V LJubljani, v soboto, dne 3. julija 1909.
sa Velja po pošti: sa
Ea oelo leto naprej .	K 26'—
za pol leta » .	» 13-—
za uetrt » » .	» 6-50
za en meseo > .	» 2-20
za Nemčijo celoletno	» 29*—
za ostalo inozemstvo	> 35-—
s= V upraviiistvu: s
Za oelo leto naprej . E 22*40 za pol lota » . » 11-20 za četrt > » . > 5-60 za en moseo » . » 1'90 Za pošiljanje na do.j 20 v, na mesec. — Posamezne Stev. 10 v.
	m	n
' (	1	
•V	i	• ': „ v;
L		v
InseraSi: =~
Enostolpna petltvrsta (72 min):
za enkrat......po 15 v
za dvakrat.....» 13 »
za trikrat.....> 10 >
za več ko trikrat . . » 9 »
T reklamnih noticah stane enostolpna garmondvrsta 30 vinarjev. Pri večkratnem objavljenju primeren popust.
Maja:
vsak dan, izvzomšl nedelje in praznike, ob 5. uri popoldne.
B«- Uredništvo je v Kopitarjovlh olioah štev. 6/U1. Rokopisi se ne vračajo; neirankiraua pisma se ne es sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. s=x
Političen list za slovenski m
Upravništvo Je v Kopitarjevih ulicah štev. 6. -— Sprejema naročnino, inserate in reklamacije. .....Epravniškega telefona štev. 188.---
Današnja številka obsega 16 strani.
1009 Slovencev in Slovenk na dani
Slovenci, Slovenke!
Št. IIj v Slovenskih goricah je v silni potrebi. Ako 'se letos ne posreči postaviti ondi obrambnega »Društvenega doma«, je ta lepa točka slovenske zemlje izročena tujcem na milost in nemilost. Pred letom t so bili vŠt.Ilju le trije do štirje protestant-, je, sedaj jih je čez 170! »Siidmarika« meče 1 vedno več denarja na ta skrajni del slo-I venske posesti, hoteč nam jo popolnoma ugrabiti, da potem prodira dalje in dalje. Slovenci v St. 11'iu pa nimajo nič, razun poštenih 'svojih žutjavtih roik, svojih slovenskih src in upanje, da Jih bratje v najskrajnejši sli ne zapuste.
V raznih beležkah smo v »Slovencu« že opisovali vzorno urejeno narodno delo Nemcev. Med Slovenci pa je na nemške naskoke še vse premalo odpora. Najnujnejše pomoči potrebni so sedaj Slovenci v Št. Ilju. Ko to točko' ubranimo, gremo naprej. Ako se hočejo Slovenci v Št. Ilju ohraniti, potrebujejo za svojo bodočo narodno trdnjavo nujno še najmanj 20.000 kron.
Reven narod smo in ne moremo se uspešno meriti z načrti, kakor so Roseg-gerjevi, a vendar — 'na Roseggerjev predrzni oklic bodi slovenska trdnjava v Št. Hiu vsaj malenkosten odgovor. Kako ba-: hato Nemci oznanjujejo uspehe Roscgger-jevega oklica, naj tisoč Nemcev da po dva tisoč kron v nemške narodne namene. Ali ne more stopiti na plan vsaj 1000 Slovencev in Slovenki, ki dajo po 20 K na korist obmejnim Slovencem, na korist najbolj ogrožene točke na slovenski meji Št. II a?
Nemci nas izzivajo na dejanske odgovore in zato pravimo: Sramota za vsakega premožnejšega našega somišljenika bi (bila, ako bi ne pristopil k tej nujni obrambni akciji z 20 kronami. S solzami hvaležnosti bodo obmejni Slovenci spremljali te plemenite darove. Pozivamo vse Slovence, vse Slovenke, vse naše denarne zavode in občinske zastope, naj se takoj pridružijo tej obrambni akciji. 1000 požrtvovalnih mož in žena. denarnih zavodov (nekateri denarni zavodi lahko žrtvujejo za več Slovencev skupaj), slovenskih občin na dan! Društva, nabirajte med svojimi člani, poverjeniki »Družbe sv. Mohorja«, vzemite si par ur prosto in stopite povsod po svoji župniji k premožnejšim
LISTEK.
Stoletnica bitke pri Vapanra.
(5. in 6. julij 1809.)
Po bitki pri Aspernu sta sklenila nasprotnika nadvojvoda Karol in Napoleon šesttedensko premirje. Na obeh straneh so porabili ta kratek čas za ojačenje svojih čet. Zmago pri Aspernu Avstrijci niso znali izkoristiti in Napoleon je bil nad Dunajem še vedno gospod. Napoleonu je bilo veliko na tem, da se kolikor mogoče hitro maščuje za poraz pri Aspernu. Njegova armada je pač stala v sovražni deželi, sredi nemirnega prebivalstva. Donava je bila zaprta in na Dunaju je že začelo zmanjkovati živeža; na Tirolskem so se upirali, oboroževanje na Ogrskem je vsak dan naraščalo, predvsem pa je vest o avstrijski zmagi pri Aspernu prodrla na Nemško, kjer so se Prusi kazali sovražni Francozom.
Napoleon je v največji naglici zbiral svoje vojne moči. Ne samo močno italijansko armado pod poveljstvm princa Lv-Scna, ampak tudi armado iz Saškega pod Bernadottom, Bavarce pod knezom Wre-de, Marmontove čete iz Dalmacije in drugod.
Nadvojvoda Karol pa ni vpoklical samo rekrute in rezerve, ampak 'tudi ar- i
župljanom, tako da tudi naše župnije odgovore na sovražni napad, ki n! samo nemški, ampak tudi protestantski.
Obračamo pa se tudi do našega di-jaštva z nujno prošnjo, da sedaj, ko pohiti na svoje domove, posveti svoje mla-deniškočKo delo temu nabiranju. Pri vsaki priredbi poskrbite, da odpro udeleženci roke za trpeče brate! Tudi pri vsaki novi maši naj se letos nabira za obmejne Slovence. Čim več se nabere, tem hitrejše bomo šli od Št. Ilja dalje na pomoč drugim nasikaikovanlm krajem.
Sprejemati denar za ta sklad obmejnih Slovencev se je Izjavilo pripravljenim upravništvo »Slovenca« v Ljubljani, kamor naj se pošiljajo vsi darovi. Tudi mali darovi bodo z največjo hvaležnostjo sprejeti. Upravništvo »Slovenca« bode vodilo o darovih posebno knjigo ter jih bo z veseljem izročilo obmejnim Slovencem.
1000 Slovencev in Slovenk na dan z geslom:
Na mejo pomoč nesirno, Naš narod pogube otmimo!
Flianini načrt.
(Govor poslanca Žitnika.)
V razpravi o vladnem finančnem načrtu je govoril poslanec Žitnik:
Vlada nam je pred tedni predložila tri načrte zaikonov, s katerimi naj bi se ozdravile deželne in državne finance. Naša naloga je presoditi, ali je po vladnem načrtu dosegljiv ta namen ali ne. /e danes pŽ W prepričane vse stranke, da po vladnem načrtu ne ozdravimo deželnih financ in ne ojačimo državnih. Vladni finančni načrt je le polovičarstvo, bojazljiv poizkus, da se nekoliko olajšajo deželam bremena.
Svoj čas so deželam prepustili raznovrstne dolžnosti. Odrekli pa so jim sredstva, s katerimi bi mogle izvrševati svoje naloge. Tekom let pa so se razne upravne naloge dežel tako razširile in izdatki tako pomnožili, da so dežele v največjih finančnih zadregah. Izdatki za ljudsko izobrazbo, za zdravstvo in dobrodelne zavode, za deželno kulturo, občila In javne gradbe so dosegli že toliko mero, da je državna pomoč nujno 'potrebna.
Izdatki dežel so leta 1865 iznašali 23,711.204 krone, leta 1905 pa že 237,701.536 kron. Deželni stroški so se torej v 40 letih podesetorili, državni pa v istem času pot rojili.
Večkrat se očita deželam, da so premalo varčne, da so proračuni nepravilni
mado od češke meje pod poveljstvom generala Kolovrata ter tako zbral do konca junija 115.000 mož.
Zvečer 30. junija se začuje naenkrat, v smeri od Asperna, gromenje topov. Nadvojvoda Kaifol je razpostavil svojo armado v polkrogu od Dcnave čez Vagram in naprej. Zvečer 4. julija so dobili poveljniki avstrijske armade ukaz, da morajo biti čete drugi dan pripravljene. Isti dan ob 7. uri zvečer je dobil ukaz nadvojvoda Ivan, ki je stal pri Požunu s 36.000 možmi, naj koraka naprej in naj napade Francoze na desnem krilu.
V temni in zelo viharni noči 4. julija je Napoleon s svojo armado prekoračil srečno Donavo. Zjutraj 5. julija so bile obe armade postavljene v bojnem redu. Napoleon je imel 154.000 mož, nadvojvoda Karol okoli 137.000. Francozje so obrnili svojo glavno pozornost na Vagram, kjer je stal s svojim oddelkom Bellegarde. Že z nočjo so začeli Francozi 'korakati naprej. Njihovi topovi so začeli pozdravljati avstrijske vrste in tem so začeli odgovarjati avstrijski. Francoska armada je imela 600, avstrijska pa 410 topov.
Ko so 'se francoski oddeJki pod poveljstvi Davouta, Oudinota, Bernadotta, Macdonalda, Massena in princa F v gena, približevali Avstrijcem, so se ti pripravili na boj.
Vroč, hud boj se je razvil. Maršal Bcrnadottc je dobil povcije, da prodira proti Vagramu, vzame ta kraj ter tako i
to kontrola nezadostna. Ta kritika je do gotove meje morda opravičena. Toda, gospodje, vprašam vas: Kateri deželni zbor pa more danes znižati stroške za pouk in znanost, za dobrodelne zavode in deželno kulturo? Dežele morajo oskrbovati važne in drage naprave, od države pa imai.o le pravico, da sklepajo doklade k državnim davkom.
Vlada je bila konečno prisiljena, iz državnih sredstev deželam prispevati. Tako država daje deželam v smislu zakona z dne 25. oktobra 1896 iz dohodkov osfb-nib davkov letne prispevke, kii so leta 1907 iznašali 12,576.838 kron. Iz žganja-rrne dobivajo dežele od države v smislu zaikona z dne 8. julija 1901 prispevke, ki so leta 1907 iznašali 20,753.776 kron. Na-vzJic tem državnim prispevkom so morale vse dežele vpeljati samostojne naklade na pivo. Te naklade na pivo, katere hoče sedaj vlada podržaviti, so leta 1907 v vseli 17 kroinovinah iznašale 32,119.951 K. Torej so dobivale dežele Iz državnih prispevkov in naklade na pivo skupaj 65,530.565 kron. Po proračunih za leto 1908 pa so iz-nesli deželni nepokriti primanjkljaji kron 62,700.318 kron in letos iznesejo gotovo 70 milijonov. Vsi viri deželnih dohodkov pa so že izrabljeni, potrebščine pa rastejo še vedno od leta do leta. Naravno je torej, da dežele morajo od države zahtevati večje letne prispevke. Že s svečanom leta 1905 so zastopniki deželnih odborov opozarjali vlado na skrajno slabe deželne finance. Izražali so mnenje, naj država prevzame izdatke za javno varnost in vojaštvo, povrhu pa še zviša prispevke deželam po določenem ključu. Dogovorili so se, naj se zviša žganjarina do dopustne meje, višji dohodki naj se porazdele med dežele, pri letošnji davčni reformi pa naj se deželam zvišajo državni prispevki.
Meseca junija 1907 so se zastopniki deželnih odborov zopet sešli v posvetovalne o finančni reformi. Mnenja so bila razžična. Eni so nasvetovali, naj dežele same zvišajo svoje dohodke. V ta namen naj se zviša naklada na pivo. in sicer na 4 krone od hektolitra. Vlada pa je odklonila ta predlog, češ, da bi padel konsutn piva in da pobirajo dežele že sedaj povprek 4 krone od hektolitra piva, v Galiciji celo 8 kron.
Drugi so nasvetovali, naj se zviša osebni dohodninski davek za 50 ali 60 odstotkov. Tako bi premožnejši sloji bili prizadeti. Tudi ta predlog ni obveljal.
Tretji predlog je bil, naj se deželam prepuste vodne moči za električne naprave, zviša naj se davek od dedščin in vpe-
razbije sredo avstrijske vojne čete. Divizije Lamarque in Dupas naj bi napadle levo krilo in Massena pa zadrževal desno krilo avstrijske armade. Na celi črti se je kanonada povečala, jezdoča artiljerija se je boCj in bolj približala.
Napad se je začel. Oudinotova kolona je drla nevstraseno naprej proti levemu krilu pri vasi Parbas. Sprejela sta jih polka Zach in Colloredo. Toda Francozi so se morali umakniti in tudi druge divizije niso bile srečnejše. V začetku so Francozi srečno prodirali, a s prihajajočo nočjo so se morali umakniti neodločilni bitki.
Izguba je bila na obeli straneh velika. Nadvojvoda Karol sam je bil lahko ranjen. Kupi mrtvecev in ranjencev so pričali o junaštvu avstrijskih in francoskih vojakov.
Nadvojvoda Karol je sklenil za prihodnjo jutro hiter in odločen napad na Francoze. Pričakoval je namreč z vso odločnostjo, da bo do tega časa že prispel 7j svojo armado nadvojvoda Ivan. kateremu so se poslala nova povelja, da naj se požuri. Ves avstrijski načrt je namreč slonel na principu, da se sovražnika obkoli ter tako pokonča Nalogo priti Francozom za hrbet, je imel ravno nadvojvoda Ivan s svojdmi 36.000 možmi.
Zjutrajšni napad 6. julija se je priče! za Avstrijce j ako ugodno. Major Mihaj-lovič je prodiral proti Aspernu v levo krilo sovražnikovo, med tem ko je general Wallmoden s svojim huzarskim pol-
ije poseben deželni kolek. Vlada tudi s tem predlogom ni bila zadovoljna. Zopet drugi so predlagali, naj država prevzame določene deželne stroške. Tudi to ni obveljalo.
ObvelSail pa je nasvet, naj država iz svojih dohodkov deželam izplačuje višje le'tne prispevke. Sicer so bile pred dvema letoma drž. finance še precej ugodne, finančni minister dr. Korytovski se je celo bahal s preostankom 146 milijonov. Vendar pa so bili že tedaj prepričani, da vlada iz državnih rednih dohodkov in blagajni čilih preostankov ne more zvišati deželam prispevkov. Zato so nasvetovali, naj se zviša žganjarina in naklada na pivo, podržavijo naj se nekatere zasebne železnice in premogove jame.
Vlada je odobrila ta predlog in izjavila, da hoče sama preskrbeti večje dohodke za dežeile In državo. Vlada je sedaj predložila svoj finančni načrt. Zastopniki deželnih odborov so bili letos zopet poklicani na Dunaj. Izrazili so resne pomisleke proti vladnemu načrtu. Finančni minister pa je odgovoril 'kratko, da predloži ta načrt zbornici, četudi ga ne sprejme. Gospodje, ta načrt ni za nobeno rabo. Čas pa poteka. Morda ima vlada svoje posebne namene, da prisili zbornico glasovati za !ta načrt. Sicer bodo morali o tem še sklepati deželni zbori. Toda vlada jim hoče zaradi pičlega časa revolver nastaviti in zakiicati po pruskem običaju: Ptič, žrl ali pa pogini! Deželni zbori se bodo morali ali uclati povelju vlade itn kontroli posebne kontrolne komisije, ali pa se odpovedati višjim državnim prispevkom. To vladno postopanje naravnost onemogoči njen finančni načrt, ki je le pesek v oči.
Kaj pa nam ponuja vlada? Leta 1910 naj bi se zvišal državni prispevek deželam za 40,469.435 kron. Torej bi državni prispevki iznašali okroglo 106 milijonov kron. V pokritje teh izdatkov pa zahteva vlada, da se zviša davek od žganja za 50 kron od 'hektolitra. Višji dohodek od žganja bi znašal okroglo 46 milijonov.
Dalje predlaga vlada, naj se davek od piva podržavi in zviša na 7 kron od hektolitra. Višji državni davek od piva bi iznašal po vladnem načrtu 61,140.000 kron. Torej bi država pri žganju in pivu zvišala dohodke okroglo za 107 milijonov kron; od teli bi deželam prepustila 40,470.000 K.
Država pa že sama sedaj potrebuje najmanj 120 milijonov A'eč na leto, da pokrije redne izdatke. Iz tega pa je razvidno, da je vladni finančni načrt površen, pomanjkljiv, nesprejemljiv. Vlada bi deželam pobrala še samostojno naklado na pivo, tako da bi dežele do konca 1918 imele
kom »Liechtenstein« prodrl v desno krilo; osvojil devet topov in pognal Francoze pod generalom Boudetom nazaj. General' Klenau pa je 'grozil mostovom na Lobav. Tako so prišli francoski mostovi na Lobav v nevarnost in te zavzeti je bi! glavni namen, ker bi bili Francozi popolnoma odrezani.
Napoleon je med tem prejezdil cela bojno črto, pokazal se svojim vojakom in jih navduševal ter odredil potrebno, kar je bilo za njega odločilnega pomena. Med tem, ko je krepko odbijal napade levega avstrijskega krila, je napadel z veliko silo vas Aderklaa, odkoder je upal prodreti avstrijsko sredo. Velike množice, peš in na konjih, pod vodstvom izkušenih vojskovodij kot Massena, Molitor, Bcrnadottc, Leguad i. dr., je osredotočil na to vas, ki bi jo kmalu zavzel.
Avstrijski bataljoni so se začeli umikati, a v zadnjem trenutku je prihitel nadvojvoda Karol, uredil vrste ter pognal Francoze nazaj.
Ko je nadvojvoda Karol odbil napade Francozov na središče vojske, se je bojeval general Rosenbcrg z divizijami Da-voutovimi. S koprnjenjem se je pričakovalo, da se bo prikazal za sovražnikovim hrbtom nadvojvoda Ivan ter tako dal boju drugo lice. Do tega trenutka pa jo hotel Roserfberg svojo pozicijo samo braniti. Toda premoč je bila velika in Davout je vedno bolj objemal levo avstrijsko krilo.
V bojih za posest vasi Aderklaa se
vezane roke. S tem načrtom ne izboljšamo ne deželnjli, ne-državnih financ.
Za vzgled vam pojasnim proračun dežele kranjske za 1. 1909. Ta proračun izkazuje izdatkov 4,429.595 kron, dohodkov 3,461.000 kron, torej primanjkljaja 968.595 kron.
V pokritju pa je državni prispevek iz •osebne 'dohodnine v znesku 92.000 kron, dalje državni prispevek iz dohodkov državnega davka od žganja v znesku 369 tisoč kron; in samostojna deželna naklada na pivo iznaSa 240.000 K. Dohodki iz teh treh naslovov iznašajo torej sedaj 1,201.000 kron. Po vladnem načrtu pa bi Kranjska dobivala bodočih devet let 1,986.000, torej več 785.000.kron. Deželni proračun pa že sedaj izkaže primanjkljaj 968.595 kron, torej bi preostajalo še vedno 183.595 kron nepokritih.
Opozarjamo pa še na vedno rastoče redne deželne izdatke. Kranjsko deželno knjigovodstvo računa, da se bodo že do leta 1914 pomnožili stroški za šolstvo najmanj 'za 540.000 kron, pri deželni kulturi za 110.000, jfrri dobrodelnih zavodih za 230.000, obresti in amortizacija deželnih dolgov za 750.000 kron itd. Višji izdatki dežele bodo torej že v petih letih iznašali okroglo 1,770.000 kron. Po vladnem načrtu pa še sedanjega primanjkljaja ne pokrijemo. Deželni zbor vendar ne more zvišati priklad na direktne davke!
Zato naj vlada ne govori o finančnem načrtu, ki ne zasluži tega imena. Finančni minister je sicer 21. rraua v proračunskem odseku navajal še nove davke. Dne 4. junija je zbornici tudi predložil nov načrt davka od dedščin. Ta davek iznaša sedaj 19-1 milijonov, po novem načrtu pa več 10-3 milijonov. To je malenkost, s katero ne spravimo v red deželnih financ.
Vse to nam priča in dokazuje, da ima finančni mlMster v prvi vrsti pred očmi tindirektne davke, ki najhuje zadenejo ravno najrevnejše prebivalstvo. Ker hoče torej vlada višje daVke naložiti zopet revnejšemu ljudstvu in ker je njen finančni načrt le krparija brez treznega premisleka, zato izjavljam v imenu svojih tovarišev, da odklanjamo ta vladni načrt. Naloga vlade in finančnega odseka je, da izdelata resno finančno reformo-, kakor Jo zahtevajo deželne in državne finance. Mi hočemo vedeti, ali je državni davčni vijak brez konca in ali moremo 'tirati v gospodarskem in političnem o'ziru politiko ve-ledržave. (Pritrjevanje in pohvala.)
Podel mar ¥ imenu rasti.
Nedavno se je v Nemčiji zgodil slučaj, ki mora vzdigniti vso javnost v Evropi, da glasno protestira in zaluča činiteljem, ki so ga povzročili, v obraz, da so zakrivili pod pretvezo zadoščenja za razžaljeno čast čisto navaden premišljen umor. Slučaj je, kakor pravkar poroča »Berliner Tageblatt«, sledeči:
14. junija t. 1. zjutraj se je vršil pri Blankenburgu dvoboj med nadporočnikom Z\vitzerjem od pešpolka 165 in nadporočnikom Granierjem od pešpolka 61. Na duel pozvan je bil Zwitzer. Pogoji duela so bili sledeči: Distanca deset korakov, čas, da se na nasprotnika pomeri pol minute, streljanje tako dolgo, da eden nasprotnikov postane nesposoben za boj. Na bojišču sta bila navzoča dva vojaška zdravnika, prostor sam pa je zastražila stotnija vojakov, da ne bi duelantov nihče motil. Da — na bližnjem kolodvoru je bila pripravljena posebna lokomotiva s sanitetnim vagonom, da ranjenca prepelje v bolnišnico v Halberstadtu. Prvi je imel
ustreliti seveda razžaljeni Granier. Duel sam se je tako-le izvršili.
Granier meri skrbno na nasprotnika, ustreli, kroglja sfrči Zvvitzerju za las široko mimo ušes. Drugi ustreli Zwitzer, pa se mu samokres ne sproži. Po veljavnem I običaju velja ponesrečeni, oziroma iz ka-■ teregakoli vzroka neizproženi strel za i pravi strel. Zato je zdaj vrsta zopet na Granieru. Ta zopet natančo pomeri in zadene. Kroglaj prestreli nasprotniku pljuča. ! Prepeljejo ga na kolodvor, odtod v Hal-berstadt, kjer naslednjo noč umrje. Rajni je bil mlado poročen, ima poldrugo leto starega otroka, žena je v blagoslovljenem stanju. Vdova je od žalosti znorela., rajnika pokopljejo med splošnim sočustvovanjem in ogorčenjem vsega prebivav-stva.
i Zdaj pa vzrok. Udeleženci, oziroma ' moralični povzročitelji duela pravijo, da se je nadporočnik Z\vitzer ob priliki nekega slavlja na cesarjev rojstni dan pregrešil zoper čast zaročenke poročnika Graniera, ki se je tega slavlja udeležila brez svojega zaror0"pa. Ce pa vprašamo, v čem je ta pregrešek obstojal, ga častniški častni sod v smislu svojih pravil ne sme povedati, nadporočnik Granier pa je v pismu na neki brunšviški list izrečno izjavil, da vzroka tudi ne pojasni in ne odgovori drugemu listu, ki ga je napadel. Pač pa imamo veliko izjav od strani rodbine p o d lo umorjenega častnika na podlagi mnogih dejstev, izpovedb in pisma, ki ga je pisal Zvvitzer noč pred svojo žalostno smrtjo svoji ženi. Stvar, kateri Granier in njegova stranka ne oporeka, je bila taka: Dotično slavlje se je slučajno vršilo isti dan, ko je rajni avanziral za nadporočnika. Mož je bil vsled tega vesele volje in je tudi precej pil. Od slavlja se je vračal z zaročenko Granierovo in vse okolnosti govorš, da je tudi slednja bila v nekoliko veselVišeni stanju. Z\vitzar je poizkusil gospodično poljubiti, čemur pa se je slednja ubranila. Predno pa sta se ločila, mu je oprostila in dala zagotovilo, da o stvari ne bo nič govorila. Črez sedemnajst tednov pa je — ženska je ženska — Granieru ta dogodek izblebe-tala, seveda nič hudega sluteč. Iz tega se je razvil duel.
Kaj pa častniški častni sod?
