v naravi še vedno premalo discipline. Hrana je bila dobra, prav tako prenočišča. Naša so bila še boljša od fantovskih. Pouka je bila pravšnja količina, zato se mi zdi prav, da je šola vztrajala na organizaciji pouka v naravi, čeprav o snegu še ni bilo sledu. Šola v naravi bi bila koristna za vse razrede, ne le za drugega. Vsak dijak bi lahko med letom prihranil nekaj za izobraževanje v naravi.« Boris Pelko iz Kranja, dijak 2. b razreda: »Smučati sem sicer znal, vendar nisem že nekaj let stopil na ,dilce'. S pomočjo vaditeljev sem se hitro privadil in sedaj sem prepričan, da bom v prihodnje reden obiskovalec smučišč. Oče je sicer včasih smučal, sedaj pa je smuko opustil. V šoli v naravi smo bili zelo delavni. V šoli pridobljeno snov smo večinoma utrjevali in sodim, da smo uspeli. Z novo snovjo se na Krvavcu nismo spoznavali. Vseeno mislim, da je šola uspela. Če bi bilo mogoče, bi še kdaj šel. Za zdaj je tako, da je šola v naravi predvidena le za druge letnike gimnazije.« Bojana Rebolj iz Kranja, dijakinja 2. b razreda: »V šoli pridobljeno znanje na Krvavcu večinoma dopolnjujemo, vendar spoznavamo stvari, s katerimi se v Kranju ne bi seznanili. Disciplina na Krvavcu je bila na višini, vendar bi morala biti za nekatere še strožja, saj je marsikdo preveč pričakoval. Profesorja sta se zavedala odgovornosti za nas pred starši. Smučati sem sicer pred šolo v naravi znala, vendar sem na Krvavcu tehniko izpopolnila. Pomembno pa je večje veselje do smučanja. Čeprav vreme ni bilo najboljše, nam ni žal prebitih dni na Krvavcu. S smučmi smo morali veliko prehoditi. Smo se vsaj oborožili s kondicijo.« J. Košnjek Za večjo varnost v cestnem prometu Na zadnji seji škofjeloške občinske skupščine so delegati vseh treh zborov soglasno podprli predlog, da se v občini ustanovi svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Njegova naloga bo obravnavati in proučevati problematiko varnosti v cestnem prometu, skrbeti za vzgojo in izobraževanje udeležencev v cestnem prometu, skrbeti za pro- pagandno dejavnost na področju prometne varnosti in vzgoje, uskla-[svati in usmerjati preventivno dejavnost organov in organizacij na področju prometne varnosti in v/.go-je, ter predlagati ukrepe za izboljšanje varnosti v cestnem prometu. Skupščina je na svoji seji imenovala tudi člane svela Njegov predsednik je Vlado Vendramin. -jg Seminarji za sindikalna vodstva V petek popoldne so se v Radovljici sestali predsedniki izvršnih odborov osnovnih organizacij in konferenc osnovnih organizacij sindikata iz občine. Ugotovili so, da je bilo pred nedavnim opravljenih vseh 112 občnih zborov osnovnih organizacij sindikata v občini, da je bila velika večina zborov dobro pripravljenih in uspešnih in da so na njih izvolili 740 članov izvršnih odborov. Ko so razpravljali o nalogah osnovnih organizacij sindikata, so se dogovorili, da bodo najprej organizirali seminarje za vse člane izvršnih odborov. Na njih se bodo seznanili s pravicami in z dolžnostmi članov sindikata, razpravljali o vlogi sindikata v samoupravljanju, o sodelovanju in povezavi sindikata s socialistično zvezo, zvezo komunistov, zvezo socialistične mladine in o povezovanju sindikata s krajevnimi skupnostmi. Seminarji po posameznih panogah se bodo začeli v začetku aprila in bodo trajali dva dni (petek popoldne in'sobota). V približno 10 urah bodo na seminarjih obravnavali 13 poglavij iz organiziranosti, delovanja in nalog sindikata. N