Ta je nadporočnika vprašal, ali mu je dama dala sama povod, da se je izpozabil, kar je ona seveda zanikavala. Nato je Zvvitzer kot kavalir dejal: »Ce dama tako pravi, mora že tako biti.« Nato je častni sod postopanje Granierovo odobril in duel pod naznanjenimi) mu težkimi pogoji dovolil.
Zdaj pa pogoji!
1. Nasprotnika streljata eden za drugim, ne istočasno'. 2. Prvi strel ima tisti, ki je na duel pozval. 3. Distanca znaša deset metrov, tako da bi tudi napol slepec moral zadeti. 4. Čas za merjenje znaša pol minute. Vzemite uro v roke in merite za poskušnjo s kakim predmetom v cilj, deset korakov oddaljen in boste spoznali, da ta čas pomeni celo večnost! 5. Dasi je prvi strelec pogrešil, čeprav je izvrstno meril in nasprotnik vsled slučaja, ki se kaj rad pripeti, ni niti do strela prišel, je smel prvi zopet ustreliti, je torej ob zanj tako ugodnih pogojih imel dvakrat prvi strel in priliko, da zopet mirno pol minute dolga meri na nasprotnika. Ali se to ne pravi premišljeno človeka, ki je oropan vsake možnosti obrambe, kakor psa potolči? 6. Določeno je bilo, da se ima streljati tako dolgo, da eden od nasprotnikov obleži.
Mi pravil duelskega postopanja ne poznamo, ker prvič nismo dolžni baviti se
s takimi sramotnimi ostanki barbarskih dob, drugič pa. teh prav.il v premnogih slučajih celo častni sodi ne poznajo, to pa vsled čisto samovoljne in nekonsekventne kodifikacije istih in ker vladajo v premnogih slučajih tudi nekodificirani običaji. Mi presojamo ves slučaj iz stališča zdrave pameti in veljavnih zakonov. In iz tega edino tnerodajnega stališča je na prvi pogled razvidno, da pomeni blankenburški duel premišljen umor. Jasno je tudi, da je tega umora v polni meri sokriv, oziroma v prvi vrsti knv častni sod dotičnega polka, ker je dopustil omenjene pogoje, ki so bili taki, da iz njih kaj drugg^a kakor umor po človeškem prevdarku skoro rti moglo slediti. Kaj, ko bi ne bil Granier Zvvitzerja, ampak Z\vitzer Graniera ustrelil in bi bil umorjen razžaljeni? Ali more kak človek zdravega razuma tako dejanje, ki je imelo za posledico smrt moža, ki se je sicer pregrešil, ampak niti oddaleč tako, da je smrt zaslužil, ki je nadalje vpropastilo vdovo in morda še otroka, ki .ga nosi pod srcem — kvalificirati drugače, kakor da je bil nizkoten, dobro premišljen in do pičice pripravljen umor ?
Kakor pa niti razžaljeni Granier, še manj pa častni sod nista bila upravičena .ta umor izvršiti, oziroma ga odobriti, tako merodajni faktorji tudi niso bili upravičeni' stotriijo vojakov komandirati, da je mori-.šče stražiia in preprečevala, da se umor ni preprečil! V državi, koje ogromna ve-.čina je odločno krščanska, koje vlada na-glaša saj praktično svoj krščanski značaj in koje vladar, vrhovni poveljnik armade, vedno javno povdarja svoje krščanstvo, se je stotnija vojakov komandirala za čin, ki ga tako krščanstvo kakor državne postave označujejo za zločin. § tem se je pokazalo, kakor da bi stala armada nad postavo, se je pogazil zakon od strani tistih, ki so najbolj dolžni se mu podvreči in se je vrgel grd madež na celo nemško armado.
XXX
Blankenburški slučaj je zadostni povod, da posežemo tudi v duelsko vprašanje v Avstriji. Zgodila sta se namreč v zadnjem času pri nas dva slučaja, da je častni častniški sod discipliniral dva urednika krščansko-socialnih listov v okolnostih, ki so preznačilne in prekriče-če, da bi se javnosti ne pojasnile. Eden teh slučajev se je izvršil pred dvema letoma v Ljubljani ter smo z njim dozdaj čakali zato, da izgubi ves osebni značaj.
Nekdo, ki mu »Slovenčevo« pisanje osebno ni bilo všeč, je v »Narodu« napadel člana »Slovenčevega« uredništva, ki je obenem rezervni častnik, da je za rezervnega častnika nevredno sedeti v uredništvu takega lista kakor je »Slovenec«. Napadeni se ni vsled tega niti najmanj čutil razžaljenega na svoji časti in njegova Čast tudi pri drugih pametnih ljudeh ni bila niti za pol lasu prikrajšana, ker je trditev, da za rezervnega častnika ni častno pri »Slovencu« sodelovati, tako brezmejno glupa, da bi bilo le nečastno se vsled nje razžaljenega čutiti. Ker pa se mu je od vojaške strani privatno pojasnilo, da se mora razžaljenega čutiti in imenovati takozvana zastopnika, je slednje seveda storil, jima pojasnil, da se sam osebno ne čuti prav nič žaljenega, da njegova čast ne v njegovih, ne v drugih očeh ni nič trpela, da naj pa, ker takozvani častni vojaški predpisi to zahtevajo, stopita v dotiko z omenjenim gospodom in ga vprašata, kaj je mislil s svojo notico in ali je Voljan svojo trdStev lojalno preklicati. Ker slednji tega ni' hotel storiti, dasi sta mu zastopnika napadenega — oba čast-
je avstrijska armada oslabila in razdelila v dva dela, med katerima je nastala velika odprtina, iki se ni mogla izpolniti. To okolnost je porabil Napoleon k hitremu in odločilnemu koraku napram Avstrijcem. Velike čete so napadle to odprtino. Razvil se je trdovraten boj na vseh straneh. Francozi so objeli levo avstrijsko krilo, Rosenberg se je mora1! umakniti. Desno krilo armade je sicer zmagovalo in tudi sredina se je uspešno brartila, toda usoda levega krila je odločila izid bitke. Ko je 'bila bitka že izgubljena, je prišel nadvojvoda Ivan s 'svojo vojsko žalibog prepozno.
Avstrijska vojska se je urejeno umikala in napori francoskih vojskovodij, da bi jo popolnoma razbili, so bili brezuspešni.
Francoze Je veljala zmagoslavna, a krvava bitka pri Vagramu 14.000 mrtvih in ranjenih. 7000 ujetnikov, 12 zastav in 11 topov. Izgubili so vojskovodje Lassafle, Lacour in Gauthier, veliko število jih je bilo ranjenih. Avstrijci so izgubili: 20.000 mož mrtvih in ranjenih, 4000 ujetnikov. Na bojišču so ostah avstrijski generali d'Aspre. Nordmann, Vukasovič in Vecsey.
Nadvojvoda Karol se je umikal na Moravsko, kjer je prišlo 11. juflija do ponovne bitfke, ki pa je ostala neodločilna vsled skleirenega premlirja.
Vojnemu premirju je sledil na Dunaju 14. oktobra 1809 sklenjen mir.
Boltatu Pepe.
Udkar je začeu ge-spud doh-tarUražen Nemcem predajat soja pir-prajarija, de b tku stouku še zadn pre-fit iz dvej-setga septembra,
me nč kej na uleče več u negava štarija, ampak ja raj zavijem, kedr me žeja martra, ke preke Judusk ule u Rohrmannu Pilsner Bier-Sanatorium »zur Rose« in Laibach. Res, de je »zur Rose« pir šter krajcerje pr krUglc draži, kokr pr ta »krvaumo mašetne«, ampak je zatu tud desetkat bi žmahtn in pa še marskej se tkula tam zve, ke čez sedem let prou pride. Pusebn, kedr gespud dohtar Taučar sedi pr ta »krvaumo mašetne« in s tku že pr sammo pire pršnara en večer par pata-konu, mama »zur Rose« ta nar več špas, ke sma tku zažihran, de na pridema u ta »Sluvensk Narud«.
Unkat srn tud tku sedou u Piisner Bier-Sanatorium »zur Rose«, kokr se gla-
si na Rohrmannovh samunemškh kuvertah, in s gasim žeja in soja raduvednast u enmo kote pr miz. Pr en druh miz je sedel pa ene par drugeh gespudu, ke jm še ni dost za tiste patakone, de b s jh pr pire šparal in puguvarjal sai se, kuku je gespud dohtar Švigl naenkat ratu ta narbulš sluvensk guvornk in de je gespud dohtar .Švigl pršou glih tku med prvake sluven-skeh guvornku, kokr gespud dohtar 2er-jou med prvake zadrugarju, al pa gespud žepan Ivan Hribar med puvelnke iblan-skega vujaštva.
Kokr sm vidu, se je gespudem zavle tega mal nus pubesu, ke kokr je znan, če bt pr leberalceh usak ta narbulš, če že ne guvornk, pa kej druzga in zatu se jm je tku fržmagal. de je en hruvašk časnk pr-nesu, de je na bankete u Švicari guvoru ta narbulš sluvensk guvornk gespud dohtar Žvigl in na vem kuku b se ta reč vn iztekla jn kuku b te gespudi še gespud dohtar Šviglna uberal in mrcvarl, če b na pršou glih tekat še en gespud ud leberalne garde not in ta reč na pujasnu tku, de je tist hruvašk puručvalc zatu gespud dohtar Sviglna puhvalu, ke je na tem bankete ta zadn guvuru in iz sojem govoram na-redu konc dougačasnem vezajn utrobu. Pusebn je pa Hruvate gespud dohtar Švigl in negau govor zatu razveselu de [e blu tega banketa enkat konc in de sa šli Hruvati lohka hitr u kazina in pa h elefont na kusiu.
nika — pojasnila, da napadeni za napad ni dal prav nobenega povoda, se je napadeni poslužil svoje pravice, da naroči svojima zastopnikoma, oziroma častnemu sodu (pešpolk 27), da poizve, ali so pri napadalcu sploh dani vsi pogoji, da je vredno na njegov napad reagirati. Častni sod se pa s to rečjo ni bavil, saj tako ne kakor se druga navadna človeška sodišča. In kaj je bilo? Sklenilo se je zato od zastopnikov, da se da dozdevno razžaljena čast napadenca rešiti le z orožjem, ker napadalec neosnovanega napačla ni hotel preklicati, ampak poleg tega, da je namenoma žalil, hotel zraven še to, da se ta vzvišeni duševni pretep reši s sabljo ali pa s flimto. Nato pa je napadeni izjavil, da o tem absolutno ne more nobenega govora biti.
To je bilo seveda zadostni razlog, da se je s tem pečal častni sod pešpolka št. 27. Osebno so člani njegovi proti svojemu kolegi postopali z vsega priznanja vredno nobleso, ampak bili so pač in merito žrtve brezumnih svojih predpisov. Častni sod ni namreč nič raziskoval, ali je bil napad upravičen ali ne, tudi ni vpošteval, da je napadalec imel izrečni. namen povzročiti, da izgubi napadeni šaržo, ker je dobro vedel, da bo slednji dvoboj odklonil; se ni spustil v to, da je ves napad bil le provo-kacija brez temelja in iz zlobnega namena, ampak je in merito napadenega le vprašal, zakaj je dvoboj odklonil. In ko je ta izjavil, da mu dvoboja ne dopušča njegovo versko naziranje, je častni sod — bil je to menda le še nekak predsod — napadenemu svetoval, naj prostovoljno sam odloži svojo šaržo, ker bi se mu drugače morala vzeti! Iz tega sledi	j
1.	da je uredniku katoliškega lista a priori1 nemogoče biti obenem rezervni častnik, saj ga lahko napade, kdor ga hoče, ali ima vzrok ali ne, na napad pa je prisiljen reagirati z duelom, ako noče izgubiti šarže.
2.	Razsodbe častnih sodišč dokazujejo, da so častniki armade v svoji vesti primorani dvoboj priznati, saj se je člana našega uredništva pri dotični razpravi častnega soda celo vprašalo, ali bi on sploh v vsakem kateremkoli slučaju dvoboj odklonil! To se je sicer tudi drugim že zgodilo. Ali ni to v nebo vpijoče, da častni sodi vprašujejo, kaj b I dotičnik storil v vsakem danem slučaju, da ga tako prisilijo do načelne izjave in mu potem dokažejo, da biti katoličan in častnik sta dva inkompatibilna pojma!
3.	Našim poslancem damo končno v pretres to-le: Odkod izvira p r a v n a veljavnost institucije častniških častnih sodov in njih sklepov? Častniški častni sodi so spontanni, v vojaških zakonih nikjer omenjeni in z nobenim čin o in potrjeni konventikli častnikov s popolno avtonomijo. Njih pravila in naredbe se v »Dienstreglementu« ne omenjajo in se nikogar ne obvezuje nanje, njih avtonomnost pa duhu vojaške postavodaje naravnost nasprotuje.
Krščanski poslanci so poklicani, 'da posvete svojo pozornost tem nečuvenim razmeram, da se jim enkrat vendar napravi konec. Kam po tej poti pridemo, kaže podli umor v Blankenburgu, ki je evropski kulturi v XX. stoletju v največjo sramoto.
Rojaki! Slovenke! Društva! Spominjajte se z darovi Slo-:: vencev v Št. Iljul :i
Gespudi sa bli iz ta izjava precej pu-tulažen in pusti sa zatu gespud dohtar Šviglna prgrnah in sa se skupal kar na samga gespuda žepana. Jest na vem glili za kua se je šlu, al tulk sm pa le iz tistga nhnga šeptanja vn pusneu, de se zatu gor držeja, ke jei gespud žepan deželngal stolnga mesta Iblane napivu gespudetn Klufače in Ribarje ket »mladem genera-lem«, ke tu vnder na gre, de b edn tku hitr avanziru, kokr če gespud žepan avanzi-rat. Pred desetm letm je biu gespud Hribar še en čist navadn puvelnk u bel Iblan; kar sa mu pa na zadnmo leberaliimo shode u »Mestnmo dome« na negava udkritja, kuku je kumanderu suldate: »kert ajh, marš nazaj u kusarna«, pokal in ga pu-hvalil za tu, se pa gespud Hribar čut naenkat za tacga vujaškega dustujanst-venika, de kar ud sebe in čist na soja pest, še ne, de b Bolčuga Pepeta prašu preh za svet, imenuje in generale gor pustaula. Ce že res če bt neumejen kumandant, hej spet u žeulejne pukiiče nekdajna Trnouska mestna garda, pa nej se ji ustop na čel; generalu pa na u on pustaulu.
Tku sa se jezil gespudi pr Pilsner Bier-Sanatorium »zur Rose« in Laibacli in gespuda žepana deželnga stolnga mesta tku ubral, ket berač kust, če mu ja vržeš In nubenga lasu nisa pusti na negau g'ai pr gmah. Še čez pasi kuntumac sa se goi držal in ga gespude žepane naprej metai ke vnder gespud žepan nima nč iz kuntu'
Odločen nastop Slovanov v državnem zboru.
Znano je, da je sedanja vlada odločno protislovanska. Posebno pa sovražna nam Slovencem. 'Proti sedanji odločno proti-slovanski vladi je nastopil združen Slovan v Slovanski Enoti. Svoječasno je sklenila Slovanska Enota, da razven proračuna vladi ne dovoli ničesar. Vlada se je komaj, komaj rešila, z neznatno večino, ko se je šlo za oderuško banko, kt jo je dovolil sedanji minister, »mlačen« Slovan, kakor ga je nazvai »Narod«. Oderuška bosenska banka bo posojala bosensko-hercegovskemu kmetu po 10%. Obrestna mera, ki je naravnost vnebovpijoča, oso>-bito, ako pomislimo, da je pravzaprav dolžna država, da izvede kmečko odvezo. Proračun se je dovolil po slovanski opoziciji državi, ne vladi. Po proračunu pa je vlada vrgla pred zbornico cel kup raznih predlog. Neprijeten ji je bil odločen nastop združenih Slovanov. Zato je splet-karila na vse strani, da zbije slogo združenih Slovanov. Pri nas Slovencih je žalostno razdiralno vlogo prevzel »Slovenski Narod«. Ostro smo svoj čas prijeli Ploja in Hribarja, ker nista glasovala proti proračunu finančnega ministrstva. ,Narod' je nato povedal, da sta to storila, ker jima ni všeč, da sta dr. Susteršič in dr. Krek ostro nastopila proti Bilinskemu, ki je »mlačen« Slovan. V tem, da je Bilinski mlačen Slovan, ima »Narod« prav. Saj je mož popolnoma ponemčen, žena je Nemka, njegova rodbina ponemčena. Bilinski je tisti, ki je izročil bosenskega kmeta oderuški judovsko-mažarski banki, proti kateremu se Hribar in Ploj nista upala glasovati, dasi bi bila to morala storiti, ker sta v »Narodni zvezi« sama glasovala za to, da se glasuje proti proračunu finančnega ministrstva. Predvsem se je pa šlo ljubljanskemu županu Hribarju za to, da razbije skupnost Jugoslovanov. Za nič drugega ne. V »Savezu južnih Slavena« sede naši liberalci, Hrvati in pa Ploj, ki so mu ob zadnjih štajerskih deželnozborskih volitvah odrekli zaupanje lastni volivci. Osobito naši liberalci se sdaj na vso moč potegujejo za to, da se preneha obstruk-cija, dasi jo je »Slovanska Enota« odobrila.
Sklep »Slovanske Enote«, preprečiti nadaljno razpravo, je edino rešilen, ker vlada z velikansko ošabnostjo prezira »Slovansko Unijo« in se zanaša na svojo trhlo večino. Ciolide gnojnice zliva zdaj nemško časopisje na stranke, ki hočejo z obstrukcijo prisiliti vlado, da se brez Slovanov ne more in ne sme vladati v naši državi. Žalostno je, da gode tisto pesem, kakor nemški vladni listi, tudi slovensko liberalno časopisje. To je navadno narodno izdajstvo, ki se mora najstrožje obsojati in to tembolj, ker bi se moralo ozirati tudi liberalno slovensko časopisje na sklepe Slovanske Unije. Nemško časopisje je strogo disciplinirano. Ves nemški časnikarski gozd gode zdaj tako, kakor mu narekujejo vladne nemške stranke. Diso-nanco slovanskega časopisja razumemo, saj znamo, da je slovansko časopisje v informacijskem oziru navezano na nemške liste, ki izhajajo na Dunaju in nam je sovražno, zato se pa časopisje lahko zaleti ako nima dobrih informacij v državnem zboru. V tem tiči tudi velik del nesporaz-umljenj glede na zavzemanje stališča emi-nentno slovanskih avstrijskih dnevnih po-litiškfh vprašanj. Med dunajskimi listi ni niti enega, ki bi bil urejevan v slovanskem smislu, v tem tiči veliko zlo.
Zmernejše, kakor nemško svobodomiselno, presoja sedanji položaj krščansko socialno časopisje. Nemška krščan-
macam za upraut, ampak deželna ulada. Če b gespud žepan smou kimtumace gor prpraulat, b ga ta peru razglasu za dohtar Ambrožiča, ke je iz sluvensk-nemška pu-Kodba vn na dan pršou, pol čez Primuža Paušlarja, ke ga je iz vudena pugodba tku na žrjauca djau in pol pa še čez Bolta-tuga Pepeta iz Kudeluga, zatu, ke use negave, pa tud ta narveč skrivnost ukul užnedra. Pol šele, ke b biu že z usm tem fertik, b se spravu šele na pse, mačke in pudgane in jiin pustu gofle zavezat.
Buh ve, kua use b še gespudi pužle-bedral čez tega in unga leberalnega prvaka, če b na stopu u Pilsner Bier-Sanato-rium »zur Rose« sam gespud dohtar Tau-čar in jm iz soja nauzočnastja jezike na zavezu. Tku je blu pa kar naenkat usega tega upraulajna in ubrekvajna konc in ke sm sprevidu, de na u nč več nouga za moje ušesa, sm plaču tisteh par kruglc, ke sm jh punucu za soja žeja in sm udšou vn.
Za dam jt m je blu še mal prezgudi, zatu sm se ubrnu preke »Zvejzd«, de b vidu, če sa že puspravl tist ringlšpil iz 'Zvejzde«, ke je Idi na »Slauču« slaunast » dobra vola in h slabmo želodce spraulu. No, ringlšpila ni blu več tam, sam en kou ie še štrlou kvišk, in na tem kole je slonu vs scagan moj prjatu »ta mal tanurist« in držu ene buklce u rok.
sko-socialna stranka j'e zdaj popolnoma vladna. Zato informacije nemškega kršč. socialnega časopisja tudi niso zanesljive, ker slikajo položaj tako, kakor je zanje prav. Dovolj neopravičenih napadov je padlo na Slovane iz nemškega kršč.-soc. časopisja in na slovanske poslance. O slovanski obstrukciji sodijo danes (2. julija 1909) nam došli krščanskosocialni listi še precej objektivno. Seveda, všeč jim ni. Nič kaj ne verujejo vladnim hura-možem, da utrudijo slovansko obstrukcijo. Nesklepčna včerajšnja seja proračunskega odseka jih je streznila. Všeč jim tudi ni, da hočejo socialni demokrati rešiti vlado. Zato pa kar kratko priporočajo vladi, naj poizkuša razvozljati gordični vozelj, ki so ji ga zavozljali voditelji Slovanske Unije.
Če pribijemo še ponovno; da se je tudi včeraj v nemški narodni zvezi očitalo vladi, da preveč prezira opozicijo, se iz tega razvidi, da je počasi pričela zmagovati pamet nad ošabnostjo med vladnimi strankami. Vse to> tudi dokazuje, da je imela obstrukciiska struja v »Slovanski Uniji« popolnoma prav, da je tako odločno nastopila za pravice preziranih in tudi zatiranih Slovanov.
Skrajno ogorčenje pa tistim našim liberalnim politikom, ki zdaj v Slovanom tako nevarnih časih delajo na razpad sloge Jugoslovanov. Zal nam bo, če se posreči, da se razbije »Narodna zveza«, a v drugem oziru zopet ne, ker znamo, da je skupno delo zelo težavno s takimi »gran-senjeri«, kakršni; so slovenski liberalci, z ljudmi, ki so se proti lastnim rojakom vezali z Nemci in ki zdaj hite in delajo z vso silo na to, da za kake drobtine zlezejo tisti vladi v naročje, ki so jo še nedavno najhujše napadali. Pribijemo, da lezejo tisti vladi v naročje slovenski liberalci, v kateri sedita med drugimi Slovencem skrajno sovražni Hochenburger in Stiirgkh.
Izobraževalno delo m tolikem.
Gorica, 1. julija 1909.
Lepa slika o našem izobraževalnem delu se je danes razgrnila pred nami na občnem zboru »Slovenkse krščansko-socialne zveze« za Goriško. Na občni zbor je poslalo svoje zastopnike 28 društev. Predsednik dr. Brecelj pozdravi navzoče ter v lepem govoru slika dosedanje delo »Zveze« in njene bodoče naloge. »Zveza« ima — hvala Bogu in preč. kuratoriju »Monta« — svoje prostore, ki pa za vse, kar rabimo, ne bodo zadostovali. Potrebovali bi: prostorov, t. j. preddvorane v »Centralii«. Zahvaljuje se načelništvu »Centralne posojilnice« za darovanih 200 kron, 'kar je bil edini izdatnejši dar. Spominja se pokojnega Lav. Abrama, bivšega odbornika »Zveze«. Nato govori o delu na deželi ter o podrobnem delu v mestu. Predsednikovo poročilo se z odobravanjem vzame na znanje. Iz poročila tajnika Kremžarja posnemljemo: »Zvezina« korespondenca znaša 791 pisem. V mestu je »Zveza« priredila 18 predavanj pozimi. Na deželi po društvih so »Zvezini« odposlanci predavali 105-krat. Skupno število »Zve-zinih« predavanj znaša torej v teku enega leta 123. Bili so med drugimi 3 mladeni-ški shodi in en poučni tečaj v Bovcu. — Društev je letos 52, 18 več kot lani. V poglobitev društvenega delovanja se je uvedla revizija ali pregledovanje društev po zastopnikih »Zveze«. Namen tega pregledovanja je bil: 1. Poskrbeti, da se notranje delo v društvih vrši v redu. 2. Podati delavcem po društvih navodil in prijateljskih nasvetov. 3. Zbrati zanesljivo statistiko o društvenem gibanju. Statistika govori tako-le: Naša društva imajo skupaj — odštevši eno, ki ni bilo revidirano — 4937 članov. K temu prištejemo še 110
»Kua pa delaš tle, prjatu,« sm ga na-guvuru in putresu za rama, da se je zbri-htu. »Al s se začeu že za glediše iz glave učit iz tehla buklc?«
»Penapejd! Tula sa tiste buklce, ke jh je »Slauc« vn dau, de sa ldje zvedl, kuku se u pu vrst slaunast vršila. Tud jest sm se raunou pu teh buklcah in biu u usakmo štih zravn, zdej ke je že use vn, pa zagledam na ta zadn plat prpuručil, de je u mestn hranilne iblansk še ta narbl varn gnar nalužen. Zdej pa puvej, Pepe, če se na prau tu iz Idi norca delat? Namest, de b na ta peru plat teh buklc puvedal, ki de je ta narbulš gnar nalužen, de b se lohka mi pu tem raunal in u praumo čas gnar notr nesl, namest de b ga na slaunast za-praulat, t deneja pa ta prpuručil na zadna plat, de ga vidma šele zdej, ke sma že usi sehi ket turšk poper. Kua čm zdej nest u mestna hranilnea? Sojga mačka, ke sm ga na slaunast nalezu, b že nesu not, če b ga uzel, pa na verjamem, sold pa na pade ud mene, če me trikat na glava pustauš,« in zaceptou je iz taka jeza ub tla, de se je še tist kou, ke je ud ringlšpila ustou, puderu. Ke sm vidu. de je žejn in jezn, sm se na kar hitr puslovu in ia ubrau preke dum.
Boltatu Pepe iz Kudeluga.
članov »Zveze;< v Gorici, pa dobimo, da ima naša skupna izobraževalna organizacija na Goriškem 50-47 članov. V »Zvezi-nili« društvih je bilo 2341 mož, 1360 mladeničev, «80 deklet in 356 žen. Devetnajst društev ima same moške člane. Društva so s svojimi lastnimi močmi priredila 195 predavanj. Če k temu prištejemo še 123 »Zvezinili« predavanj, dobimo, da je naša organizacija priredila v teku enega leta 318 predavanj. Povprečna udeležba na teh predavanjih je bila 95. Torej v teku enega leta naša organizacija zbrala na shodih in predavanjih nad 30.000 ljudi. Naša društva imajo 6230 knjig; 17 društev nima knjižnice. Telovadnih odsekov je 7. protb-alkoholna sta 2, dekliški 4, strelski 3, pevskih moških zborov imajo društva 17 z 245 pevci, ženskih 5 z 59 pevkami, mešanih 25 s 509 pevskimi močmi. 43 društev ima lastne prostore, pet društev nima še lokalov, 4 pa so navezana na krčmo. To poročilo, kakor tudi blagajniško in knjiž-ničarjevo poročilo, se odobri. Nato se je izvolil novi odbor, ki se je, v svoji seji dne 2. julija sestavil tako-le: Predsednik dr. Brecelj; podpredsednik dr. Kobal, stolni vikar; tajnik Kremžar; blagajnik J. Ko>-pač; knjižničar Kurinčič; odborniki: prof. dr. Ujčič, S. Premrou, dr. Denmastia, J. Medvešček, gdčne.: Ela Abramova, Eliza Makuc, Irma Pirjevčeva. Namestniki so: dr. Srebrnič, župnik Kokošar, Luka Du-gar. Pregledovalci računov: R. Vuga, župan Černic in Fr. Švara, kaplan.
Nato je občni zbor soglasno sklenil osnovati potovalno knjižnico; sprejet je bil nadalje od odbora predlagani načrt za znak, ki ga je narisala odbornica gospodična Makuc. Znak ima podoba ščita, na belo-modro-rd(^čem polju se sveti zlat križ, pod njim pa zlata lovorova vejica, simbol zmage naših načel. Storili so se še važni sklepi glede izkaznic in odsekov. Pri slučajnostih je predlagal č. g. Vidmar, naj se osnuje skupna potovalna garderoba za veselice in igre. Sprejeto.
Tako se je po dveurnem zborovanju zaključil drugi redni občni zbor »Zveze«. Z uspehom našega dela smo lahko zadovoljni. Bog blagoslovi tudi v bodoče naše delo 1
Ljubljanski občinski svet.
Ljubljana, 2. julija.
Sejo otvori in vodi podžupan dr. Iv. Tavčar.
; Predsedstvena naznanila.
Med predsedstvenimi naznanili se prebita zahvala trnovskega župnika Vr-hovnika za streljanje na Gradu ob trnovskem »žegnanju«. Vzame se na znanje, da je odbor »Mestne hranilnice« sledeče sestavljen: predsednik pl. Trnkocy, podpredsednik Frančišek Pavlin, ravnatelja Svetek in Urbane, namestnika Kollmann in Velkavrh.
Personalni in pravni odsek.
Vzame se na znanje županov dopis, da je sprejelo »Dramatično društvo« vse pogoje glede na slovensko gledališče. — V društvo za zgradbo delavskih hiš se izvoli mesto Sulbica Lenček. — C. kr. drž. železnici se izda reverz za polaganje pli-novih cevi čez železniški most v Vodmatu v vojaško oskrbovališče.
Prezidave obednice v jubiiejski ubožnici.
Sklene se, da se v jubiiejski ubožnici prezida dvorana v I. nadstropju. Napravi se pet sob in 'hodnik. Stroški 2054 K 50 v.
Z dnevnega reda, ker ni kvalificirane večine.
Ob Martinovi cesti hoče kupiti Pun-tigan 22195 m1' mestnega sveta za ceno mJ 12 kron. Dr. Tavčar: Koliko znaša vsa cena. Poročevalec: Takoj izračunam. Časnikar Ekar glasno: Sem že izračunal, 2600 kron. (Splošna veselost.) Dr. Tavčar: »Za ta sklep je potrebna kvalificirana večina. Koliko nas je?« Šteje: »Osemnajst. O tem se bo klepalo v prihodnji seji, ker danes ni kvalificirane večine.«
O prevzetju deželnega gledališča v last mestne občine.
Deželni odbor je ponudil mestni občini v nakup deželno gledališče. Občinski svet sklene, da prevzame gledališče, ki je stalo 602.000 kron, pod pogojem, da prevzame dolg na poslopju, ki znaša 101.009 kron, in če se mu zagotovi letna podpora v dozdaj običajni višini.
Poročila stavbnega odsekb.
Ugodi se pozivu Marije Potočnikove proti odloku mestnega magistrata, ki ji je naročil, naj izprazni stanovanje, v katerem stanuje, za prodajalno sadja. — Dovoli se Hinku Privšku, da zgradi na Friš-kovcu dvonadstropno hišo.
Podpora ubožnim učencem.
Kranjska hranilnica je sklenila, da ne da več 1900 K letne podpore ubožnim učencem po mestnih šolah, ki sc je sledeče razdeljevala: I. mestna deška ljudska šola 200; II. 300; III. 200 K; slovenska dekliška 200; barjanska 100; nemška deška
400; nemška dekliška 500 K. Sklene se, da jo bo odslej dajala občina* a porazdelila se bo v bodoče z oziroin na število učencev sledeče: I. mestna deška ljudska šola 350; II. 450; III. 150; slovenska dekliška 550, barjanska 100, nemška deška 100, nemška* dekliška 200 K.
Povišana obrestna mera ljubljanske mestne hranilnice.
Na nujen predlog dr. Trillerjev se sklene z ozirom na posebne razmere, da se na zahtevo obrestujejo pupilarne vloge s 4%%.
Javni seji sledi tajna.
jeseniške isvfce.
j Župnik Zabukbvec se je v torek, na sv. Petra in Pavla dan, poslovil od jeseniške župnije in odšel 1. julija v Križe pri Tržiču. Bival je na Jesenicah šest let, tri mesece in 18 dni. Ni to sicer do!i'ga doba, vendar pa ena najhujših. Zidal se je v tem času karavanški predor, delala se nova bohinjska železnica. Nad 10.000 ljudi raznih veroizpovedanj in narodnosti] je bilo takrat tu. Kako težko je bilo župnikovo stališče v takem času, dokazuje samo to, da je do 60 korikubinatov razgnal oziroma združil v sv. zakon. Tudi v političnem oziru je bilo težko. Štiri stranke so se borile za prvenstvo. Lahko umljivo, da ni bilo prijetno S. L. S. pripomoči vsaj do delne zmage. Njegovo ime in delovanje ostane z zlatimi črkami zapisana v kroniki jeseniške župnije. Bog blagoslovi delo tudi na novem mestu!
j Poslovilni večer od župnika Zabu-kovca v torek zvečer v dvorani »Delavskega Doma« je bil jasen dokaz, da jeseniško ljudstvo še spoštuje duhovnike. Zbralo se je ljudi, da si se čudil, veliko jih ni dobilo prostora, morali so oditi. Celo nasprotniki so prihiteli, seveda bolj iz radovednosti. Poslovil se je od gospoda v imenu Katol. delav. društva in telov. odseka predsednik Krivec, v imenu ženskega odseka predstojnica Savinšek, v imenu delavstva sploh tov. delavec Čebulj. Društveni orkester je zaigral več komadov, pevci so zapeli nekaj pesmi v slovo. Ganljivo je bilo videti, ko so se celo mali otroci poslavljali od ljubega gospoda. — Naj bi prišli pogledat socialni demokrati, ki so celo v zadnjem trenutku napadali po časnikih, in spoznali, da socialna demokracija ni za slovensko verno ljudstvo, ki je preveč udano Cerkvi1 in duhovniku. Naj bi uvideli vsi tisti, ki brezmiselno silijo v socialnodemokraški tabor, da tam ni prave ljubezni in zadovoljnosti, kjer vladata pohlep po denarju in sebičnost. Naj bi se odprle oči zagrizenim Sokolom, ki kličejo »Proč od Rima«, da je to klic zgrešenega življenja.
j Novi župnik g. Anton Skubic prida na Jesenice v sredo, 7. julija, popoldne obi šesti uri.
j »Štajerca« prihaja na Savo na kupe. Pa ne da bi se posebno naročali nanj, kar brezplačno ga pošljejo. Neverno, kdo je tako velikodušen, da ga plačuje, najbrž tisti, ki želi, da bi se njegovi v slabi slovenščini1 spisani duševni' proizvodi tudi med savškim delavstvom prebirali. Na ogenj s tem brezverskim in nemškutar-skim lističem!
j Orkestralna maša, katero je proizvajal pevski zbor v zvezi z orkestrom katol. del. društva, se je izvršila nad vse pričakovanje dobro. Culi so se glasovi, kaj ta-kegd še nismo slišali, tako še nista bila nikdar počeščena na Savi sv. apostola Peter in Pavel. Veliko seveda je bilo truda, veliko težav, toda česa ne premaga železna volja za čast božjo vnetih društve-nikov in društvenic. Brez kake tuje pon moči je bilo vseh sodelujočih oseminštiri-deset. Ne bi bili pisali teh vrstic, ker je vsa prireditev imela strogo cerkveni značaj, edini namen ji je bi! povzdigniti časti božjo; toda ker gotove ljudi silno boli ta lepi uspeh in ker, kakor povsod, tako tudi v tej prireditvi vidijo le politiko', tem obljubimo. da bomo če nam bo Bog zdravje dal, še katerikrat priredili kaj podobnega. Sicer pa ne moremo pomagati, če je ta naša prireditev tako lepo uspela, med tem ko se različne drago plačane podoknica pokončajo.
Tržiške novice.
t Nemška revolver-kultura. Pretekla
soboto zvečer pride mirni slovenski trgovec v gostilno pri »Bučarju« in ker hoče v nedeljo zgodaj oditi, se nasloni v mali sobici poleg gostilniške sobe na divan. Okrog druge ure ponoči ga zbudi veli-'kansk vrišč. vrata se odpro in v sobo pribiti domača hčerka ter se brzo zaklene;] za njo pa pridrvi mladi Gassner, mladenič 28ih let. Ker najde vrata zaprta, se zažene s tako silo vanje, da se odmaknejo in on plane v sobo, hoteč biti petelin v kurniku. Toda kako se ustraši, ko vidi še nekega drugega v sobi. Ljubezen in alkohol ga popolnoma prevzameta in mu izsilita iz žepa revolver, ki ga nastavi presenečenemu slovenskemu trgovcu na prsi,
"preteč mu grozno in strašno. Ko pa vidi neustrašeno čelo svojega nasprotnika,odloži revolver in se zažene v Slovenca, da bi govoril ž njim po angleško, to se pravi, da bi boksal. Slučajno je bil pa ta krep-kejši in urnejši nego mladi Gassner in ga je posadil dvakrat na zemljo, drugič tako, da bi se vse Voje smejale, če bi videle svojega šefa v tej situaciji. Sila torej ne ,pomaga nič, morebiti bo boljše posloval cestni aparat in tega se je Gassner poslu-žil s tako mojstrsko spretnostjo, da mu prisodimo boljši red, kakor jih je imel v vseh svojih spričevalih. Besede sta mu narekovala dva činitelja: alkohol in sovraštvo do Slovencev. Na primer: »Sle sind ein ganz gemeiner klerikaler Sknvene; Ihr Bruder ist auch so ein Kerl, griiBt mich nicht. Ich und der Mally \verden :Euch schon unterkriegen, aber bald,« To. so vam tiči. Od slovensikih žuljev se redč in mi naj bi jih pozdravljali. Radovedni smo .seveda »auf. dtie baldige Unterkriegung«. Zgodilo se bo gotovo kmalu,, toda malo drugače nego si Nemci in nemškutarji mislijo. Da bi se še bolj osmešil, se je bahal, .koliko je plačal za sekt, Slovenci pa tla smo uboge pare itd. Da je sekt plačal, se seveda ni videlo, pač pa, da ga je ogromno množico popil. Slišimo, da skušajo vso stvar potlačiti, da ondi nekateri Slovenci delajo na to. Taki Slovenci niso Sbvenci. V Tržiču vsakega kaznujejo, kdor pusti konja brez nadzorstva le eno sekundo na trgu; kdor zauka, je ka'znovan; ako ima gostilničar le četrt ure gostilno odprto čez določeni čas, je kaznovan, Surovi nemški mladeniči nam pa groizijo z revolverji in vsa stvar naj bi se po;zabila. To bi bilo Jepo. Kako lahko bi bila sovraštvo m alkohol pritisnila na petelina in imeli bi eno narodno žrtev več. Ako ne bo drugače, se mora drž. pravdništvo brigati za to. Mladega Gassnerja naj oče pošlje v Ameriko na kako plantažo. Tam bo lahko brez skrbi streljal črnce, kakor so to nemški kulturonosci v Afriki že davno navajeni.
t Tržiški fajerber je najbolj smešno društvo na svetu. Kjer gori, so ognjegasci zadnji, kjer se zastonj pije, prvi. Zadnjič ,je gorelo nekje v trgu. Ljudje so hiteli skupaj m pomagali nesrečnežem, veliko kasneje se je priziiba'1 fajerber s svojimi aparati, a vse je bilo pomanjkljivo in če bi drugih ne bilo, bi bil lahko cel Tržič pogorel. Načelnika Maliyja je baje najbolj jezilo to, ker >die deutsdhe Kommando-sprache« ni prišla do nobene veljave, kajti skoro nihče je ne razume. Je že tako. Fajerber se večkrat- punta, ker vč, zakaj. Ako se namreč hočejo raz iti in razbiti imenitno svoje društvo, morajo »havptmani« dati za pivo, kajti kdo naj sicer hajla. Prijatelj, ako si kdaj mislil, da si preveč pil, iztoij si to misel iz glave in pridi v Tržič h Kodru affi Bučarju (Gasthof zur Post), kadar pije fajerber frajbir. Videl boš, da si nedolžno jagnje. Pavza je samo takrat, kadar kdo zaiiipije »hajl«. Oče župan so na to svojo četo lahko ponosni.
t Mnogo posestnikov je svoje hiše olepšalo. Mislili smo, da izginejo s starimi barvami in ometi tudi stari samonemški napisi, a temu ni taiko. Prihodnjič kaj več o tem.
t Poštne znamke itd. se prodajajo tudi na opalti. Toliko v ravnanje tistim, ki ne kupujejo pri Šetincu.
t Obrtno-nadaljevalna šola v Tržiču. Deželna vlada je v smislu ministrskega pooblastila potrdila nameščenje učiteljev Karol Mikliča in Miroslav Repovša za učitelje na obrtno-nadaljevalnih šolah.
t Gorenjsko kršč. - socialno delavsko politično društvo priredi v nedeljo popoldan ob pol 4. nni javni politični shod v Tržiču v gostilniških prostorih na Skali. Na tem shodu govori deželni odbornik g. dr. V. P e g a n. Somišljeniki, udeležite se v obilnem številu.
i Utonila je v Idriji dnč 30. junija 14-letna deklica Jožefa Moravec. Šla je pod večer prat na Idrijco; kar ji spodnese perilnik, da pade v vodo in v trenutku izgine v valovih. Našli so jo naslednji dan zjutraj. Bila je kaj pridna deklica.
i Čudne sklepe delajo idrijski liberalci. Tam nekega dne sem bral v »Slovencu«, da je učitelj na pripravnici v Idriji Engelbert Gangl po veselici v Hotedršici zaspal šolo. Prijatelj mi je te dni pravil, da se radi tega »Narodov« dopisnik jezi nad menoj ter mi menda celo preti. Drugega ne odgovarjam, nego, da so se »Narodovemu« dopisniku možgani že precej skisalli, če sodi, da naj bom jaz tepen, ker je Gangl šolo zamudil. — V Idriji, 1. julija 1909. — Franc Oswald.
i V živo smo zadeli, ko smo ob kratkem opisali Ganglovo »delovanje«. Da smo pisali prav, lahko povejo njegovi kolegi, ki so večnih substitucij do grla siti. Tudi v tem smo veseli, da se zavod podržavi, ker bo potem drug veter potegnil. O denunci-jaoijah in obrekovanjih pa le ne veliko govoriti, ker inihče 'bolj ne demmcira, kakor »Narodovi« dopisntfki; večni napadi na Oswalda in druge pristaše S. L. S. so f
Jasen dokaz, posebno v najbližji preteklosti smo jih čitali teden za tednom. Napoldazidana hiša 'št. 509 naj ostane v znak sramote nedodelana, pravi nedeljski »Narod«, češ, da je tak slučaj le na Kranjskem mogoč. Res je to: samo na Kranjskem je mogoče, da dovoli dež. odbor za kako stavbo 7200 K — občinski odbor jo pa kar poviša na 40.000 K —; in samo na Kranjskem je mogoče, da razgnani občinski odbor ob zopetnem sestanku svoj sklep ponovi in je celo tako moder, da misli, deželni odbor bo odnehal in zidavo molče dovolil. — Zadnjič se je nekdo v »Narodu« zagnal v deželne uradnike in regulacijo Nikove; da drugič več ne napiše take neumnosti inu povemo, da je Ni-kova erarična, za katero bi moralo gozdno ravnateljstvo tako marljivo skrbeti, kakor pridno za vsak voz peska iz nje določeno pristojbino zahteva. Številke govore: Kakor se je v prllzivu proti Ljudski knjižnici povedalo, ima mestna občina 747.340 K 42 vin. dolgov in sicer pri: Mestni hranilnici v Ljubljani 301.158 K 29 vin, obresti za 26 let 231.150 K; mestni hranilnici v Idriji 39.896 K 52 vin., obresti za 64 let 82.023 K 11 vin; mestni hranilnici v Kranju 59.232 K 74 vin., obresti za 23 let 33.879 K 76 vin; s'kupaj 400.287 K 55 vin., obresti 347.052 kron 87 vin., torej čez 747.000 kron. Ta svota naj se plača v 23., 26. oziroma 64. letih; ne glede na to, da se bo plačalo samo za obresti nepotrebnih 347.000 K iP med tem časom nič za občino ne bo ukreniti mogoče, se moramo tudi vprašati ali si kdo drzne trditi, da bo idrijski rudnik ne 23 ali 64 let, temveč samo 10 let še na tej višini kakor letos? Leta 1900 je imela mestna občina 3% dcklade in je dobila okroglo 26.300 K, leta 1901 do 1903. 50% doklade in je dobila okroglo 63.500, 70.000, 96.300, leta 1904. do 1908. 75% doklado in je dobila 94.600, 113.100, 75.400, 71.200, 65.900 K. Te številke treba primerjati in vsak uvidi njih nezanesljivost: pri enaki občinski dokladi 1. 1901. do 1903. je znesek poskočil čez 60.000 K, pri enaki dokladi od 1904 do 1908 pa je padel od 94.000 oziroma 113.000 na 66.000 'kron. Zgodi naj se, kar ni izkl učeno, da rudnik postane po Ikalki katastrofi pasiven, tedaj mesto samo ne more niti obresti plačevati, še manj napraviti novo posojilo, ker si ne moremo misliti tako lahkomiš-ljenega zavoda, ki bi Idriji le 10.000 K posodil; in naj se primeri, da se ponavljajo leta, kakor so bila 1904 do 1908, tedaj bi morala Mestna hranilnica v Ljubljani poseči po poslopjih, na katerih je dolg in realka bi bila v nevarnosti. Razun tega imamo zastarelo klavnico, popravila potrebno mestno hišo, zadolženo, nekdaj bogato, mestno ubožnico, ki dobiva od mastne občine na leto okroglo 6000 K prispevka in je 'kljub temu vzdrževanje tako drago, da so mestni reveži na Marofu ce-neji, .kakor v ubožnici, slabo kanalizacijo, vijugaste ulice in po popravilih kričeče vodovode. In pri takih žalostnih razmerah, v katerih je mesto za desetletja v dolgove vklenjeno, s>i pa zmišljujejo javne 'knjižnice s stroški 40.000 K, mesto da bi plačevali dolgove. Tudi sedaj, ko si mesto s podržavljanjem realke prihrani na leto 54.000 K, bo treba ta denar porabiti za amortizacijo, ki bo kljub tej veliki svoti trajala še dobrih deset let. Zato se je pa poskrbelo, da je deželni odbor in deželna vlada temeljito informirana in se ne bo pustilo staviti stavbe na občinske stroške, temveč bo treba najpreje dolgove plačati. Pa tudi rudniško ravnateljstvo ne bo več smelo tako brezbrižno gledati, kako občina gospodari, ker erar samo na obrestih izgubi čez 300.000 K, kar bi ne bilo. dal se je svoječasno brigal tako, kaikor bi se moral. Od vseh teh številk imalo največ dobička tri mestne hranilnice, Idrija pa izgubo in davkoplačevalci večno skrb, ali bo rudnik toliko breme v teku let zmogel ali ne. Le zidajte kar hočete, pa na svoje stroške, kakor zida Didič dvorane sam; občini so pa roke za deset let zavezane in nikdar ne pustimo, da bi se porabljal denar za nepotrebne stvari.
i Grozilna pisma dobivajo naši profesorji, 'za slučaj slabega reda v predmetu se jim kaže revolver. Prav v svooodo-miselni dobi .kaj ne! Svoboden si, vsaka spona ali ovira proč! Boga tako ni, človek samo bolj ra!zvita opica, kaj je, če ga pihneš? In nekateri se temu celo čudijo, češ, take surovosti in nehvaležnosti nismo pričakovali. A na slabi podlagi ne morete staviti visoke stavbe!
Vipavske novice.
v Vipavski Orel kaj lepo napreduje kljub oviram in ulogam na okrajno glavarstvo od gotovega gospoda. V nedeljo dnč 27. m. m. je priredil izlet v Batuje-Selo. Ustanovil se je tam nov odsek! Pristopilo (je takoj 20 vrlih ml adeničev.
v Liberalno oliko so kazali ajdovski »Sokoli« pri izletu naših telovadcev. V družbi razposajenih otročajev so za Oni kričali »čuki« itd. Lepo je, da so jim etiki vedno v mislih. Vsaj ne bodejo pozabili
' svojega častiljivega imena, samo pazijo naj ti čuki, da jih Orel ne pozoblje.
v Lepih sprehajališč je vse polno po vipavski okolici. Občinstvo se zlasti poslužuje poti skozi borovino. Dobro bi bilo, če bi se dailo na navedeni poti napraviti nekaj lesenih klopi, da bi se zlasti stari ljudje, ki se na tem zdravem kraju sprehajajo, odpočili. Naj bi ne bil to glas upi-jočega v puščavi!
v Naš gosp. deželni poslanec M. Per-havec se nahaja v svrho ozdravljenja v Slatini. Želimo mu skorajšnjega zdravja.
v Vipavska društva se v poletni sezoni lepo gibljejo. Š tu rs ki telovadni odseli priredi 4. t. m. izlet na Sinji Vrh. — Isto nedeijo priredi Slov. katol. izobraž. društvo na Colu veselico z igro: »Lum-pacij Vagabund«. — Minolo nedeljo je priredila ženska Marijina družba v Vrhpolju veselico in igro »Dve materi«. — Vipavski Orel priredi več izletov v okolico radi ustanovitve novih telovadnih društev.
v Mnogo dežja imamo sedaj po Vipavskem!. Bati se je, da bode pričel gniti krompir. Dežuje že pet dni z malimi presledki.
Maši nasprotniki.
Novo liberalno izdajalstvo aH pa velikanska liberalna neumnost. Včerajšnji »Slovenski Narod« objavlja sledečo brzojavko:
Kompromis z Italijani ali razpad jugoslovanske »Narodne zveze« ? Dunaj, 2. julija. »Zveza južnih Slovanov« je imela danes sejo, v kateri je izključno razpravljala o italijanskem vseučiliškem vprašanju. Včeraj so se namreč obrnili italijanski poslanci Bugatto, Conci in Gentili v imenu italijanskega kluba na Jugoslovane, ako bi bili pripravljeni stopiti glede italijanske pravne fakultete v kompromisna pogajanja z Italijani. Italijana so izjavili, da so v tem slučaju pripravljeni na dalekosežne koncesije glede slovenskega šolstva v Trstu. »Zveza južnih Slovanov« je sklenila stopiti z Italijani v pogajanja. V slučaju, da bi se klerikalni »Slovenski klub« izrekel proti temu, se jutri proglasi, da je skupna jugoslovanska »Narodna zveza« prenehala obstajati.«
»Narodova« brzojavka pomenja ali veliko narodno izdajalstvo ali pa neum-ljivo liberalno neumnost, če je izšla iz liberalnih dunajskih politiških krogov, pa, da so liberalni politiški gransenjerji popolnoma nesposobni politiki, ki naj vstopijo v mednarodno »Šlarafijo«, društvo zabave in petja, lepih oblek, kron in prestolov, kjer naj pojejo šlarafski Iuiu, ker pame-nih stvari se itak nikdar ne bodo naučili. Izdajalstvo? Brzojavka naglaša, da so Italijani pripravljeni na dalekosežne koncesije z oziram na tržaška šolstvo. Slovenska liberalno časopisje in v prvi vrsti »Slovenski Narod« je zadnji čas že najod-ločnejše naglašalo in zahtevala od »Slovanske Jednote«, da slovenski poslanci absolutno ne odnehajo od junktima med italijansko pravno fakulteto in med slovenskim vseučiliškim vprašanjem. In zopet je pisal »Narod«: »Vlada in parlamentarne stranke naj vedo, da jugoslovanski poslanci ne dopuste ustanovitve italijanske pravne fakultete ne zdaj, niti kdaj pozneje, če se obenem ne1 ustanovi slovenska pravna fakulteta, da v nobenem slučaju ne dopuste rešitve vseučiliškega vprašanja enostransko v prid Italijanom in da za nobeno ceno, tudi ne za ceno kakega portfelja, ne odnehajo od tega načelnega stališča. Vladi in parlamentarnim strankam se mora to tako zabičiti, da ne bomo v nobenih dvomih in se bodo enkrat za vselej zavedle, da Italijani ne dobe faklultete na noben način, če se ne da obenem tudi Slovencem enaka visoka šola.« Tako in še hujše so gromeli radikalni liberalci, ki so radikalni toliko časa, dokler jih ne ošvigne pogled kake, četudi nemške, Slovencem skrajno sovražne ekscelence, ako jim pa pomoli roko kaka, dasi vse-nemška ekscelenca, so že očarani in tako srečni, da pozabijo na svoj kveder, s katerim groze ministrom pa vladi v »Slovenskem Narodu« in po shodih, če slučajno ni vladnega zastopnika zraven. Pravi šlarafi, ki za vsakim še tako trapastim nastopam pojejo odobrovalni šlarafski Iulu. Zdaj so stopili k njim Bugatto, Conci in Gentili in pozabili so zato osrečeni liberalci na junktim, pozabili na pridušanje »Slovenskega Naroda« in »Slovenski Narod« sam se valja v prahu pravcato lakaj-sko pred italijanskimi mešetarji, ki so pripravljeni, pa »Narodu«, na dalekosežne konccsije glede slovenskega šolstva v Trstu. Kakšne so pa te dalekosežne koncesije? Danes došli nemški listi poročajo, da so Italijani pripravljeni nastopiti za ustanovitev ene slovenske ljudske šole in pa ene srednje šole, nasprotno pa bi morali Slovenci privoliti italijansko pravno fakulteto. Poročajo tudi, da se je »Narodna zveza« sinoči zvečer posvetovala o na-dalj nih taktičnih korakih, glede na ustanovitev italijanske fakultete v Trstu. Nemški vladni listi pa istočasno izjavljajo, da Italijani več ne zaupajo Ncmccm in da se
zato pogajajo z Jugoslovani. Obenem p; že tudi nemški vladni lsiti naglašajo, da st glede na pogajanja med Slovenci in Itali jani prizadete tudi nemške koristi, »sehi stark«, kakor naglašajo in da jim ni vse eno, če zdaj Italijani kupčujejo s Slovenci kar bi zelo škodovala nemškim šolskin zahtevam v Trstu. »Slovenski Narod« ji pa ves srečen samo zato, ker so bili p( Gostinčarjevi taktiki prisiljeni Italijani, d; so prilezli k Šusteršiču in Rybaru, p; bobna: Kompromis z Italijani ali razpac jugoslovanske »Narodne zveze« in da slučaju, da bi se klerikalni »Slovensk klub« izrekel proti temu, se urbi et orb slovesno proglasi, da jc skupna »Narodne zveza« prenehala obstojati. Taki so slo. venski liberalci. Pozabljivi, da je joj. Kon doliramo »Slovenskemu Narodu«, ker s< ga je prijela tako hitro od strankine glave nalezljiva bolezen pozabljivost. S takin pozabljivim listom, s pozabljivimi politik je res težko delati skupno politiko. Re< pomilujemo naše poslance, ki morajo \ »Narodni zvezi« delati skupno politiko 2 zastopniki pozabljive stranke, pozabljive-ga liberalnega slovenskega dnevnega časopisja. Italijani niti sami. niso močni dovolj, da bi mogli izpolniti, kar obetajo, ket se že njihovi zavezniki, vladni Nemci upirajo. »Narod« pa hoče za vsaka ceno kompromis z Italijani, in če se ne sklene, grozi, da preneha »Narodna zveza«. Pa ne da je že došla doba kislih kumare popolnoma zmešala »Slovenskemu Narodu« možgane. Mogoče že zato danes »Narod« poroča, da je videl slavnoznano kislokumarskc časnikarsko morsko kačo ali pa bajno morsko deklico na ljubljanskem barju, Italijani so brez dvojbe zdaj na trdnem, ko jim hoče »Narad« kar na krožniku pri-nesti laško fakulteto v Trst. Ne moremo si kaj, da bi ne občudovali oslovsko modrost liberalne časnikarske gransanjarije. Vsak in še taka pripost človek zna, da se pri kupčiji gliha. Če kupec že naprej pove prodajalcu, to stvar hočem, potem bo prodajalec stvar drago cenil. In Italijani bi bili velike šeme, ko bi zdaj svojega, po našem skromnem mnenju ne posebno dragocenega kompromisa drago ne prodali, ko ga hoče imeti »Narod« na vsak način, ker drugače bi ne napisal liberalni najstarejši slovenski dnevnik: Kompromis z Italijani ali razpad jugoslovanske »Narodne zveze«. Ako pride do kakega beraškega kompromisa z Italijani, ki ga končno Italijani še izpolniti ne bodo mogli, ker jim bodo nasprotovali Nemci, naj se zanj slovensko ljudstvo, naj se zanj tržaški Slovenci in naj se zanj zahvali tudi liberalna slovenska akademična mladina liberalnemu »Slovenskemu Narodu«, ki daje Italijanom zdaj proti slovenskim koristim dragoceno orožje v roko.
+ Slovensko vseučilišče. »Straža« piše: Liberalni študent že nekaj časa sem s posebno korajžo napada dr. Korošca in druge naše poslance, češ, da niso nič storili za naše vseučilišče, in da zlasti dr. Korošec dane obljube ni zvršil. Z Gradca so imeli celo toliko nesramnosti, da so poslali »Slovenskemu klubu« žaljivo pismo, ki so ga seveda brez opazke dobili nazaj. — 'Nam je 'besnost liberalnega študenta všeč. Odgovarjamo ji samo zato, da bodo imeli naši bralci nad temi radilkalci nekaj veselja. Lani je »Narodna zveza« v eni svojih prvih sej sklenila, da ne dopusti laškega vseučilišča v Trstu, in da zahteva iirnetim med laškim in slovenskim vseučiliščem. To je dr. Korošec dijatom, ki so ravno tisti dan zborovali, povedal. Naredil je pač napako, da je šel z resnimi nameni k zboru, kjer so liberalci. No, upamo, da se to ne 'bo več zgodilo. 'Kar je »Narodna zveza« sklenila, to izvršujejo poslanci »Slovenskega kluba«. Hofrat Ploj je prepustil Gostinčarju, da je užugal nasilnost Slovencem nasprotnih strank v budgetnem odseku. Zato se pa po nemških časopisih in pri strankah goni za vlado in precej nečedno skače našim poslancem v hrbet. Ko bi naši ne bili s češkim* agrarci zagradiii dnevnega reda, bi bili Italijani z Nemci vred z nujnim predlogam spravili svoje vseučilišče pred zbornico. Ker gredo socialni demokrati ž njimi, bi bili dobili dvetretjinsko večino in mi bi bili v zasmeh celemu svetu. Pa čemu ponavljamo to, kar ve celi svet. Liberalni študent naj vpraša Ploja in Hribarja, kako se že podajata Lahom; zanimive stvari se pripravljajo. Mi smo pri tem prepričani, da bo liberalni študent še vedno rjul nad dr. Korošcem in našimj poslanci, dasi bi bilo slovensko vseučilišče že zaigrano, ko bi šlo po volji njihovih prijateljev. Onemogli besnosti naše sožalje.
+ Hribar in PioJ proti »Narodni zve
zi«. Dvorni svetnik dr. Ploj nam je posla sledeče, pismo: Z obzirom na trditve \ članku »Hribar in Ploj« proti »Narodn zvezi« v vašem listu od 30. junija t. 1. za' htevam, sklicujoč se na § 19. tisk. zakona da prinesete sledeči popravek: »Ni res, d; sva Hribar in jaz zasnovala načrt, da s< razbije »Narodna zveza«; ni res, da sen spletkaril proti »Narodni zvezi«. Res ji marveč, da se potegujem za obstanel »Narodne zveze«. Z odličnim spoštova njem dr. Ploj. državni poslanec. Dunaj, l
julija 1909. — Objavljamo popravek, dasi ne odgovarja predpisom popravljavnega paragrafa. Dvorni svetnik dr. Ploj naj nam pa oprosti, da se nekoliko pečamo ž njim. 13rez vsakega dvoma je dvornemu svetniku dr. Ploju in Hribarju znano, kako radikalno je pisal »Slovenski Narod« osobito glede na italijansko vseučiliško vprašanje, dokler nismo mi odločno grajali, ker je Hribar segel Stiirgkhu v roke, ker sta se dvorni svetnik dr. Ploj in Hribar absenti-rala pri glasovanju o proračunu Bilinske-ga in ker ie dvorni svetnik dr. Ploj le kratko dobrih deset minut ali četrt ure govorii v proračunskem odseku glede na laško fakulteto. »Narod« je pa nato branil ar. Ploja in Hribarja, pa grozil z razpadom »Narodne zveze«. Nenadno, hipno taktično presedljanje »Narodovo« je moralo vzbuditi v nas prepričanje, da je moral dobiti »Narod« direktive iz krogov vodilnih liberalnih državnozborskih poslancev. Zato je bila po razmerah upravičena naša notica. Dvorni svetnik dr. Ploj in Hribar bi bila morala poučiti »Narod«, kako da naj piše. Dr. Ploj popravlja tudi za Hribarja, ki pa na popravku ravno tako ni podpisan, kakor ne na tisti pogodbi z Nemci, ki jo hrani dr. Tavčar. Iz dr. Plojevega popravila sklepamo, da se je »Narodov« načrt, razbiti »Unijo«, ponesrečil. Bilo je grozdje prekislo. »Narod« naj se prime za nos, pa naj si zapiše za uho, da »Narodovo« splet-kanje indirektno s svojim popravkom obsoja dvorni svetnik dr. Ploj sam, ki naj se »Narodu« iti pa »Narodnemu Dnevniku« predvsem zahvali, da srno se te dni ž njim toliko pečali, kolikor bi se ne .bili, ako bi »Narod« ne bil oblival z gnojnico naših noslancev.
+ Prečudni ljudje so voditelji liberalne stranke, nič manj pa njihovi volivci, ki 'jim ploskajo. Tako n. pr. hodi dr. Tavčar po deželi in govori, da se mora sam sebi smejati če siiši odmev svojih debelih vicev. V Novem mestu se je spravil na generala linfanterije Potioreka in mu posvetil več ikot'polovico svojega zabavljanja. Človek bi rekel, da se Tavčar sam čuti sposobnega za generala z rdečim pasom po hlačah doli in da Potioreka zavida, ker je s svc-Jimi zelenimi peresi na glavi tako lep, dr. Tavčar pa mora čisto navaden klobuk nositi. Mor obit i pa je dr. Tavčarju najbolj žal zavoljo sablje, ki jo Potiorek ima. saj bi jo dr. Tavčar bolj rabil, da bi klerikalcem glave sekal ali pa saj dr.Lampetu puščal nekolika njegove zlobne krvi. Mi se seveda za Potioreka nič ne potegujemo, amapk videti v vojaku izvor vsega političnega zla na Kranjskem, to je jako kratkovidno in malenkostno. Liberalci naj bi se ogledali v prvi vrsti po svojih lastnih generalih, ki so krivi nemške prepotence v kranjski deželi! Ali -je Potiorek podpisal zvezo z Nemci, ali sta jo pa Tavčar in Hribar? Ali je Potiorek tako nerodno aranžirat septemlberske demonstracije v temrti noči? In če i3 Potiorek — tako dr. Tavčar pripoveduje — cesarja nagovoril, da je za nemško gle-lišče daroval 20.000 kron, kdo je pa dr. Tavčarja nagovarjal, da je za časa svoje vlade na Kranjskem daroval nemškemu gledišču toliko in tolikokrat 20.000 kron? Sicer pa ima liberalna stranka kaj lepo priliko, da se bojuje proti vladi, pod katero se dogajajo te reči. Naj naroči Hribarju, da jo obstruira, ne pa, kakor on de'la, da nemSkonacionalnim ministrom stiska roke in se plazi okoli očeta oderuške banke v Bosni, Bilinskega! Toda liberalci menda s Hribarjem popolnoma soglašajo. Tako je tudi dr. Tavčar v Novem mestu vlilhal rokave proti Potioreku, ministru Stiirgkhu pa se laskal, češ, da je vendar mož naprednih načel! Tako ie! Dr. Tavčar se ni nič Spremenil, liberalna stranka pa tudi ne kljub 20. septembru! Da je le kdo napreden, za drugo se ne vpraša! Zato je tudi umljivo, da so se liberalci zvezali z Nemci. To je politika ki ne vidi deij kakor od začetka pa do 'konca nosu.
—	Nemec za — slovensko vseučilišče. Seveda pred 37 leti! V praški »IJnion« razpravlja nek ljubljanski dopisnik o ustanovitvi slovenske pravne fakultete v Ljubljani. Navaja tam tudi nekatera zanimiva dejstva, ki so mlajšemu rodu še deloma nepoznana. 6. decembra 1872 se je namreč izraizil v kranjskem deželnem zboru baron Apfaltrern, da priznava potrebo po ustanovitvi slovenske pravne fakultete. Kot bivši državni pravdnik se je sam prepričal, da je vzgoja slovenskih sodnikov in iuristov brez slovenske pravne fakuttete popolnoma nemogoča. V isti seji se je sklenila no predlogu poslanca Svetca resolucija za ustanovitev slovenske pravne fakultete, oziroma celega vseučilišča. za katero so glasovati vsi nemški posianci v kranjskem deželnem zboru. Po 37 letih, danes, ko smo nedvomno napredovali na vseh poljih, pa nas različni nemški zakotni listi blatijo, da nismo zreii za vseučilišče!
—	Napadi na župnišče. Iz Mošenj se nam piše: Tolovaj, ki je porezal gosoodu župniku že toliko drevesc, ne miruje. Svoje satansko delo je nadaljeval na večer sv. AIrj/ija. Porezal je zopet nekoliko naj-
lepših drevesc, prerezal trto pod oknom, populil vse zelje, pobil šipe in šestkrat streljal v spalnico. Blagi gospod je 'hotel z lepim zgledom gospodarstveno povzdigniti župnijo in se trudil tako, da so župljani in tujci občudovali lepe uspehe njegove marljivosti. Za vso požrtvovalnost žanje gospod župnik sedaj — preganjanje. Žalostno! Nehvalcžnost je res plačilo sveta.
Ustanovni ottni zbor slO¥. kal
Kros"
15
V	nedeljo, dne 27. juni a t. 1. se ie vršil ustanovni občni zbor slovenskega 'katol. izobraževalnega društva »Kres« v Gradcu. Lep je bil ta dan in trajno zapisan ostane v zgodovini organizacije katoliških graškfh Slovencev. Pokazalo se je jasno, kaj zmore katoliška ideja, ka-j premore graški Slovenec — katolik. Ustanovilo se je no.vo ognjišče, kjer se bomo zbirali in navduševali za boj proti svojim sovražnikom, da jim iztrgamo rodne brate. Dvojni so ti naši sovražniki: nemštvo in pa socialna demokracija, kjer se izgubi največ Slovencev. Pa tudi nad »Domovino« mora vzplamteti naš »Kres«. Posvetiti mora v njene sence in razgreti tainikai zbrane naše brate, da bodo tudi oni imeli višje cilje kakor liberalno-radikalne podpore. In mi upamo ,da nas upi ne bodo varaii! Naš »Kres« bo še gorel nad trhlim ogrodjem »Domovine«! Ko si je privzela liberalno-radikalna načela, se je zapisala tudi smrti in poginu! In to bo njen delež!
V	imenu pripravljalnega odbora za "novo društvo je otvoril ustanovni občni zbor gospod M. Mainerič, ki je podal tudi zgodovino društva »Domovina«, ki se je polilberalilo. Zato za katoliško mislečega Slovenca ondi ni več prostora. Naši nasprotniki so čakali, kdaj se bo četa,ona hrabra četica, ki je 'zmagoslavno odšla iz onega občnega zbora »Domovine«, razšla aLi pa prišla nazaj skesano potrkat na vrata in prosit za sprejem, pa so se motili. Četica je rastla in danes imamo novo močnejšo organizacijo — četo, ki bo kljubovala hrabro in neustrašeno vsem sovražnikom, pa naj pridejo že od te ali one strani. Zdrav in trden je njen temelj in tudi zadosti močan, da združi veliko večino graškega slovenstva.
Ko so se prečrtala pravila je bil sprejem članov. Od 50 navzočih jfh je takoj pristopilo 35, ki so si izvolili izmed sebe odbor, ki nam -je porok ,da bo društvo cvetelo in se razvijalo, saj so si izvolili same najdelavnejše 'in najbolj vnete člane društva, 'ki so si svesti iti kos svoji nalogi. Nato se je članom razložilo pomen izobraževalnega društva in »Kresa« še posebej, ki mora pred vsem gledati na to, da bodo njegovi člani glede inteligence v premoči. Le na ta način je namreč možno, da zmagujemo in zmagamo. Gledati moramo na to, da borno prišli do vezave, da bomo tukaj Slovenci faktor, s katerim se bo moralo računati. Osnovala se bo tudi »Čebelica«, ki bo budila pri članih smisel' za varčevanje. Končno se je govorilo tudi o časopisju. »Kres« bo moral tudi skrbeti, da vzbudi v članih veselje do čitanja. Kar pa mu bo manjkalo še doma, to mu bo nudilo društvo, ki bo dobivalo vse dobre slovenske časnike. Knjižnico bo preskrbela »Slovenska dijaška zveza«. Društvo je pristopilo S. K. S. Z. v Mariboru.
Rojaki v domovini so z navdušenjem pozdravili idejo izobraževalnega društva. Prva, ki je priskočila z izdatnim darom v pomoč, je bila S. K. S. Z. v Mariboru. Darovala je za novo društvo »Kres« 200 K, za kar ji naj bo še tukaj izražena naša naj-iskrenejša zahvala. Z velikodušnim darom je pripomogel do ustanovitve tudi blag. g. državni in deželni poslanec dr. Šusteršič. Dal je 50 K in g. dr. Rožič Je pristopil kot ustanovnih z zneskom 40 K. Daroval je tudi veleč, gospod župnik Matej Ražun 5 K in gospod Matko Skerjanc 1 K. Vsem gospodom za velikodušne darove: Bog povrni!	,	1
Končno se še obračamo na dobrot-•ljiva srca rojakov po domovini in jih prosimo pomoči. Vsak najmanjši znesek se hvaležno sprejme. Potreba je velika; treba je drago plačevati stanovanje, nabaviti inventar in urediti društveno čitalnico.— Mlademu društvu se bodo gotovo stavile največje zapreke. Zato upamo, da ne trkamo zastonj na rodoljirbje 'katoliških Slovencev po Slovenskem. Kdor pozna •življenje katoliških graških Slovencev, bo z veseljem priskočil s svojim darom, v denarju »vii knjigah, društvu na pomoč. Saj bo darovali s prepričanjem, da bo njegov obolus rodil bogate sadove.
Vse darove je pošiljati na naslov: Iv. Ravkar, Pfeiffcngasse 36, Gesellenverein, Gradec.
Vsem dobrotnikom pa že v naprej: Bog plačaj!
—	»Sl3in?kova zvczrvt v Zatičiui.
Dne S. t. m., ob desetih dopoldne priredi »Slomškova zveza« v Zatičiui ustanovili > shod za prvo dolenjsko podružnico Sloni- ' škovc zveze«. Cenjene člane in somišlje- I nike prav .skreno vabita k obilni udeležbi — Fr. Jaklič, tč. predsednik, — Ivan Štrukelj, tč, tajnik.
—	Vipavska S. K. S. Z. Minolo nedeljo je imela naša S. K. S. Z. svoj redni občni 'zbor ob dobri udeležbi v Tatoru. Zastopana so bila skoraj vsa društva, včlanjena v Zvezi. Zlasti je bil častno zastopan naš telovadni odsek.
—	V Paloviče! Katol. slov. izobraž. društvo na Rovih priredi na Urhovo ne-del o 4. julija izlet v Paloviče, ako bo ugodno vreme, (drugače prihodnjo nedeljo), kjer uprizori popodne ob 3. uri igri »Zamujeni vlak« in »Pri gospodi« ter komični prizor »Rebruti«. Med presledki poje in udarja rovslki pevski in tambura-ški zbor.
—	Kršč. soc. izobraž. društvo v Mekinjah bo jutri, v nedeljo, dne 4. julija, ob po! 4. uri popoldne ponovilo igro »Rckov-njači«. Prva prireditev te igre, 27. junija, je izredno dobro izpadla. K obilni udeležbi vabi društveni odbor.
—	Igra »Andrej Ilafer« v Šenčurju. V nedeljo 4. in 11. julija priredi katoliško slovensko izobraževalno društvo v Šenčurju pri Kranju ljudsko igro »Andrej Ho-fer v petih dejanjih. Začetek ob 4. uri popoldne. (	'
—	Kat. slov. izobraževalno društvo v Crnomi.u prav vrlo napreduje. Odkar ie bilo meseca aprila ustanovljeno, se je število članov že podvojilo. Z veliko vnemo obiskujejo predavanja, ki se vrše ob nedeljah popoldne. V torek, 29. t. m. priredila so dekleta izobraževalnega društva veselico s petjem, deklamacijo in igro: »Najdena hči«. 2e pri prvem, svojem nastopu pokazale so. kako veliko se stori s pridnostjo in vstrajnostjo. Vse uloge bile so prav dobro igrane. Čast vam, zavedna črnomaljska dekleta, le vstrajno naprej, do ciljev, katere smo si postavili! Pa tudi naši fantje ne drže križem rok. Pridno se vadijo v telovadbi na prostoru, katerega so si sami priredili, in v kratkem, kakor upamo ustanovili se bodo telovadni odseki v Črnomlju, Podzemlju in Metliki. Seveda nekatere »Sokole« in »Sokolice« vznemirja naše gibanje in tuintam se kdo spozabi, da nam pokaže svojo napredno eJliko. toda za vse njihove skrbi in bolečine naj liini bo kot zdravilo naše — so-žalje.
VHmerSko In Kanado
zložna,
i^s^gsa .cena
a*---—w m varna
vožnja s Cunard Line =
H M4 52	Bližnji odhod:
iz Trsta, domačega pristanišča: Ultonija, 6. julija, Pannonia, 20. "julija, Carpathia, 25. julija 1909. Iz Liverpoola: Lusitania, največji in najlepši par-nik, 17. julija, 7. avgusta, 28. avgusta, 18. septembra, 16. oktobra 1909. Mauretania, 24. julija, 14. avgusta, 4. septembra, 25. septembra, 23. oktobra 1909. :. Pojasnila in vožne karte priilndrej Odiasck, Ljubljana, Slomškove ul. 25, bi. cerkve Srca Jezusovega.
in na ogled razpošiljam svoja KOLESA po povzetju. Deli koles čudovito po ceni in dobri.
Ilust. ceniki franko.	2351
Fran Dušek
tovarna koles, Opočno štev. 85. na Češkem.
IS?
s
m
železnato JCina-Vmo
Higijeničntt ra»nt,ava na Dunaju 1006: Driavno odlikovanje in častni diplom k Blati kolajni.
Povzroča voljo do jedi, okrepča živce, poboljSa kri in je rekonvalescentom in malokrvnitn zelo priporočeno od zdravniških avtoritet.
Izhorni okus.
Večkrat odlikovano. Nad 6000 zdravniških spričeval.
J. SERRAVALLO, t in kr. dvorni dobaviUli
TRST-BarkovlJe,
Wt
m *
m