A. 2. Priznanja OF Komisija za podeljevanje priznanj Osvobodilne fronte na Jesenicah je že obravnavala predloge za letošnje kandidate tega visokega priznanja in sklenila, da letos glede na 30-letnico osvoboditve na Jesenicah podelijo 20 priznanj, in sicer 16 priznanj posameznikom in štiri priznanja organizacijam in društvom. Od leta 1970 do leta 1974 so na Jesenicah podelili skupaj 47 priznanj, in sicer jih je dobilo 35 posameznikov in 12 organizacij, in društev. Za letos so tudi predlagali, naj bi dobil letos zlati znak OF en kandidat iz jeseniške občine. O predlogih za priznanje, ki jih je predložila komisija, je razpravljal tudi izvršni odbor občinske konference SZDL, ki je podprl kandidature. Priznanja in več odlikovanj bodo podelili 27. aprila v dvorani gledališča, kjer bo ob tej priliki kulturni program umetniške skupine iz Valjeva. D. S. Dve dodatni nagradi za inventivno dejavnost Zato, da bi še bolj poživili nova-torstvo in racionalizatorstvo v jeseniški železarni, so se odločili, da poleg odškodnin in rent podelijo novatorjem in izumiteljem ter racio-nalizatorjem v Železarni vsako leto še inž. Lambert Pantzovo nagrado za življenjske dosežke na metalurškem področju, obenem pa letos prvič razpišejo tudi nagrado Nova-tor leta. TJ. Z. Spremenjene cene za geodetske storitve Škofjeloška občinska skupščina je na svoji zadnji seji razveljavila dosedanji odlok o cenah za geodetske storitve. Cene za tovrstne storitve so bile v veljavi vse od leta 1970, od takrat, ko je bil v občini Škofja Loka sprejet omenjeni odlok. Ševeda ps so se dejanski stroški pri predpisanih delih in pri storitvah, ki lih geodetska uprava opravlja za potrebe posameznikov in organi/.a-ci|, v petih letih močno povečali, in da cene že dolgo časa niso bile več realne. Cene za geodetske storitve bo odslej urejal pravilnik o cenah za geodetske storitve. Predlog pravilnika predvideva, da ta.stopi v veljavo, ko ga sprejme izvršni svet občinske skupščine. -jg Kranjski zadružniki peti V soboto je bilo v Kostanjevici na Krki 3. republiško tekmovanje ekip aktivov mladih zadružnikov na temo Kaj veš o kmetijstvu. Gorenjsko so zastopali mladi zadružniki Kmetijske zadruge Sloga Kranj, razen njih pa so v Kostanjevici nastopali še zadružniki iz Krškega, Vipave, Novega mesta, Radelj ob Dravi, Zagorja, Slovenj Gradca in Murske Sobote. Zmagala je ekipa mladih zadružnikov iz Novega mesta, Kranjčani pa so zasedli peto mesto. Republiško tekmovanje sta organizirala republiška konferenca ZSMS in Zadružna zveza Slovenije, pokrovitelja pa sta bila občinska skupščina Krško in Agrokombinat Krško. -jk V stebriščni dvorani kranjske mestne hiše bo ta teden odprta razstava slik Nevenke Gorjane in lesorezov Ladislava Krneča, članov društva invalidov Kranj. Razstava je bila odprta v počastitev mednarodnega dne invalidov. — Foto: F. Perdan \9 suhomontažna r lip bled lesna industrija telefon 064 77 384 telex: 34 525 4 finalizirana visoko kvalitetna in trajna povečana toplotna in zvočna izolacija tiho in mehko zapiranje ter brezhibno tesnenje enostavna in hitra vgraditev plemeniti furnir finaliziran z visoko kvali tetnim kislinsko utrjajočim lakom, ki omogoča enostavno čiščenje trdna konstrukcija sodobna tehnologija lep videz zidarske in svetle odprtine vrat so uskla jene s predpisi JUS. Obiščite našo trgovino na Rečici telefon 064 77328 Delovni čas vsak dan od 6. do 14 ure ob torkih do 18. ure in ob sobotah do 12 ure