iS "0>««

j Jamčim
s častno be-| sodo za trpežno j blago in da jih za dovolji vsako naročilo
Kdor je siv, izgleda star.
sta ve.
Izbonio, zajamčeno neškodljivo barvilo za lase in brado
1.	Vitck-ov „Immerjung", nidečk. rnjave in črne bar
Barva takoj in trpežno, i kart. K 4'-.
2.	Vitck-ov „Kucin", enojna steklenica KI'-. Ti barvili sta tisočkrat preizkušeni. Edino pristni iz keni. laboratorija
FH. VITEK & Co. PRAGA. lm
Vitsk-ov „Itiiniei'junfl"
ImuierjiMB"
Pred uporabo.
Po uporabi.
Zahtevajte le Vitkovc izdelke in odklani. odločno vse drugo. Dobi se pri: H nt. Kancu, T. Mencinger ju, Ljubljana.
RLOJZlfZNilTKO
velika tovarna z električnim obratom za
^^EEMOlmODJE j
-krcJir ia
izdeluje vse vrste glasbil iz lesa in kovine, pihala za obhode (signale). IzvrSilev in harmonija brez napake.
STROKOVNA. OPRKVR
M 1051	vseh godal in bobnov	26—1
| Goslarski atel^ ej
V vročem letnem času
je priporočati dobro in ugajajočo
osveževalno in mizno pijačo
pripravno za primeSanje vinu, konjaku ali sadnim sokovom, za to opozarjamo na
Ta pijača vpliva oliladilno in oživajoče, vzbuja slast do jedi, pospešuje prebavljenje. Po letu je ta pijača pravo krepilo.	(Vili.)
Izvirek: Gsesshufol Sauerforunn, želez, pnstsja, zdravilno kopališče pri Karlovih varlh.
Prospekti gastonj in franko.
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, vetjih špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jeatvinmi n vir.om.
Zalege pri Mihael Kajtner-ju, Peter Lassniku In Andrej Sarabonu, Ljubljana.	114 62—49
k 705 FMiert TescMn ,MMMW
kaliber 6 nli 9 nun z močno robato cevjo, dolgost 1 meter, za streljanje z zrni IrmnM ili« in krogljami, teža 1 V, kg ^ UI1	—•
PoSilja se le po povzetju. — Ilustrovani ceniki o orožju zastonj in franko. _ (1)
1113
Franc Pasek, orožarna, Opačaa 83, Kžsko.
i
GiDMUZHsRi KOROlHt
BsnedihtinsHega samostana v št, Pavlu
v lepi, zdravi legi v Labodski dolini, Koroško
(ob progi državne železnlcc Zeltvveg-Celje).
hm, popolna fm^m In zsseUni prlprt*!ni tečaj.
Konvikt jc z novo stavbo precej povečan, razširjeni nasadi za mladeniške igre in tefesne vaje; najnovejše kopalne priprave, električna razsvetljava itd.
Za pevce znižane cene!
Prospekti se lahko zahtevajo od prcdstojniStva 862	konvikta.	9—1
Dijete na vsak način.
Dunaj, 2. julija 1906.
O šolstvu čeških manjšin je danes dve debeli uri razpravljal radikalni poslanec Lisy, za njim sta ravno o tem predmetu govorila na dolgo Masarykov zet profesor in poslanec Drtina, češki socialni demokrat Joroš in sedaj ob pol petih govori nemški radikalec Hero!d. Pred tem govornikom je hotel predsednik zaključiti sejo, a nemški nacionalec Stolzel je predlagal, da se seja nadaljuje, kar je bilo tudi sprejeto. Razprava teče mirno, dosedaj niti običajnih psovk med Cehi in Nemci ni bilo. Morda se pri tem govorniku kaj začne. Sicer se pa za razpravo mliče ne zanima. Vse pa ugiblje in si beli glavo, kako bi štrli obstrukcijo, kako bi prišli do po-oblastilnega zakona. In tu so prišli na pomoč vladi, in sicer Bienerthovi vladi, tisti, ki so ji najbolj kazali pesti, ki so ji vedno napovedovali boj na nož,
socialni demokratje.
Vložili so devet nujnih predlogov, in sicer so to večinoma vladne predloge: pogodba z Rumunijo, pocblastilni zakon itd. Poglejte te ljudi, kako skrbe za državne potrebe, za obstanek vlade — ti načelni opozicionalci. Bienerth si ne more želeti boljših prijateljev. Tedaj, ko je nevarnost, da bi bil parlament odgoaen ali zaključen in bi 'biie seveda ustavljene dijete za nekaj mesecev, pa prihite opozicionalni spo-korjeni grešniki in se ponudijo vladi, da so pripravljeni zborovati dotlej, dokler ne utrudijo opozicije, zato da jim ne vskrati dijet. To je edino, kar tako blažilno vpliva na socialne demokrate, to vzbuja v njih nenavadno pridnost. Dijete na vsak na-čiln! Ta misel je ušla včeraj voditelju socialnih demokratov poslancu Seitzu tudi v včerajšnji seji načelnikov, ko lie sprožil •misel, da bi se proglasila socialncpo.itični ■in pa odsek za starostno zavarovanje permanentnim. Na ta način se seveda tud; o počitnicah vlečejo dijete. Ze v seji načelnikov je temu in onemu uhajal porogljiv nasmeh, a ker se je šio proti »Slovanski Jednoti«, ni nihče pokazal socialiiodemo-kratičnega predloga v pravi luči.
V prvem hipu, ko se je izvedelo o vloženih socialnc-demokrationih predlogih, je bilo vse, kar je vladnega, nekako ugodno presenečeno. Vladni bžok se naenkrat okrepi za celo socialnodemckratično stranko. Nekateri so se že zadovoljno smehljali, ko so že gledali v duhu, kako bodo davili obstrukcijo. Potem so se. pa vendar streznili. Začeli so premišljati. 63 nujnih predlogov pred socialnodemokra-tičnimi predlogi. Dolgi govori. Dolgotrajna poimenska glasovanja, vročina itd. Nič ne bo!
Na ta način ne pojde! Krščanski so-cialci so takoj sumi ivo začeli gledati nove zaveznike. Ali jih je ministrski predsednik kupil? Se vrača aera Beck? Brr . . Danes so konferirali pri zborničnem predsedniku voditelji krščanskih socialcev in nemških nacionalcev, ki so po kratkem razgovoru sklenili: Krščanski sociatci in nemški nacionalci ne podpirajo socialno-demokratičnih nujnih predlogov. Vsi nujni predlogi se morajo umakniti. Tako so dobili socialni demokratje od vladnih strank — košarico.
Obstrnkcija
seveda ne bo tako kmalu strta. Ako pomislimo. da je pred leti zbornica morala zborovati dva dni in dve noči, predno je zadušila obstrukcijo čeških agrarcev in radikalcev, ki so imeli takrat devet poslancev, pomislite, s kako silo bi se moglo šele streti obstrukcijo, ki jo dela 70 poslancev in ki je zabarikadirala dnevni red s 63 svojimi predlogi. Obstrukciia lahko čaka, vprašanje je, če tudi Bienerthova vlada. Videli bomo, kdo dalj časa vzdrži.
Po vladnih listih.
Nemške svobodomiselne stranke so sklenile, da se ne bodo borile proti obstrukciji in čakajo, kako se razvijejo stvari. Glasovati se mora proti nujnosti vseh, tudi socialnodemokratičnih nujnih predlogov. Če se taktika opozicije ne izpremeni, se posvetujejo z vlado o nadaljnih korakih, namreč o zaključitvi ali pa o odgo-denju zasedanja. Debat se nemške svobodomiselne stranke ne bodo udeleževale. Naglaša se dalje, da se bo morala do-zdaj pasivna vlada potruditi, da se prične pogajati z opozicijo. To bi bil prvi korak vlade, ki je vedno naglašala, da se noče pogajati. Korespondenca »Centrum« poroča, da so konferirali v zbornici včeraj (2. t. m.) Weiskirchner, Braf in Začek. Do večera še pogajanja niso bila uspešna, a zaključena niso. »Centrum« dvomi, da sc doseže sporazum.
Peizela-Motnik.
čejo v hrbet edino rešivni slovanski politiki v državnem zboru, so sami odgovorni; a vredno je, da jih pokažemo svetu v vsi njihovi nagoti. S predlogo Polzela-Motnik se sedanja vlada naravnost roga iz naših zahtev in tudi iz omenjene železnice.
Prvič mora zlasti kranjske poslance vzdigniti k odporu, da se gradi železnica samo do Motnika. Za pomen in za rentabilnost te železnice je neobhodno potrebno, da se zveže s Kamnikom. V sedanji obliki bi pravzaprav koristila samo mot-niškemu premogokopu, ali recimo naravnost: tujim kapitalistom.
Drugič pa tudi proga Polzela-Motnik ni zagotovljena s tem zakonom. Ko bi bila, bi bilo vsaj nekaj. Rekli bi za zdaj: letos do Motnika; prihodnje leto ali sicer v najkrajšem času do Kamnika. Toda v čl. IX. vladnega načrta beremo: Vlada je' dolžna vplivati, da štajerska vojvodina in udeleženci zagotove primerne prispevke, da se ž njimi deloma pokrijejo stroški, za skalno železnico Polzela-Motnik. Kaj se to pravi? Najprej vidimo iz tega, da vlada ne bo gradila železnice, dokler se ne zagotove primerni prispevki štajerske dežele in udeležencev iz občin, ki leže ob progi. Ti prispevki, ki naj bi se dali za železnico, katera se bo kmalu dobro izplačevala, bi bili dar ubogih občin in štajerske dežele državi. Pretkano je reč napravljena; prispevki naj se dajo od štajerske dežele in občin; motniški rudn.k bi pa imel glavni hasek. Nič ni določenega, koliko naj se da. Primerni prispevki — pravi načrt. Vlada more vedno reči: kar hočete dati, ni pri1-merno; zato ne bo železnice.
Na tako neumno napravljene limanice ne pojdejo slovenski poslanci. Njihova dolžnost tudi glede na to železnico je jasna: vreči morajo vlado, ki se norčuje iž njih in iz železniške zveze, ki naj bi, vezala Štajersko s Kamnikom/. Dalmatinci so se svoj Čas vjeli od vlade. Predložila jim je davno zaželjeno in prepotrebno zvezo z Bosno: Aržano-Bugojno. Zakon se je sklenil, železnice pa še danes ni, ker je bil načrt zakona ravnotako samo navidezen, kakor je ta, ki govori o zvezi Polzela-Motnik. Vlada se pa temeljito moti, če misli, da bo dobila za ta nestvor naše po-slancc za svoje kužke.
Zdaj, ko smo pojasnili, kako stoji ta reč, lahko vprašamor. Kaj zasluži tisti, ki ob najusodnejšem času proti slovenskim poslancem dela za tako vlado? Ali ima Bilinski tudi v Ljubljani plačane časnikarje? Ne vemo. Vemo pa, da bo ljudska nejevolja viharno pognala liberalce, ka-"moT spadajo. ' r. [ --.----:
PRED GRŠKO-TURŠKO VOJSKO.
Turčija nadaljuje z mrzlično naglostjo oboroževanje v Tesaliji. Velevlastim je naznanila, da več kot avtonomije Kreti ne dovoli. Krečanski guverner ne sme biti odvisen od grškega kralja. Najmanjši napad na turško suvereniteto povzroči vojsko. Položaj še poostruje poročilo, da so napadli grški vojaki pri Ejlassonu 2000 mohamedancev, ki so šli na žetev v Tesa-lijo. Sumljivo je tudi obnašanje Bulgarov. Bulgarska je namreč listom prepovedala poročati o vsaki izpremembi čet, o pozva-niu pod orožje in o vseh vojaških odredbah.
Iz Soluna poročajo, da je ondotni III. turški armadni zbor že popolnoma pripravljen za akcijo proti Grški. Tudi arti-ljerija v Monastiru je pripravljena, da lahko takoj odide na Grško.
PREPREČENI NAPAD NA CARJA.
Iz Kcdanja se poroča, da so nameravali ruski anarhisti v Stockholmu napad na carja in da je bil ž njimi general Beck-mann v zvezi. Našli so pri njem načrte carjevega stanovanja. Zaprli so 10 ruskih anarhistov.
VOJNO STANJE V TEHERANU.
Vojaki so 2. t. m. zvečer zasedli ba-zare, ki imajo ukaz jih jutri s silo odpreti, ako tega lastniki ne bodo storili prostovoljno. Vlada je izdala razglas, ki razglaša, da je dal šah državi ustavo, a sovražniki ustave so pozvali v deželo tuje roparje, Georgijce. Kavkaščane in Armence, ki hočejo povzročiti anarhijo v državi in ki zdaj prodirajo proti glavnemu mestu. Vlada hoče mesto in prebivalce braniti z vsemi sredstvi in vsakega kaznovati, ki bi pomagal revolucionarcem. Zato se proglaša v mestu vojno stanje. Oklic je nevaren Kvropcem.
VELIK ŠTRAJK.
Iz Pcterburga poročajo 1. julija: Da-nisMčnih delavcev v valčarni železa. 190 nes opoldne je pričelo štrajkati 7000 unio-valjarn, ki pripadajo United States Steel Corporation, je zaprtih. Večji del ameriških valiarničnih družb je neodvisen in ne bo tega štrajka občutil.
Dnevne novice. !
-f- O vseučlllškem vprašanju modruje v »Narodnem Dnevniku« 30. junija nek akademik. Očita S. L. S., da ni v vseuči-hškem vprašanju dosegla nikakih uspehov. Značilno je, da je člankar vrgel te trditve v svet po svojem desetminutnem govoru v proračunskem odseku, v katerem je s tem svojim protiopozicijskim postopanjem hotel ogladiti Lahom pot do univerze v Trstu. Kar člankar, prestavljen nazaj v akademiške čase, trdi o vroči bitki za slovensko vseučilišče v parlamentu leta 1901, v kateri da so »klerikalci« to vprašanje nalašč kompromitirali s tem, da so poslali takrat »omadeževanega« dr. Šusteršiča v boj, je naravnost neresnično, ker sc je baš takrat naučili minister Her-tel, vpoštevajoč dr. $usteršiča in njegovo veljavo, ugodno izrekel o slovenskem vseučilišču. Nadaljnje natolcevanje o S. L. S. in njenem parlamentarnem zastopstvu je čisto navadno demagoško, oziroma aka-demogoško hujskanje. Ze v prvi seji »Narodne zveze« se je sklenilo, da je »Narodna zveza« proti Trstu kot sedežu laške fakuitete in da se bo zahteval junktim med slovenskim in laškim vseučiliščem. Kar se pa tiče dr. Žitnika, je v odseku moral staviti tako resolucijo, o kateri je vedel, da bo sprejeta, ker to na vsak način več koristi kakor pa kaka resolucija, ki bi bila odklonjena. Zaletovanje najboljšega dnevnega člankarja v Gostinčarja pa je danes pobito po dejstvih samih: tudi mladi Dnevnik se menda danes ne bo upal omalovaževati Gostinčarjeve obstrukcije v proračunskem odseku, s katero je preprečil, da se ni sklenila že letos laška fakulteta s sedežem v Trstu in da so bili Italijani primorani se zaradi svojega vseučilišča formalno začeti z Jugoslovani pogajati. In kar se obstrukcije sploh tiče, je tako v proračunskem odseku kakor tudi v zbornici potrebna, ker se lahko zgodi, da, ako ne obstruiramo tudi v plenumu, pridejo Italijani, da omogočijo fakulteto v Trstu, z nujnim predlogom. Če bi pa šlo po liberalnem gransenjerju, zadnjem stebru slovenskega liberalizma, in bi v zbornici ne obstruirali, dosežejo Lahi univerzo v Trstu, mi se pa za slovensko lahko obrišemo. Ker se pa pravi člankar v svojem članku skriva za liberalnimi akademiki, nam slednji ne smejo zameriti, ako dobijo tudi oni po glavi. Radikalni akademiki naj nam blagovolijo povedati, kaj so storili in dosegli za slovensko vseučilišče liberalni poslanci in kaj akademiki sami? V kranjskem deželnem zboru in odboru je slovensko vseučilišče pod vlado liberalno-nem-ške pogodbe mirno spalo in šele S. L. S. se je tega vprašanja v deželnem zboru praktično lotila. Kar pa zadene liberalne akademike, so veliko kričali, ampak ljudje, ki so stali in še stoje pod patronanco stranke obnovljenih Dežmanovih grabelj, ljudje, ki po radikalnih letih na Dunaju ali v Gradcu ali v Pragi v domovini rijejo h koritu, ki ga polnijo bivši zavezniki z Nemci, ti ljudje naj ne pomočijo več peresa za tako eminento narodno vprašanje kakor je slovensko vseučilišče. Usta izte-govati zna vsakdo. Naši radikalni akademiki so taki slepi zagrizenci, da bi vseučilišče, ako ga jim »klerikalci« na krožniku prinesejo že čisto izdelanega, odklonili, ker jim je v prvi in zadnji vrsti le za to, da morejo proti »klerikalizmu« zabavljati. In zato nam je čisto vseeno, kako naše delo presojajo radikalni akademiki z njihovim norim prvim patronom vred.
+ Poslanec Žitnik je ta teden zelo obolel in bode po nasvetu zdravnikov moral iti za več tednov v toplice. Zato prosi, da bi ga njegovi prijatelji in znanci vsaj ta mesec ne iskali v Ljubljani.
4- Vzgledno narodno društvo. Vipavski Orel je pri zadnji seji svojega okrožja sk'enil, da bo vsako leto nabral najmanj 100 K v okrožju, spadajočem v njegov delokrog, za obmejne Slovence. Če kdo pomisli, koliko naši Orli žrtvujejo že za lastne potrebe, skupne prireditve, uniforme in pota. ta bo vedel ceniti požrtvovalnost, ki se kaže v tem sklepu. In kar Orli sklenejo, tudi drže. Živel vipavski Orel, kdor more, naj ga posnema! Če kaj takega zmorejo priprostl fantje, ki si vsak vinar nd ust pritrgajo, kaj ne bi naši zavodi in premožnejši somišljeniki!
Nekaj na uho »Grazer Tagblattu«. Glasilo graških pročodrimovccv, »Grazer Tagblatt«, je posvetilo včeraj zvečer uvodnik državnozborski obstrukciji. Jezi se, pa obsoja obstrukcijo, dasi ni šc tako dolgo, ko niso Nemci delali le takozvane tihe obstrukcije, marveč so doneli pulti, se vršili divji pretepi in so zastopniki nemškega kulturvolka celo pozvali nože na pomoč. Na te čase so zdaj Nemci pozabili kakor tudi, da so vladne stranke, kar ni šc tako dolgo, same obstruiralc in dale ta-
Vlada je predložila državnemu zboru načrt zakona, ki naj bi sc po njem zagotovilo 33 železnic, med njimi tudi Polzela-Motnik. Liberalci so zagnali šum, da bo obstrnkcija sedaj onemogočila tudi to železnico. Za svojo nesramnost, ki ž njo ska- i

V nedeljo vsi na protialkoholni kongres!
ko sedanji slovanski, ali kakor pravijo, dr.
Šusteršičevi obstrukciji, z dr. Redlichovini govorom in s hrupnim preprečenjem pri poimenskem glasovanju v zbornični seji dne 4. junija najlepši zgled, kakšna politika in taktika sta moderni in uspešni v Avstriji. Kar se pa tiče »Gr.rTagblattovega« podtikanja, kako da želi Šusteršič postati minister, smo mu pa že včeraj odgovorili. Kar za uho naj si napiše našo dotično dnevno notico.
+ O protialkoholnem kongresu, ki se vrši jutri v veliki dvorani »Uniona« pri-občuje oklic »Učiteljski Tovariš« na uvod-nem mestu ter piše: »Jako bi biio želeti, da bi se čislano učiteljstvo— ne glede na stranke — zavzelo za protialkoholno delo. Šola je gotovo eden prvih činiteljev, ki mora tukaj vmes poseči. Zato gg. učitelji, na shodu dobro došli!«
+ Nov odsek Ora se je ustanovil na sv. Petra in Pavla v Dolu pri Ljubljani. Obenem se je vršila ondi javna telovadba Orla iz I). M. v Polju in govor br. Hočevarja, odposlanca Z. T. O. V odsek je vstopilo 16 čvrstih fantov, a jih v kratkem še več. Upamo, da se zbudi z nami tudi vse Posavje. Na zdar!
+ Slovensko Šolsko društvo v Celov. cu in »Družba sv. Cirila in Metoda«. Mir piše: Dolgotrajna pogajanja slovenskega šolskega društva v Celovcu z družbo sv. Cirila in Metoda so se žal definitivno razbila, ker družba ni sprejela znanih pogojev šolskega društva, ampak se je izrazila, da se ne more odreči nobeni vrsti narodnega delovanja na Koroškem, ki ji je po pravilih dovoljeno. Vsled tega začne šolsko društvo takoj delati v zmislu in polnem obsegu svojih pravil. Poživljamo to-rej rodoljube po deželi, da gredo takoj na delo, ker saniranje našega šolstva ne trpi odloga, da začnejo nemudoma ustanavljati podružnice in priglasijo svoj pristop k društvu gospodu tajniku dr. A r n e j c u, župniku v Zrelcu, ki daje vsa potrebna pojasnila. Izjavo Ciril in Metodove družbe, da ne bo delala delovanju prepotrebnega šolskega društva nobenih ovir, ozamemo lojalno na znanje. Rodoljubi, tekom enega leta morajo nastati podružnice šolskega društva po celi Koroški!
+ »Danica« — »Omadini«. Slov. kat. akad. društvo »Danica« na Dunaju nam piše: Glede na notico »Ustanove kranjskega deželn. odbora za medicince« v št. 3. »Omladine« 1. VI., v kateri napadajo ra-rikalci deželni odbor kranjski in Indirektno imenovano »Danico«, zaradi neke ustanove, ki da se je podelila nekemu našemu članu, medicincu Jeršetu, pribijemo, da v »Danici« in sploh v naši organizaciji ni nobenega člana tega imena, in da tudi ni dobil noben član našega društva kake medicinske ustanove od deželneiga odbora kranjskega.
+ Posnemajmo! Socialni demokratje nabirajo po vsakem svojem shodu prispevke za svoje strankarske namene po vsakem našem shodu pa naj se nabira za obmejne Slovence!
+ Šolske tiskovine. »Katoliška Bukvama« bo založila za prihodnje šolsko leto 1909/10. šolske tiskovine. Nabavila si je tudi bogato zalogo učil za vse učne predmete. Ceniki šolskih tiskovin in katalogi učil se bodo poslali si. krajnim šolskim svetom in šolskim vodstvom pravočasno.
+ Imenovanja pri državni železnici. C. kr. železniško ministrstvo je imenovalo v področju tržaškega ravnatelja: Za tit. višjega nadzornika dr. Messmer Aleksandra, nadzornika in načelnika odd. I v Trstu; za nadzornike: Wisiak Josipa inšpektorja pri odd. III v Trstu. Nitecki Valerija, višjega stavbnega komisarja in načelnika sekcije II v Gorici, Steidl Karola, podnačelniak in tit. nadzornika pri odd. VI v Trstu, za višjega stavbnega komisarja Polyak Nikolaja, komisarja in načelnika sekcije I v Ljubljani; za višje revidente: Mule Jakoba, revidenta pri odd. V, Jeglič Maksa, revidenta in transp. kontrolorja pri odd. VI, Scaria Karola, revidenta in pod-načelnika pri odd. VIII v Trstu; za višjega oficijala: Wrischer Matijo, postaje-načelnika v Pazinu; za revidente: Presker Ivana, pristava v Ljubljani, Bernfeld Mo« rica, pristava pri odd. V, Zidek Ivana, pristava pri odd. VII v Trstu; za komisarje: Ulčar Robert, koncipista pri odd. II, dr. Lawatschek Karola, koncipista pri odd. V .v Trstu; za stavbne pristave: Daneš Karola. stavbnega asistenta v Ljubljani, Kav čič Rudolfa, stavb, asistenta pri tras. odd. v Rudolfovem, Schiechel Rudolfa, stavbnega asistenta pri tras. odd. v Rudolfo vem; za pristave: Wittek Karola, as stenta pri kurilnici v Gorici, Kenda Henrika. asistenta v Ljubljani. Stauder Hermana, asistenta v Gorici. Zuhnin Antona, asistenta v Trstu drž. kol.; za koncipiste: Hauek Franca pri odd. VII, dr. Steiner Emila. dr. Stecchina Karola pri odd. 11 pl. Hayck Friderika pri odd. I v Trstu.
+ Za »Ljudski sklad« so darovali: župana Stanonik in Rihar vsak po 10 K, dekan dr. Kržišnik 10 K, Jakob Slave, Dol. Logatec. 5 K. Alojzij Stroj, špiritual, 10 K.
+ Avstrijska prestolonaslednika ku-mica zastave češke katoliške mladine.
29. m. m. so na Velehradu blagoslovili zastavo češke katoliške kmečke mladinske zveze za Moravsko in Šlezijo ob navzočnosti 15.000 ljudi. Kumovanje je prevzela kneginja Hohenberg in jo je pri slavnosti zastopala grofica Serenyi. Navzoči so bili vsi češ*i katoliški deželni in državni poslanci. Udanostne brzojavke so poš ali cesarju, papežu, nadvojvodi Fran Ferdinandu In soprogi kneginji Hohenberg in drugim.
-f V varstvo mladine! Zadnji čas so •začela sokolska društva intenzivno agitacijo med ljudskošolsko mladino. Majhne dečke in deklice že vabijo v svoj krog, (koder se razširja agitacija za svobodno misel, in j>i'h celo v kroju puste nastopati pri društvenih prireditvah. To seveda nikakor ne gre in je tudi po veljavnem šolskem zakonu absolutno nedopustno. Zato je c. kr. deželni šolski svet šolska vodstva 'opozoril na že obstoječe predpise in zahteva od njih, da odpravijo zlorabe.
+ Zakaj tako? Obmejnim Slovencem v Št. Iiju je poslalo pomoč šele par denarnih zavodov .Naj se vsi zganejo!
+ Otvoritev »Ljudskega Doma« v Kranju bode v nedeljo dnč 11. juiija ob treh popoldne. Godba, govori, petje raznih pevskih društev in druga zabava, ki se bode vršila v krasnem »Domu«, vse to 'bode brez dvoma privabilo mnogo zastopnikov izobraževalnih in drugih društev v starodavni Kranj. Kdor hoče, da bode zanj pripravljen obed, naj v kratkem naznani društvu »Kranj« v Kranju. Vabila se razpošiljajo.
+ Za deželnega sirarja je imenovan Anton Drešček.
—	Jesenske orožne vaje. Splošen pregled o času, v katerem se bodo vršile jesenske orožne vaje v območju 3. vojnega kora v letu 1909. je razpoložen na vpogled rezervnikom v vojaškem oddelku pri Okrajnih glavarstvih v Ljubljani pa v vojaškem oddeJku mestnega magistrata v »Mestnem Domu«.
—	Umrl je v Zadru general v pokoju Špiro Mitrovič, ki se je posebno odlikoval pri naskoku na Livno.
—	Zapomnimo si! »Vladati vesoljni svet, to je po čemer hrepeni nemški duh,« je rekel sedanji nemJški cesar Viljem II. v Cahah dne 20. rožnika 1902. — »Nemčija vkljub Bismarcku še dolgo ni zadovoljna s svojimi mejami. Nemška država še dolgo ni na vrhuncu svoje narodne piramide; Velika Nemčija, Pangermanija jo mora kronati« pravi Otto Delff v svoji knjigi: »Deutschlands Aufgaben als Gross- und Weltmacht.«
—	Novo ponemčevalno sredstvo. Pruska »Tagliche Rimdschau« priporoča svojim vernim vsenemškim čitateljem, da naj namestu spomenikov mrtvih postavijo v vzhodnih (poljskih) pokrajinah žive spomenike — namreč nove vasi z nemškimi naseljenci. Te vasi naj bi nosile imena prvih nemških mož, pisateljev, politikov •itd. Kalkor vidimo, so Nemci neizčrpljivi v iznajdbi protislovanskih sredstev.
—	Dr Lueger se otvoritve turške železnice vsled odsvetovanja zdravnikov ne more udeležiti.
—	Za pospeševanje živinoreje. Deželni odbor je vpeljal posredovanje plemenske živine, v prvi vrsti bike. Veliko vprašanje je vendo za lepe plemenske bike. Tudi iz drugih dežel dohajajo vprašanja za plemensko živino. Večje število lepih bikov se je že po posredovanju deželnega odbora prodalo, ki bi bili drugače v najlepši plemenski starosti prišli v mesnico. Živinorejci naj se zato zelo važno uredbo zanimajo in se jo pridno poslužujejo. Kdor svojo žival potom deželnega odbora proda, naj to takoj njemu naznani.
—	Z Dunaja v Bosno v zrakoplov.stu. O Vel. noči je poročal »Slovenec«, da sta iz Berolina privozila v Bosno nemška zrakoplova »Cognac« in »Zeppelin«; prvi se je ustavil v FoČi v Hercegovini, a drugi v Ilidži pri Sarajevu. Minulo soboto ob 2. popoldne pa je dospel semkaj avstrijski balon z dvema zrakoplovcema in se ustavil v Olovem, severovzhodno od Sarajeva. Zrakoplovu je ime »Vindobona II.« in vodil ga je znani tržaški športman Otto Pollack. Z njim se je peljal še jeden gospod. Zrakoplov se je vzdignil z Dunaja v petek ob 10. uri ponoči in pri enakomernem vetru preko Ogrske v 16 urah priplaval nad Olovo, kjer sta zrakoplovca izpustila plin in se spustila na zemljo. Bosanski kmetje, ki se jih je nabralo vse črno, so zrakoplovca gostoljubno sprejeli.
—	Volče na Tolminskem. Na praznik sv. Petra in Pavla je predaval tu g. dr. Lenard o Rusih in njih življenju v prostorih kat. slov. izobraževalnega društva. V precejšnjem številu navzoči člani in članice so s posebnim zanimanjem sledili zares krasnemu opisovanju žalostnih razmer ruskega kmeta.
—	»Jugoslovansko zadružno banko« hoče ustanoviti goriški Gabršček po Žer-javovi »Zvezi slovenskih zadrug«.
—	Podružnica državnih slug v Ljubljani vabi vse p. n. člane dolenjskega okrožja na sestanek po § 2. d. z. v Nnvn mesto dne 11. julija t. i. ob 2. uri popoldan v gostilni pri »Slonu«. Tovariši pokažite stanovsko solidarnost ter pridite vsi na ta i
shod, ki je velevažnega pomena. Ljubljanski tovariši snidejo se ob 7. uri zjutraj na južnem kolodvoru.
—	Sv. Križ pri Kostanjevici. Letošnje občinske volitve so se vršile brez boja. V odbor so izvoljeni s par izjemami vneti pristaši S. L. S. Za župana so si izbrali skoro soglasno vrlega g. Franca Kerin. Bratu-županu kličejo svetokriški Orli krepak: Na zdar!
—	Nemški kapita' na Goriškem. Goriški Lahi so z velikanskim veseljem uvedli z »Banco commerciale triestina«, za katero stoji nemški »Bankverein«, v Gorico nemški kapital. Nemci hočejo to okol-nost pošteno izkoristiti. Poročali smo že, da se ustanovi v Tržiču filijaika nemške banke. Sedaj pa čitamo v nekem laškem listu, da se ustanovi v kratkem podružnica v Krminu in baje tudi v Cervinjanu.
—	Nov poštni urad v ljubljanski okolici. V kratkem dobi Jezica svoj poštni urad. Poštni urad na Ježiei bo nastavljen v bližini hiše g. župana Vilfana. Zasluge, da Ježica dobi poštni urad, imata vrli župan g. Vilfan in poslanec ljubljanske okolice dr. Iv. Šusteršič.
—	Aretirana dama. V Zagrebu so aretirali gdčno Fanico Borošo, katero dolže, da je votantu v zagrebškem protisrbskem procesu poslala stare kravate, predsedniku Tarabochiju pa dolgo vrv, z opombo, da ta vrv zadošča za obešenje Tarabochi-ja in Košutiča.
—	Novo »Siidmarkino« knjižnico dobi v najkrajšem času Trebnje na Kranjskem. Pozor! Kaj pa to pomeni?
—	Osebna vest. Gosp. dr. Štefan R a j h , ki je ravnokar napravil v Gradcu odvetniški izpit, je vstopil kot konerpijent v pisarno g. dr. Brejca.
—	140 odličnih Američanov pripelje v kratkem parnik »Avstro - Američane« »Martha Washington« v Trst, odkoder se Američani napotijo v razne avstrijske alpske dežele in toplice.
—	Mrtvo truplo potegnili iz Save. Dne 26. junija so pri Hrastniku potegnili iz Save mrtvo truplo utopljenca. Konsta-tiiralo se je, da je to truplo 25-letnega delavca Josip Koširja 'iz Bazovice pri Vrhniki. Delal je v apnenicah podjetništva Mikolič v Zagorju, se šel kopat ter utonil.
—	Razpisane učiteljske službe. V šolskem okraju Novo Mesto so do 12. julija t. i razpisana sledeča učiteljska mesta v stalno oziroma začasno nameščen je: Nadučiteljsiko meto v Št. Lovrencu (dvo-razrednica); nadučiteljsko in učiteljsko mesto na novo ustanovljeni dvorazrednici v Nemški vasi pri Trebnjem; učit. me,, sta na enorazrednicah na Ajdovcu in Pod-gradu; po eno učno mesto na trirazrednici v Valti vasi (moški prosilci imajo prednost) in na štirirazrednici na Mirni (samo za moške prosilce). — Na trirazrednici v Komendi-Sv. Peter (okraj Kamnik) nadučiteljsko mesto v stalno nameščenje do 7. julija 1.1.
—	Iz šolske službe. C. kr. okrajni šolski svet v Ljubljani je imenoval dosedanjo suplentinjo na Krki Antonijo Randl za provizorično učiteljico na 'novoustanovljenem oddelku za oddaljene otroke na dvorazrednici v PoChovem Gradcu. — C. kr. mestni šolski svet ie namestil bivšega suplenta na ljudski šoli v Borovnici Josipa Trtnika kot suplenta na III. mestni ljudski šoli v Ljubljani.
—	Iz Horjulja. Prvi semenj se bo vršil v Horjulju dnč 12. julija t. 1. Opozarjamo nanj vse bližnje občine, da odpošljejo mnogo kupcev in živinskih proda'alcev. Horjul j je znan kot živinorejski kraj posebno, ker gojijo tamošnji posestniki govedo simodolske pasme. Prvi semenj se bo vršil brez običajne semanjske takse.
—	Vrdoljak — oproščen. Te dni se je
zagovarjal pred porotniki v Splitu radi ponarejanja kreditnih papirjev bivši uradnik splitske podružnice »Ljubljanske kreditne banke« Vrdoljak, ki je zadnji čas bil imenovan v javnosti tudi kot sotrudnik Na-stičev. Porotniki so Vrdcljaka oprostili. Ta sodba se različno komentira.
—	Izjava. Ker se širi med ljudstvom govorica, da sem jaz dopisnik odlomka v »Slovenskem Narodu« »Kako vzgajajo klerikalci čuke«, spričujem na tem mestu, da so te vesti popolnoma neresnične ter smatram vsakega človeka, ki širi to ne-čuveno laž za lažnika in obrekovalca. •— Št. Vid pri Ljubljani 1909. — Viktor Mili elič, učitelj.
—	Umrl je v Gorici, kakor poroča »Zarja«, č. g. Ladislav Havel, župnik iz Doilenjevasi v Istri.
—	Umetniški odsek »Slovenske Matice« bo imel sejo v ponedeljek, dnč 5. julija t. '1. ob pol 8. uri zvečer v društvenih prostorih »Slov. Matice« (Kongresni trg št. 7). Dnevni red: 1. Poročilo o »Zgodovini umetnosti v slov. deželah«. (Glavni poročevalec g. ces. svetnik Iv. Franke.) Izdanje »Umetniškega Kola« (po uzorcu »Kola« Matice Hrvatske). Na to sejo vabim vse strokovnjake in ljubitelje umetnosti. Dr. Ilešič.
PROTISRBSKI PROCES. Kralj Peter osebno v Bosni delal propagando ?
Zagreb, 2. julija. (87. dan razprave.) Priča Horak iz Bosanske Gradiške trdi, da je za časa banjaluškega veleizdaj-skega procesa bil kralj Peter osebno, seveda preoblečen, v Čelincih pri Banjaluki. Agitiral je za vstajo in je pridobil veliko pristašev, saj ga ondi premnogo ljudi pozna še izza časa vstanka proti Turkom, ki ga je vodil pod imenom Petra Mrkonji-ča. Ko je bil kralj Peter v Bosni, so bel-gradski listi poročali, da je bolan. Priča izpove podrobnosti o zvezah bosanskih Srbov s Srbijo in Srbi na Hrvaškem. Ostale priče pričajo, da je bilo pred anek-sijo več srbskih oficirjev preoblečenih na Hrvaškem in da so vodili tajne sestanke, po katerih so v gostilnah streljali iz revolverjev.
lj Jutri, v nedeljo dopoldne ob 10. uri vsi na shod k Majarončku v Vodmatu,
Stara pot št. 1. Na shodu bo govoril deželni odbornik dr. Lampe o političnem položaju. Poznanje današnjega političnega položaja je v tem času tako važno za vsakega, da je pričakovati obilne udeležbe. Vsi na shod!
ij Jutri v »Union« na brezalkoholno veselico! Začetek ob pol 8. uri. Program: 1. Dr. Lenard: Šaljiv govor. 2. Pevanje kupletov. 3. Govor. Govori zastopnik dijaštva cand. iur. A. Veble. 4. Komičen prizor: Krčmar in pijanec za abstinenco. 5. Govor. Govori delavec Matija Mikelj. 6. Pevanje kupletov. Poje član slovenskega gledališča g. Povlie. Med poedinimi točkami petje in tamburanje, ki je oskrbi iz posebne prijaznosti Katol. društvo za delavke. Prodajali se bodo šopki, razglednice, tiskovine in znaki društva »Abstinent«, jedila in brezalkoholne pijače. Obenem protialkoholna razstava. Brezalkoholne pijače, tiskovine in slike.
lj Musica, saera v stolnici. Jutri, v nedeljo, se bo ob 10. uri pela lat. maša v čast presv. Srcu Jezusovemu, zl. Fr. Kimovec; Graduale »Hic est. qui venit«, zl. A. Foer-ster; Ofertorij »Calix benedietionis«, zl. Dr. Witt; Aperges, zl. St. Premrl; Introit koralno (po vatikanski izdaji).
lj Dva vojaka morilca tržaških koči-jažev? Poročali smo, da se pred tukajšnjim vojaškim sodiščem vrši obravnava proti vojakoma Premrou, katera se med drugim dolži, da sta izvršila znani skrivnostni umor tržaških kočijažev. Zaslišanih je bilo že mnogo prič iz Trsta, danes se je pa komisija odpeljala v Trst.
lj Posestvo pokojnega 1. C. Juvančiča v Spodnji Šiški je bilo včeraj na dražbi. Hišo in posestvo okoli hiše je kupila dalmatinska vinska tvrdka Simonetti z Reke za 92.000 kron, nekaj drugih parcel sta kupila g. Rosner in Peter Štepic, gostilničar »pri Kroni«.
lj Društvo slovenskih trgovskih so-trudnikov za Kranjsko s sedežem v Ljubljani najuljudneje vabi vse svoje gg. člane in enakomisleče k prijateljskemu sestanku ki se vrši v pondeljek, dne 5. julija 1909 ob pol 9. uri zvečer v restavracijskih prostorih Meščanske pivovarne, Sv. Petra cesta. Jako važne zadeve primorajo nas, da se polnoštevilno snidemo. Društvo slovenskih trgovskih sotrudnikov je že ponovno pokazalo, da se zavzema z vso vnemo za koristi in pravice sotrudništva. Društveniki se vedno spominjajo svojih dolžnosti in se drže gesla: »Združeno v boj do svobode, v boj za naše koristi.« Ker bode ravno ta sestanek nudil obilo dokazov neumornega društvenega delovanja, tedaj gg. člani udeležite se vsi, da s tem dokažete simpatije do društva, ki ste si ga sami ustanovili in katero je, kakor ste ponovno sami uvideli, danes takore-koč edino društvo, ki nevstrašeno gotovo vedno nastopi še tako trnjevo pot, ako vidi pred seboj stanovske interese. Torej gg. člani, manifestirajte s polnoštcviino udeležbo. Na zdar!
Ij Demonstracija proti »Slovenski Filharmoniji«. Pri včerajšnem promenadnem koncertu pod »Švicarijo« je bilo zbranega precej dijaštva. Po tretjem komadu prečita! je neki dijak na glas včerajšno notico »Slov. Naroda«, naperjeno proti nemškim godcem »Filharmonije«. Takoj nato so dijaki hrupno zahtevali, da se dotični gcdci takoj odstranijo. Nato sta odšla dva godea proti gozdu in godba je pričela igrati četrt; komad — neko pesem z odmevom. Ko so dijaki začuli iz gozda odmev, začeli so hrupno kričati, misleč da sta ona dva godca bila Nemca in hočeta sedaj »iz gozda nagajati«. V tem je morala godba popolnoma ponehati ter je neki odbornik »Slov. Filharmonije« zahteval, da se koncert zaključi. Dotični godci, kateri se smatrajo za Nemce, so potem morali oditi, ostali godci so zaigrali »Hej Slovane« ni »Lepa naša domovina«, kar se je od dijaštva odobravalo. Demonstracija v tem ' smislu je bila gotovo prenagljena, treba bi bilo pomisliti, da so ravno ti godci 1x1 i že pod kapeinikom Jaklom angaževani, in '
tudi pod kapeinikom Talichom se ni nikdar pokazalo, da bi bilo potreba proti njim nastopati. Dokazano je, da so vsi ti godci izborne moči, vseskozi inteligentni. Ro-vanje proti njim se je začelo po odhodu gosp. kapelnika Talicha. Znano je, da je sedanji kapelnvk imel že nekaj ostrih konfliktov z »Zvezo avstro-ogrskih godbenikov« kot »Curkapellmeister« v Opatiji. Pripomnimo samo, da je odbor »Slovenske Filharmonije« že brzojavil po Talicha. V podrobnosti se za sedaj v tej zadevi ne bomo spuščali, pripomnimo samo, da če je odbor »Slov. Filharmonije« imenovane godce angaževal do 1. septembra, jih torej tudi prej ne bode mogel odpustiti, sicer je pa tudi nastop godbe brez teli močij nemogoč. Umestno bi bilo, to zadevo na drug način urediti, posebno če se pomisli, da je nekaj teh mož oženjenih s Slovenkami in tu precej stalno naseljenih. Ce so češki godci to vprizorili, je pa tudi neprevidno, ker ravno Cehi so kot dobri godci poznani po celem svetu. Ti dogodki pač jasno kažejo potrebo kar najintenziv-neje skrbeti za to, da se dobi domač naraščaj, ker sicer srno vedno izpostayljeni tujim ljudem, dosedaj se je pa za to bore malo storilo. Danes imamo torej razburkano godbo, za katero mestna občina prispeva ogromno svoto 20.000 kron!
lj Radi septemberskih demonstracij kaznovani Štefan Kamenšek je nastopil 1. julija šestmesečno kazen.
lj »Društvo kranjskih deželnih uslužbencev« naznanja, da ima svoj občni zbor v nedeljo, t. j. dne 4. julija 1909 ob 6. uri zvečer v hiši stavbinske družbe »Union«, vhod Frančiškanske ulice, pritličje na levo. Želeti je polnoštevilne udeležbe.
lj Verovšek r;e tu! Ravnateljstvo slovenskega gledališča v Ljubljani je za prihodnjo gledališko sezono zopet angažiralo g. Antona Verovška, ki je v pretekli sezoni vodil slovensko gledališče v Trstu. Slovensko gledališko občinstvo bo gotovo razveselila vest, da je za tukajšnji slovenski oder zopet pridobljen Verovšek, ta pristni sin naše Ljubljane.
lj Ruski gostje. Dne 9. t. m. se pripelje več ruskih učiteljev in učiteljic v Ljubljano. V našem mestu se pornude dva dni. »Ruški kružok« vljudno prosi one stranke, ki bi bile toliko gostoljubne in bi sprejele kako rusko učiteljico brezplačno na stanovanje, to naznaniti tajniku društva dr. Iv. Lovrenčiču, odvetniškemu kandidatu v Ljubljani.
lj Kdor zna, pa zna! Nemško drsališče pod novim streliščem je bilo doslej najnerodnejše drsališče na svetu. Sedaj pa so upregli vojake, da popravljajo to nemško športno podjetje. Sedaj vojaki ondi prekopavajo zemljo! Tako vojaki odjedajo delavcem zaslužek. Od kedaj pa imajo naši Nemca take pravice?
lj Za novi šentjakobski most je v drž. proračunu prvi obrok 30.000 K.
lj Promet tujcev v Ljubljani meseca junija. V zadnjem mesecu je prišlo v Ljubljano 5349 tujcev — 123 več nego meseca maja in 1317 več kakor lani meseca junija. Nastanilo pa se je v hotelu Union 924, Slon 815, Lloyd 493, Cesar avstrijski 266, Ilirija 245, Južni kolodvor 221, Malič 191, Štrukelj 190, Bavarski dvor 139 in v ostalih gostilnah in prenočiščih 1865 tujcev.
lj Umrli so: Fran Sartori, telefonski instalater, 57 let star; mizar Tomaž Ri-btaršič, star 72 let: Jožefa Domanjko, usmiljenka, 27 let; Marija Jaklič, zaseb-nica, 63 let; Marija Justin, kuharica, 49 let. V bolnici: Helena Radmelič, čuvajeva žena, 32 let.
lj Prva državna gimnazija je danes zaključila svoje šolsko leto. Z dobrim uspehom je izvršilo šolsko leto 511 dijakov (odličnjaka 102), 29 dijakov ie nesposobnih, 21 dijakov ima ponavljavno skušnjo, štirje dijaki niso bili klasificiram. Na gimnaziji je bilo 523 Slovencev, 33 Nemcev in 8 drugih narodnosti.
Ij Inserat »Izgubljeno«. Opozarjamo na inserat »Izgubljeno <.
lj Postranski zaslužek dobi tisti defi-nitivni mestni učitelj, ki bi hotel prevzeti urejevanje šolskih tiskovin in učil v Ka-toPiški Bukvami. Reflcktanti naj se oglase tekom enega tedna pri poslovodju buk-varne.
ŠtaiersRg Rgfte
š Profesor Brelih umrl. Prepozno za včerajšnji list smo dobili iz Račjega brzojavko: Vpokojeni profesor veronauka na mariborski gimnaziji g. Franc B r e 1 i h umrl. Pogreb v soboto popoldne ob treh v Slivnici.
lš C. g. kaplan Mandeliček umrl. Danes dopoldne smo dobili iz štajerske Ribnice brzojavko, da je ondi umrl danes č. g. 'kaplan M a n d e I i č c k. Pogreb bo v ponedeljek ob 10. uri dopoldne.
š P. Eginard Matevžič c. kr. šolski svetnik je 30. junija ob 3. uri popoldne v Adrnontu umrl. Pogreb je bil 2. julija ob 4. uri popoldne. Rojen je bil na Spodnjem Štajerskem v Cirkovcili 29. aprila 1839, vstopil v red benediktincev v Admontu
I. 1862.. za duhovnika je bil posvečen leta 1866.. profesor na c. kr. gimnaziji v Ljubnem je bil cd leta 1S75., umirovljen je bil leta 1907.
š Petelin napadel otroka. Triletno Angelo Tomšek pri Sv. Urbanu, občina Slivnica pri Celju, je napadel domači petelin in ji s kljunom tako poškodoval levo oko, da je zgubljeno. — Deklico so spravili v celjsko bolnišnico'.
ZA OBMEJNE SLOVENCE
so darovali: O. Y. O. 5 K. — Hranilnica in posojilnica. Trnovo, 20 K. — Neimenovan 1 K. — Telovadni odsek »Orel«, Vipava, 6 K 77 h. — Katol. slov. narodni dijaki v Ljubljani 10 K. — Na svatbi g. Jos. Povha v Slov. Bistrici nabranih 4 K 20 h.
PARLAMENTARNI POLOŽAJ NEKOLIKO SPREMENJEN.
Dunaj, 3. julija. Parlamentarni položaj se je danes v toliko spremenil, da je ministrski predsednik Bienerth pričel obravnavati z voditelji obstrukcije. Pozval jc k sebi predsednika kluba češkili agrarcev Udržala ter je imel ž njim daljšo konferenco v navzočnosti češkega ministra rojaka. Konferenca ni imela nobenega rezultata, že radi tega ne, ker se Bienerth brani konferirati tudi z dr. Šu-steršičem. Niti misliti ni, da bi obstruk-cvja prenehala brez sporazumljenja z vsemi voditelji vseh obstrukcijskih strank.
Dunaj, 3. julija. Danes popoldne se je zbralo v parlamentu nekai voditeljev strank z. leve in desne, da se pogovore o situaciji in o tem, ako bi bilo vendarle mogoče, da bi obstrukcija prenehala. Prava konferenca se vrši šele v torek. Do tedaj pa bo vlada se morala izjaviti, ali pristane na pogoje obstrukcijskih strank ali ne. V siučaju da ne pristane, tedaj ima samo en izhod: odgodenje zasedanja.
BIENERTrlOVA KONFERENCA Z ITALIJANI.
Dunaj, 3. julija. Bienerth je konferiral včeraj več časa z Concijem in dr. Gen-tilijem.
LAHI PROTI POGAJANJEM S SLOVENCI.
Trst, 3. julija. Vodilno iaško glasilo »Piccolo« se obrača proti pogajanjem s Slovenci zaradi vseučiliškega vprašanja in pravi, da maksimum, za kar se moreio I.ahi obvezati je. da podpirajo vseučilišče v Ljubljani, kadar pride na vrsto in zahtevo. da se prizna zagrebške izpite. Slovenskih šol pa da Lahi Slovencem v Trstu pod nobenim pogojem ne dado, naj se nebo podere. Sicer tudi poslanec Cone i izjavlja. da Slovencem ni ničesar ponudil, ampak se le z njimi neobvezno razgo-varjal.
BURNI PRIZORI V DRŽ. ZBORU.
Dunaj, 3. julija. Danes je bila seja državnega zbora jako kratka. Zbornica je nadaljevala debato o nujnem predlogu glede čeških manjšinskih šol, a debata tudi danes še ni bila končana. Govorila sta danes dva govornika soc. dem. Seliger in slovenski poslanec Grafenauer, ki pa svojega govora še ni končal ter ga bo nadaljeval \ prihodnji seji. Začetkom seje so bili burni prizori med češkimi radikalci in socialnimi demokrati, ki so drug drugemu grozili z dejanskimi napadi in si obljubljali klofute.
PRORAČUNSKI ODSEK NE BO VF.C SKLICAN.
Dunaji, 3. julija. »Neue Freie Presse« poroča, da je- predsednik proračunskega odseka baron Chiari izjavil, da ne skliče več nikake seje, dokler se politiški položaj ne razjasni, ker sedaj je radi obstrukcije Jugoslovanov malo nade na uspeh.
SEJA »NARODNE ZVEZE«.
Dunaj, 3. julija. »Narodna zveza« se je v včerajšni seji pod predsedstvom dr. Susteršiča posvetovala o nadaljnem taktičnem postopanju glede italijanskega vse-učiliščnega vprašanja.
ZAKLJUCITEV ZBORNIČNEGA ZASEDANJA.
Dunaj, 3. julija. »Hrvaška korespondenca« poroča, da nameravajo zasedanje odgoditi že v torek, ker bi zbornica rešila slovanske nujne predloge komaj koncem avgusta. Delegacije bodo baje zborovale šele koncem decembra.
NOVI TRŽAŠKI ŽUPAN.
Trst, 3. julija. Poroča se, da ker ni bil zopet izvoljen tržaški župan dr. San-drinelli, nameravajo Italijani voliti za župana dr. Valeria, za podžupana pa dr. Dau-ranta.
SODNA RAZPRAVA PROTI ČEŠKIM ANTIMILITARISTOM.
Praga, 3. julija. Razprava se je včeraj mirno nadaljevala. Pred razpravno tivorano je neki pristaš obtožencev, pekovski mojster, dal obtožencem na razpo-
lago veliko košaro žemelj, ki so jih obtoženci s predsednikovim dovoljenjem vzeli. Sodišče je odklonilo predlog zagovorni-štva o prečitanju Chocove brošure o dolžnostih češke politike. Obtoženec C u c zanikava vsako krivdo. Prizna pa, da je v svojo beležnico zabeležil dve notici, vsled katerih ga dolži drž. pravništvo razžalje-nja veličanstva. Notici jc posnel po govorili v zbornici. Jaroslav Dubic zanikava vsako protiVojaško delovanje. Kot urednik jc bil le v lahkem stiku s posameznimi funkcionarji, s katerimi se je ponovno spri, ker ni hotel objaviti njihovih poročil. Nastopal je kot govornik proti tajnim shodom. Pozneje ie izstopil iz stranke in zdaj vreja neki agrarni list v Piznu. Dovoli se mu dvadnevni dopust. Duchek Robert zanikava krivdo, Avgust Fuksa pa izjavi, da se je le teoretično ba-vil z antimilitarizmom in da je pristaš nove ruske Tolstojeve šole. Karol Gcldner zanikava vsako krivdo. Stanislav Havel izpove, da se ni udeležil protivojaškega kongresa. Hilš izjavi, da je njegova stranka svoj čas skupno s soc. demokrati priredila protivojaške letake. Vaclav Hojzak izpove. da je drulštvo Svatopluk Cech, ki mu je predsedoval, imelo le prosveten namen. Pristaš da je Tolstojev in pacifist. Holan zanikava krivdo. Z včerajšnjim dnem je bilo zaslišanih 15 obtožencev. Razprava bo trajala najmanj še dva tedna.
DVAKRATNI UMOR ZARADI ŠESTIH KRON,
Lvov, 3. julija. Delavec Mihael Wii-gosz je ubil s sekiro zakonska 'Nakonecznv. pri katerih je stanoval. Ukradenih mu je bilo 6 kron. ki mu jih Nakoneczny ni hotel vrniti. Morilec se je sam javil policiji in izpovedal, zakaj da ;'e izvršil grozen dvakratni umor?
OGRSKA KRIZA.
Budimpešta, ,3. julija. Lukacs je do-šel sem, konferiral pa ni z nikomur. Baje bo kriza rešena po otvoritvi turške železnice, katere otvoritve se pa cesar vsled nasveta zdravnikov ne udeleži. Govori se zopet, da bodeta Košut in Justh vendarle zopet pozvana k cesarju v avdijenco.
POVODNJI NA ČEŠKEM.
Praga, 3. julija. Na Češkem naraščajo reke in preplavljajo bregove. Vltava je že povzročila veliko škode. Na južnem Češkem se boie še večje katastrofe.
PRVI DOVOLJEN SOCI4LNODEMO-
ŠKI IZPREVOD V HALLEIJU.
Ha Ie, 3. julija. Socialnodemokraškč-mu strokovnemu kartelu so oblasti prvjči dovolile javen izprehod.
MED ZAVEZNIKI.
Benetke, 3. julija. Laški listi, ki zadnji čas pišejo kar cele članke, ako se kje kak top nanovo pobarva, javljajo, da bo poveljnik generalnega štaba Pollio v kratkem inšpiciral beneške utrdbe, v prvi vrsti pa fort Cavallino, pri katerem bo treba mnogo izpremeniti, ker je podčastnik Friz-ziero izdal vse načrte tega forta Avstriji.
PRVI SPOPAD MED GRKI IN TURKI.
Solun, 3. julija. Na meji je aošlo do spopada med grško obmejno stražo in Turki ter je en Turek ubit, dva pa ranjena.
NA ČRNOGORSKI MEJI.
Dunaj, 3. julija. Listi poročajo, da so se na črnogorski meji spoprijeli avstrijski in črnogorski vojaki in da je en avstrijski vojak mrtev.
POVODNJI NA SAKSONSKEM.
Draždane, 3. julija. O večjih povodnjih dohajajo poročila iz cele države. V Rabenauu so napravile povodnji že veliko škode.
TRŽITVE CENE.
Cene veljajo is 50 kg.
Budimpešta 3. julija
Pšenica za oktober......13 44
Pšenica za maj 1910 .....	1376
Rž za oktober 1. 1909............9 90
Oves « oktober.......7'74
Koruza za julij 1909 ..........7 76
Koruza za maj 1. 1910.....•—
Efektiv:---.
(lina n. morjtm 308-2 m, tred zračni l!r.k 733-0 mm.
				-----------		
3 j	Čas opa-lovanja	Stanj« barometra v mm	Trapa-ratara c'«t|«	Vtlrofl	Ki«b»	m.a ° ? B 5*1 ■gs*
2	9. zve«.	732 0	166	p. m. zali.	del. jasno	
T	7. zjutr.	33 9	13 9	si. jjvzh.	oblačno	00
	2. pop.	35 7	158	si. juR	dež	

Zahvala.
1-1
Povodom bridke izgube naše iskreno ljubljene soproge, matere, sestre, ozir. tete, gospe
lise žiipančK mi felspl l
zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za njih tolažbe polne besede v težkih urah. Posebno pa sc zahvaljujemo Častiti duhovščini, gosp. župnikom orl Sv. Helene, Dola, Sv. Trojice in D. M. v Polju, nadalje učiteljstvu v Dolskem, ki se je s šolsko mladino udeležilo pogreba, gosp. dr. Premrovu iz Litije kot požrtvovalnemu zdravniku, kakor tudi velerodni rodbini RačiCevi. Slednjič vsem, ki so darovali prekrasne vence, ter spremili rajnko k večnemu počitku.
V Kamilici pri Dolskem, 3. julija 1909.
ŽaliM ostali.
Kdo želi kupiti?
Hotel pri Bl«du, gostilno bliža Kranja, ItiŠO v Škofji Loki na trguj pripravno za trgovino ali obrt, posebno pa za kakega vpo-kojenega gospoda. — Nadalje sta na prodaj dve pristavi v Kranju, ki ste primerni za zidanje hiše. Lepa stavbena parcela na Savi (Jesenice). Žaga in mlin ter za 4 živine zemlje pri Brezjah. Končno mnogo kmetij na Gorenjskem, večjih, manjših itd. — Kdor želi natančnejšega pojasnila ali ima kaj naprodaj 167S naj se blagohotno obrne na 3—1
Mi!) S Si® L. ilEH.
Prosi se za prilogo znamko za odgovor.
Sifi?iiisiil9i3iii!'iiiiiiriiiii
Začetek sezone 15. maja.
Krasna gorska lega, proti vetru zavarovano, prijazno in subalpinsko podnebje. Za notranje, živčne bolezni, rekonvales-cenco, utrditev zdravja. Zdravljenje z vodo po sistemu Priessnitz, Winternitz, Kneipp. Solnčne kopeli, ogljer.čeve in električne kopeli. Voda za pitje in kopanje. Zdravljenje s toplim suhim zrakom. Masaže in elektrolerapija. Plavalni bazen, senčnat zdrav park. izborna cena restavracija. Izborno prenočišče v zdravi hiši in mnogih vilah. Cene zmerne. Prospekte pošilja zastonj dr. Kudolf Wacken-reiter, ravnatelj in najemnik kopališča. 1122 10-1
1600 Proda se iz proste roke 10 — 1
■4. V
v Jaršah št. 23 blizu novega pokopališča Sv. Križa v Ljubljani. Hiša je tik nove šole in je pripravna za različne namene, posebno za vpokojenega, ki želi miru. Blizu hiše so tudi lepi gozdi za izprehajališča. Več se izve na Martinovi cesti št. 32, v Ljubljani.
Zaloga to!©©
Pusti, (Styr!a), Glatos, Regent in fliiig!^ Minili znamk ter posameznih delov.
Izposojevasije koles
mlm Koles m smujMe, : lioniklonje ter povila :
solidno in osno*
irol Čnienl
iauss, SSaflffBSjiftSik^ c. &t. 9.
EdisaS ssgodi&ia msskup
P 0	40 rase^sro* cefira, barhenta, fla-
| |	nele. volnine itd. lepo zbranih, v
| p	kosih 1—8 metrov pošilja franko po
p u	povzetju za iS ktron slovito znana i | 509 izvozna tvrdka 52—1
j 1 U. J. MM !f Mit
: v Podebradlh, Češko.
a v
N U	Naročile takoj ! — Priporočilo! Veleč. go-
w M	epod V. J. Havličcl: a brntr, Po<ii:brady. Za-
\i H	dnjo pošiljate v sem sprejel z veseljem in se
Bi Ž2	n:i jc selo dopadla. Prosim, pošljite mi še
tSj Kj	-i0 metrov ostankov a ... H n Spoštovon!em M H V. V. Ncustya, Uhry, 16,11.
stari, močni, dobri, ovinjeni, s 40 lil, potem novi sodi od 30 do 600 1 so poceni na prodaj; potem stari močni sodi 2 palca debeli, dalje 9 oljnatih stenderjev s pločevino dobro obitili, tudi dobrih za zelje od 15 do 30 lil vsebine, na prodaj po 40 in 60 K pri Ivanu Buggenig sodar Ljubljana, Cesta na Budol-fovo železnico 5.	1782 3—1
za dobro idočo trgovino z narejeno obleko
in raznim drugim blagom se išče proti dobri plači in odstotke.
V slučaju se proda tudi trgovina pod zelo ugodnimi pogoji. - Naslov pri upravi tega lista.	1722 (1)
s Več vrst sodov ima naprodaj H. HEPIČ,
odarski mojster v Ljubljani, Trnovo. 1810 52-1
Dne 7. julija ob 10. uri dopoldne se odda v najem za dobo petih let lovišče občine Šmartno pod Šmarno goro najboljšemu ponudniku.	1803 3-1
Lovišče je posebno pripravno za lovce iz Ljubljane, ker je oddaljeno le 5 minut od postaj Medvode in Tavčarjev dvor ter 10 minut od postaje Vižmarje. Poleg tega leži na takem kraju, da nudi lovcem tudi lep razgled.
KfcjgrEgBjnaEgaKana
H
Brez vsakega posebnega obvestila.
1835
Potrti najgloblje žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oče, oziroma tast, gospod
v 58. letu svoje starosti po dolgi, mučni bolezni in prejemu sv. zakramentov včeraj ob 1 /4 9. uri zvečer mirno v Gospodu zaspal.
Zemski ostanki nepozabnega pokojnika se bodo prenesli v nedeljo, dne 4. julija ob '/24. uri popoludne iz deželne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah. Blagega pokojnika priporočamo pobožnemu spominu.
V Ljubljani, 3. julija 1909.
Fran j a Sartory roj. Erjavšek
soproga,
Valerijam, Emil, Maksimilijan, Teo, Miroslav Hedvika T017 roj. Sarfory
sinovi.	hči.
Mimi, Margii	Rihard Tory
se sprejme v trgovino M. Spreitzer, 1811	Ljubljana.	3
sinalii.
rtviatisasfarariciasKiKissESSEaBSBnES .SSSJLKET*!
zet.

delavnica za vsa cerkven«! dela
St. Ulrich, Oroden. Tirolsko J
se najtopleje priporoča ČrS za vsa cerkvena dela. Velikanska zaloga svetili razpel. -- Novi zanimivi slovenski ceniki zastonj in iranko. -- Postrežba solidna in hitra. is« 26-1
s štirimi sobami, kuhinjo, shrambo ter pol joha zemlje se proda v najlepšem raz-1824 gledu na Vrhniki. Pogoji so 2-1 zelo ugodni. Več se poizve pri Iv. Ogrinu, zidarskemu mojstru, Karlovska cesta št. 5.
v pritličju hiše v Gosposkih ulicah št. 7, pripraven za vsako trgovino, se odda takoj aH za avgust. Več se izve pri tvrdki A Kune, na Dvorskem trgu.	1829 3_i
(prva moč), se takoj sprejme v trgovino z mešanim blagom. Kje — pove uprava .Slovenca."	1830 3-1
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem o tvoril v Novem mestu zraven hotela „Pri pošti" veliko, novo
ter isto opremil najmodernejše in elcgnnlno. V krasnih prostorih so na razpolago 3 Seifertcvi biljardi ter vsi domači in tudi različni inozemski listi in časopisi. Preskrbljeno bo z okusno kavo ter z vsakovrstnimi likerji, pivi in vini. Cene so nizke. Postrežba točna in sploh vse dobro in solidno. Priporočuje se kar najtoplejše v prav mnogobrojni obisk	I82i i_j
odličnim spoštovanjem
Franc Špliehal
kavarnar, Novo mesto.
so izšle nove d¥0-1 8 sloraske plošče i
Cona 4'— krone ?n po 2 K 50 t. Velika zaloga
CTofaiisv ji! J& naprej.
Dji>i eg. tudl na E;asočro obrok1*. ri.:la zahtevajte taKoj brezplačno
in raznih plošč, urar in optik .\
LJnbljana, Stari trg 25
Razpis službe.
Županstvo v Starem trgu pri Ložu razpisuje službo
z letno plačo 1000 K in postranskim zaslužkom. Zahteva se zmožnost urado-vanja vslovenskem in nemškem jeziku. Oglasila se sprejemajo do 31. jul.1909.
Županstvo Stari trg pri Ložu dne 29. junija 1909
1S02 3-1	L ,
___Skrbeč, župan.
Pred mesecem sem izgubil v vlaku na progi med Ljubljano in Jesenicami denarnicb z lepo svoto in z lesnim voznim listom na ime < iidolf Kohn. Pošteni najditelj naj si blago- I voli svoto, katera je bila v denarnici, obdržati, in mi listnico z omenjenim voznim listom poslati na naslov K. R. Kregar, Ljubljana, ! Sv. Petra cesta št. 2. 1828 1-1
V Eiecieljo, 11. j!i!3ja popoldne olj 2. ml
se bodo travniki v Mestnem Logu g. Josipa Plankar-ja iz Ljubljane po kosih prostovoljno razprodajah.
Kupnine se bodo plačevale v štirih letnih rokih.
Zbirališče v gostilni pri Zabu-kovcu onkraj Malega Grabna.
1813 3-1 Josip Piankar.
Odda se takoj v najem, pod dobrimi
pogoji, stara dobro vpeljana
se sprejme v trgovini ii. Krivic, Ljubljana.
1822 3-1
na jako lepem
___________prostoru, ob-
! stoječa od leta 1848. Poleg Tudi veliki prostori i za skladjšča. Ponudbe so pošiljati na naslov Anton Sapla, Šturje, Ajdovščina. 1851 5—1
Spretnega
1820 3-1
1823 1-1
dobro veščega osobito železninske in špecerijske stroke sprejme s 1. avgustom tvrdka
Anton Ditrich v Postojni.
mimrn X m onlarsfvo
sprejme Ivan Milavec, izdelovatelj orgelj v Ljubljani. — Pomočnik, ki je že sodeloval pri orglarstvu ima prednost.
Zahtevajte moj
zastonj in franlvo.
Eclezn. patent, ^oskopf Uta *
«3 « § d c H
■O-o
ima 6 kamnov, pristen nikcl-nast okrov, ki ostane vedno be!, kazalnik iz emajla, 36 ur idoča natančno na pol minute.
Pristne srebrne ure K 6'50 S3srebrn.pokrovi „9-50 Stenske ure.... „ 2'70
Budilke....... 2*40
i z dvojnim
zvoncem . „ 3-40
d
O
mSM a w O r; O
> .a
» »9
S S N « «2 ■ ^sa
največja tovarna ur, zaloga, izvoz zlatnine in srebrnine
lil k 2
belo hrvaško, namreč: Renska graševina, kraljevina in zele-nika (450 hI) iz lastnega vinograda je naprodaj. Cena 24 K po 1001 od kolodvora Zagreb v doposlani kupčevi posodi.
F. Hočevar
Zagreb, Prilaz 62.
1812 3-1
£SEr35 Nas!ov°pove^uprava^Hstfl6 ! Za	ali *	"Ml
1W1 1-1	i
arci
ki ima veselje do špecerijske trgovine in je vešč slovenskega irt nemškega jezika, iz dobre hiše, v starosti 14 do 16 let sprejme takoj	1680 (l)
Ignac Sitar, trgovec v Toplicals, Bol.
u Prošnja« i
Prosijo se iem polom vsi, ki bi kaj vedeli o Mdanjem bivališču gospodIČine Marije Skvarča doma iz Eovt pri Logatcu, iz hiše nekdaj zvane pri ..Vipavčevem Janezu" (Japauc Janez), sedaj vdova in baje bivajoča v Ljubljani. Vsa dotična pojasnila naj se pošiljajo na naslov njenega sorodnika: Julij SkvarCa, Normanci, Slavonija.
blizu Kamnika. Štiri sobe, velika klet, kuhinja, podstreha in lepa drvarnica. Od septembra naprej tudi vrt in njive. Natančneje pri Jerasi št, 11 v Šmarci, p. Kamnik. 1S521-1
Iščem delo za
ali za vodovode in kanale. Imam na razpolago svoje lastne delavce. Sedaj sem pri gosp. grofu Auerspergu pri zgradbi ceste v Mokrici. Delo lahko nastopim od 15. julija naprej. Se priporoča spoštovanjem MARKO PHVIC, podjetnik in cestni graditelj, p. Studenec-Ig, Golo pri tovarni Mokrica.	1825 l—1
O. kr>.
t.



pPIVi
oUčnn zaolirovolnica Assicnrazif
1235 (3;
» Trstu
ustanovljena leta 1831. Jamstveni zakladi znaSajo nad 346 miltjono« ks*on.
poslovni Szkaz zavarovalnega oddelka na žtoljenje:
Vložilo se je ponudb za zavarovano vsoto lzgotovljenih polic je bilo za zavarovano vsoto . . Naznanjene škode znašajo
j meseca junija 1909 1751
od I. jgan. 1909
K 14,67».453 75
1466 K 11,568.128 24 K 911.984 75
10323
u* nn nn^ x er . ■ R ocsia •»'»i ui
aaos
K 74,980.942 48 K 5 220402 41
Edina izborna priložnost za nakup za trgovce manu-fakturnega blaga in za krošnjarje. Razpošilja se tudi zasebnikom.
[ 40 - 45 in osMonjTzF _
Blago za bluze (angl. cefir) 80 cm širok, najnovejši krasni vzorci. Modnega cefirja za obleke, bluze in srajce. Kanafas za posteljne prevleke, živahne barve. Oksford za ino^ke srajce zelo trpežne kakovosti. Krizet za spodnja krila v temnih in rtidečih barvah. Modrikasto blago za kuhinjske predpasnike in domače obleke.
Dolgost ostankov 6-10 m zajamčeno brez napake, pe-_rllnl ln najboljše lmkovosti.
Ako ne ugaja se (lonar takoj vrne in zavoj se vzame nofraukiran nazaj.
Najmanjše naročilo i zavoj 10- 15 m K 15-— ro povzetju." Po žclll sc tudi sortirajo.
Dalje ponudim prve vrste vporabno za lujiincjše perilo in opreme za nevrsle obeljena rumburSko platno in obeljen gradi z* spodni« penin 4 J m po želji sortirano za H. 1S-J0 H13 10-1
C. kr. oblastveno potrjeno učilišče
za kroj no risanje
1558 20—t
"i
Ljubljana, Stari trg št. 28.
Dobi se tudi kroj po životni meri.
zobozdravnika Hvpsta S£hweigeria.
jBoljša Mura n zobe m s?t
Cotroia za človesiva.
1220 (1)
RinaliBSa zoDo&ola več
Vse podrobnosti pove popis, ki je pridejan vsaki steklenici.
CENii STEKLENICI 1 K 60 v.
Dobiva se v lekarnah gg. Trnkoczg, Bohinc, Mager, Piccoli, v drožeriji Kane in v vseh večjih trgovinah.
po ceni. Klavir je ugodna prilika za gostilničarje ! Naslov pove uredništvo »Slovenca"	484 52—1
Velika zaloga juvelov, zlatnine, srebrnine ter raznih ur.
Blago prve vrste Točna postrežba - Najnižje cene ~
juvelir, trgovec z urami ter zapriseženi sodnijski cenilec* 19552-1
m štev. 3.
m a kbuM Cramo. Uro! fl«fi«Hayi afeiS^iM (oni!
nrnr, Ljubljana. Mite? trs šle?. 3.
Priporočam svojo zalofro zfnfih, sreb. tufa Ki kol. žepnih In rnzlifnih /»Ionskih ur, vsake vrste budilk, x?oio ueriiioe, prstane, uhane, btttera v dragulji. Srebrno in is: kinelkflgn srebra orotfje.
ffiKMuliiHii in najtiovfjic siovc-^sle
mofone sic cj k j nnr,j. v,r t„
navedeni predmeti sc t"č>o ii; po i lzV( cen! popravljajo	2333 30
S^io £'sto in srebro kcVor tudi drtpo kamer.jd , kupujem ali vzamem zameno. Ceniki nn zahtevo poStnim prosto.
izko pod tovarniško ce
prodajein radi ogromne zaloge letnih oblek za gospode, dečke in otroke.
Istotako najnovejšo konfekcijo za dame in deklice.
St. 10.323.
POZOR!	POZOB!
Mafstarejša prevozna tvrflka v Ljubljani
Jurija Jankoviča naslednik	lilo (i)
MARTIN LAMPERT, Kolodvorska uL 31
se priporoča slav. občinstvu v Ljubljani in na deželi za prevažanje raznovrstnega bbga, kakor tudi za vsakovrstne selitve s posebnim novonabavljenim
n i	modernim vozom. _, , ... .. * ,, ,
Cene zmerne!	Postrežba najtočnejša!
Slovenska trgovska šola v Ljubljani
Vpisovanje v pripravljalni razred in v novootvorjeni L trgovski letnik
se bo vršilo
dne 8. in 9. julija 1909 od 9. do 12. ure dopoldne
v šolski pisarni na Kongresnem trgu štev. 2.
Za vsprejem v pripravljalni razred se zahteva 13 leto starosti in najmanj dovršeno ljudsko šolo.
Za vsprejem v I. letnik st zahteva 14. leto starosti in dovršeni pripravljalni razred, dovršeno meščansko šolo ali štiri razrede srednjih šol; vsprejemajo se pa tudi učenci ki sicer nisd izpolnili teh pogojev predizobrazbe, ki pa dokažejo svojo zmožnost s posebno izkušnjo iz: slovenščine, nemščine, računstva, geometrije, zemljepisja, prirodoslovja in prirodopisja.
Vpisnina znaša K 5'-. prispevek k učilom K 10--, šolnina v pripravljalnem razredu :K 50'— v trgovskem letniku K 100--; šolnine lahko oprosti šolski kuratorij.
Na novo vstopajoči učenci naj se oglase v spremstvu svojih staršev ali njih namestnikov in naj prinesejo seboj svoj krstni list in zadnje šolsko izpričevalo.
1797 3-1	V Ljubljani, dne 27. junija 1909.
Ravnateljstvo.
1814 3-1
Za zgradbo vodovoda v Kuteževem, občina Jablanica, politični okraj Postojna na 16.500 K proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave.
Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedbo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna naj se predlože do
12. julija 1.1. ob 12. uri opoldne
podpisanemu deželnemu odboru.
Ponudbe, katere morajo biti kolekovane s kolekom za eno krono, doposlati je zapečatene z nadpisom:
„Ponudba za prevzetje gradbe vodovoda za Kuteževo, občina Jablanica, politični okraj Postojna".
Ponudbi mora biti dodana izrečna izjava, da ponudnik pripozna stavbene pogoje po vsej vsebini, ter da se jim brezpogojno ukloni.
Ravnotako je izrečno izjaviti, od kje da hoče ponudnik armature dobaviti.
Ponudbi je tudi priložiti seznamek enotnih cen za pri hišnih vpeljavah potrebna dela in dobave.
Razen tega je še dodati, kot vadij 5% stavbenih stroškov v gotovini ali pa v pupi-larno varnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Deželni odbor si izrečno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo.
Načrti, proračuni in stavbni pogoji so na ogled v deželnem stavbnem uradu v običajnih uradnih urah.
dne 28. junija 1909.
DRENIK
Kongresa! trg
Največja zaloga ženskih ročnih del in pripadajočega materijala. Vsakovrstno vezenje na roko in na stroj. - Predtiskarija itd. - - - Velika zaloga telovadske obleke. - - -
2399
Opr. št. Hc 86/9 1
Vsled sklepa z dne 7. junija 1909 oprav. štev. S 5/9/45 bode dne 5. julija 1909 dopoldne ob 101/4 uri in naslednje dni v Kranjskigori št. 21 na javni dražbi prodajalo v koti. kurzni sklad zapuščine Ivana Primožiča v Kranjskigori spadajoče razno špecerijsko, manufakturno, galanterijsko blago, železnina itd.
Reči se smejo pred dražbo ogledati.	1787 3_j
C. kr. okrajna sodnija Kranjska gora, oddelek II
dne 12. junija 1909.
Do 1. avgusta t. L prodaja pod ceno. Več vrst platnenega blaga, prtov, prtičev, žepnih robcev, kravat, švi-
PriJika je zelo	,	. .	.1
ugodna samo carskih vezil, nogavic m perila.
proti takojšnjemu plačilu.
Anion šare, Sv. Petra cesta 8
izdelovanje perila in oprem za neveste.
2977
= Slovenska modna trgovina =
i salon za moderne M lili
A. VIVOD - MOZETIČ, LJUBLJANA
Stari trg 21, filijalka v KRANJU na Glavnem trgu se naj-vdanejSe priporoča velecenjenim damam.
Klobuke sprejemam v popravilo.
52-1
Avstr.= ameriška zaloga čeljev v LjuMjatL
Poleg kavarne ,pri Slon«'. Pazite natančno na firmo.
2825 26-
JOLBI Iff .BL.BUBJl.
Gozdni in poljski čuvaj.
Službo gozdnega in poljskega čuvaja odda občina Zgornja Šiška. Prosilcem za to službo se je oglasiti do 10. julija t. 1. pri podpisanemu županstvu.
Županstvo občine Zgornja Šiška,
dne 24. junija 1909.
Edino zastopstvo za Kranjsko za prava Pnch-kolesa: ,,Specijal" PncIi-koIc3a ....... K 150-—
„Curier" kolesa........... 115-—
Najboljše pneumatike Reithoffer-jeve. — Najnovejši 527	šivalni stroji od K 66'— naprej.	(i)
Za prekupovalce ista cena, kakor v tovarni! Ker prodajam brez potnikov, vsled tega vse blago veliko oene]e.
Coniki zastonj in poštnine prosto.
176« 7—1
Ivan Zakotnik.
Z odličnim spoštovanjem
urar in trgoveo v Ljubljani.

Podružnice
SpSfet, Celovec ta Trat
- DeliMka glavnica -JK MV9.999.
HBBBBMBB

Ljubljanska kreditna banka
sprejema vloge na knjižice in na te- /Si® ff 0/
"Ji: /gg k
koči račun, ter je obrestuje po čistih	/28 /O
Kupuje in prodaja srečke in vse vrste vrednostnih papirjev in po dnevnem kurza.

Vedno in v vsak! množini je doMti: HO 0|
za nje
iz lastne nove, moderno opremljene parae opekarne na Viču pri Ljubljani, in opeko za zid, dalje stavbni
kamen za zidanje iz domačega kamenoloma v Podpeči, pri

mbk®
sseel
Skupna rezerva sklepom Upravno mmmrn sklepom 1807 čez stollsoč kron. 1907 3 nižllloiae šeststoteš Rran.
Zadružnikov čez 550.
♦	MT U><BtWM.'l
Priporoča se slavnemu občinstvu v mestu in na deželi nova modna trgovina

registr. zadruga z neom. zavezo v Ljubljani,
pisarna na Kongresnem trgu št. 15. nasproti nunske cerkve obrestuje hranilne vloge po
3
0
t. j. K 475 na vsacih 100 kron, takoj od dneva vložitve, pa do dneva dvige brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se
obrestovanje pretrgalo.
Uradne ure od 8= de 12 dopoldne in od 3. do 6. popoldne.
Tekoči račun v ilvstro-ogrski banki v Ljubljani. 3418
Račun poštne hranilnice štev. 49086.	Telefon štev. 135.
cesta 97,
mst«
SS32 S2—1
iz prvih tovarn Avstrije: SJSrkopps £>tyr»i® (Puoh), liaffonfad.
0»
izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu. Ustanovljena leta 1867. Vezenj® poučujemo brezplačno.
■gll 5® E.Q-«y®J5 Ha Ceniki zastonj in fpassfeo.
Stari trg št. 18 LJubljana Stari trg št. 18
kot zelo solidna za nakup raznega modnega blaga. Velika zaloga moškega ženskega in otročjega perila,najmodernejših bluz,spodnjih kril, modercev, predpasnikov, rokavic, nogavic, ovratnikov, zavratnic, šerp, pajčolanov, otročjih obleke, svile za bluze in nakite, svilne trakove, posa-mentrije, čipke, šlinge in vse potrebščine za šivilje, kakor tudi velika zaloga najmodernejših in najboljših moških klobukov, čepic in slamnikov,
vse po najnižji ceni.	1495 l
B«HBHSHEBanBBBBE8SBHKaHB!SBSEnHaHfflBliBn3IISa0B3BeEZaQBHHHaE2EailEaBaEEH
■	B
■	■
■ ■
::: l^ajuseja zaloga n:
Ljubljana, T)uerni trg 3 :» podružnica: me^tc, CjJatmi trg.
1422 100 1 ■
B
ISIQDDS9BS]BISBSIt30BIBaflBHNflflIlBC33II]BB9IE!0DZSCISDB3BBQBE9BQBIII D H
Največja slovenska tvrdka za obuvala
Združeni čevljarji v
14 Wolfove ulice 14
priporoča slavnemu občinstvu v njegovo lastno korist to domače podjetje, |<i je že več let v posesti svoje lastne zaloge vseh vrst surovin in k stroki spa-dajočih potrebščin ter je kot tako edino sposobno vsireči vsem zahtevam.
Velika zaloga lastnega in tujega izdelka za gospode, dame in otroke v poljubno najmodernejših oblikah.
Maročila po meri in okusu se po želji, ravnotako tudi popravila z vso skrb-Ijivostjo izvršujejo. — Zunanja naročila tečno proti povzetju. — Ceniki zastonj.
Filijalka: Stari trg štev. 28.	1133 j
scu v
se bode oddala potom javne ponudbene obravnave.	1778
Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedbo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna naj se predlože do
============ 5. julija t. i. ob 9. uri dopoldne =========
pri župnem uradu v Košati i. Ponudbe, katere morajo biti kolekovane s kolkom za eno krono, doposlati je zapečatene z nadpisom:
Ponudba za prevzetje zgradbe gospodarskega poslopja pri župnišču v Ko-šani. Ponudbi mora biti dodana izredna izjava, da pripozna ponudnik stavbene pogoje po vsej vsebini, in da se jim brezpogojno vkloni.
Kot vadij je dodati 10o/o stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarno varnih vrednostnih papirjih.
Stavbeni odbor si pridrži pravico izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene Načrti, proračun in stavbeni pogoji so na ogled pri župnem uradu v Košani.
Stavbeni odbor, 18. junija 1909.
K. Lenasi
blagajničar.
Jožef Kaluža
načelnik.
se priporoča slavnemu občinstvu in opozarja na svojo veliko zalogo zajamčeno pristnih
raznih vi- —	—
1601 12-1
irocai


kateri so ne samo po izreku enega samega, nego na Kranjskem že od več sto posestnikov, ki te stroje že več let vporabljajo kot najboljši iu za naše kraje najpripravnejši spoznani. Vsakdo na] se torej sam prepriča in kupi le ko3ilni stroj
Opozarjamo posebno na naše nove nože z gostimi zobmi, ki po-
— sebno globoko režejo, za nizko in redko travo. =====
Edini zastopniki za Kranjsko:
* V P
Karol Kavšeka nasled.
ij sooamnBnBSinKmmBi
fcfis afipfcffi V;--.

845 52—1
Mm in
IS
Mnogokrat odlikovana.
Mnogokrat odlikovana.
PriporoCa se slavnemu občinstvu in preCastiti duhovščini v naročila na
štedilna ognjišča in peči
preproste in najfinejše, izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih najbolj strokovnjaški, solidno in trpežno po najnižjih cenah. Župniščem, SSSL, samostanom in Šolam dovoljujem znaten popust. Ilustr. ceniki so na razpolago.
Ateije prvega štajerskega slikarstva na steklo
= specialist za slikana cerkvena okna ssss: GRADEC, y lasfn! hiši, M&fahofgasse 13
nekdanji sotrudnik prvega štajerskega slikarja na stck.o 1279	KARO L A SCMIRMER v Gradcu	6-1
se priporoča p. n. preCastiti duhovščini za napravo
—slikanih terkraih oken ¥ rakem slap
v figuralni ornamentiki in navadnih preprognih vzorcih v umetni izpeljavi in po solidnih cenah. — Narise in proračune
na zahtevo in zastonj!_________
G. Eduard Štuhl, umetni slikar na steklo, je letos postavil Tudi v ladji naše nove cerkve 4 slikana okna, ki so kakor ona v minulem letu v svetišču postavljena — slike Srca Jezusovega in Marijinega, — enako jako okusno delo in sicer ste poleg altarja sv. Jožefa na moški strani sliki sv. Frančiška Ser. in sv. Antona Pad., na evangeljski ali ženski strani poleg altarja Matere Božje sliki sv. Ane in sv. Magdalene. More in sme se imenovani umetnik za enaka dela vsakemu prav toplo priporočiti.
Župni urad v Vodicah 28. novembra J1907.___Žužek Simon, £upnik.
G. Eduard Štuhl iz Gradca je napravil za tukajšno župno cerkev sedem oken. Podpisani je prepustil izvršitev dela povsem sodbi in umetniškemu znanju slovitega mojstra. Strokovnjak je sijajno rešil svojo nalogo in zasluži zbok tega najtoplejše priporočilo.
Župni urad Stara Loka na Koč. v juniju 1908. Anton Kreiner, župnik. Na stotine takih spričeval je na razpolago p. n. preč. duhovščini in prosim nadaljne naklonjenosti.
NOVO! 90°o man) prostora potrebujejo patentovane
:: „KQLUMBUS" ::
iti is ii sili stoli
^ ki jih izdeluje in zalaga parna tovarna lesnih izdelkov :
Ter malno in mofolrno Kopališče
Posilila Zniiok in postom Zagorske železnice „Mtke Toplica". Sesosia ©cS nn&ja do 30* oktobra
Termalni vrelci 53° C toplote In močvirne kopelji so prav posebno primerni proti trganju, revmatizmii, isehiji, dalje ženskim boleznim, kroničnim kalarom, eksudatom, nervoznostl, kožnim boleznim, ler tudi za rekovalescente — Najboljšo vporsba studenskega blata, podobno franccvarskemu močvirju. Kopališki zdravnik. Zdraviliška godba. Krasen (jozdal park, najlepša okolica. Njjcencja brezkonkurenčna prav dobra prehrana in bivaiišče.
Zdravljenja s seitlobo.
Sobe od K !•— nadalje. Pojasnila in prospekte daje kopališka uprava v Sliibičkih Toplicah, Hrvatsko. Poita Zabok, brzojavna postaja Stubica. Inttrurbanska telefonska postaja.
1049 1
i


Železolivaraa,
Priporočam se v izdelovanje, napravo in popravo vseh v mojo stroko spadajočih predmetov: raznovrstnih strojev, priprav za mline in žage, moderne Francis-turbin za vsak padec in množino vode, kakor tudi trans-misij za vsako industrijo. Izdelujem najrazličnejša dela iz litega in kovanega železa in sicer križe, kotle, peči, klopi, stebre, trombe za vodo itd., dalje najraznovrstnejše železne konstrukcije, kakor strešne stole, mostove, vrtnarske rastlinjake, vsa stavbinska in ključavničarska dela: železne ograje, vrata, okna, strelovode in štedilnike ter žično pletenino za ograje, vrtom, pašnikom, travnikom itd. Načrti in proračuni na razpolago. Vse po primernih tovarniških cenah._3254 12—3
niso tako zanimive, kakor pa naši platneni in bomba-ževinasti vzorci cefira, da-masta, kanevasa, platnine, oksforda itd.
|........jfcar ||1|T ^if^ff*. .„ ^JO^^Poskusiti ^ ^
in naročite 6 komadov rjuh, obeljenih I* brez šiva 150/200 cm velikih I< 13'50. — Tkalnica 1695	bratov Krejcar, Dobruška 91SO, Češko.	(1)
ij ^anra® naložen denar
J-«5 -v ss.fi.o^emalcjB.


Stanje hranil, vlog:
nad 35 milijonov Hran.
Rezervni zaklad:
nsfi 1 milijon hion.
Za varnost denarja jamči in je porok zraven rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in kso svojo davčno močjo. Zato vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev ter župnišča cerkveni denar.
Mestna hranilnica ljubljanska sprejema hranilne vloge vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 40/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu.
Dne I. in (6. »loženii denar se obrestuje takoj.
Sprejemajo se tndi vloiae knjižice drugih dcusmih ?.avodo? kot golov denar, ne da
bi se obrestovacje prenehalo.
Rentni davek od vloženih obresti plačuje hranilnica iz svojega, in ga
vlagateljem na zaračuni.
Denarne vloce ia knjižice se sprejemajo fuč.i po pošti in potom c.kr.poštne hranilnice.
Posoja se na zemljišča po 43/4% ha leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo skupaj ravno 5(l/o izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Kdor pa plačuje 6% izposojenega kapitala, pa poplača dolg že v 33 letih. Dolžnik pa more svej dolg tudi poprej poplačati, ako to hoče.
Sposoja »<r> tudi fsa menioe in vrednostne papirje.
Hronilnicn S3 nnhajn u tost?il palntf v Prefef novili, Pfcl Slonouiti ullcnti Jt. 3,
na»p'-o4; fran£i'<k{itiskei3iu kloefru.

ani, Kolodvorske ulice štev. 41
■Ud

priporoča gospodom trgovcem in slavnemu občinstvu
tovarna slamnikov v Slabo Fran Cerar p. BonižaSe pri Ljubljani.
Postrežba točna. Na zahtevo se napravi vsakovrstna oblika.
Vzoiei m raznolaao. 3294 (d [pno Mitnariip
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
je imela koncem leta 1908 denarnega prometa nad K 71,^17.344-75
brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje poso jilnica sama za vložnike.
□oDaaaaouaaaaaaaaacro
Stanje hranilnih vlog dne 31. decembra 1908 nad . K 17,102.911.27
Upravno premoženje............K 17,519.983-93
Posojuje na zemljišča po 5'/*% z IVa°/o na amortizacijo ali pa po 5'/i% brez amortizacije; na menice po 6%.
Posojilnica sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizovanja dolga.
URADNE UKE: vsaki dan od 3. —12. in od 3.-4. izven nedelj 114	in praznikov.	52—i
izvozna JvrjJita S&ncncga In modnega blaga priporoča v zajamčeno 468 52- 1 g
znani "kakovosti mOtiltO Ma§0 J&TjTmtfn	^00000000000.^
gospode, namizna prte iz damasta, brisače zajamčeno stalnobarvnih	R
prekrasnih mo- ^^Sfasfi za srajce, obleke itd., po nizkih in	C3
dernih vzorcev.	il stalnih cenah. Velika lepa izberi —	SJ	T^gHgj
Mnogo pohvalnih priznanj. Naročila nad 15 K poštnine 9 prosto. 1 zavoj 40 m pralnih ostankov okusno odbranih g} za K 18'— franko po povzetju.	a
i™« Samo pr! nas cžobUSe pravo In dobro bSago. —	/ ;
Izvolite pisati po vzorce! ^aaaaa
modernimi, velikimi braoparniki iz
je proga
Na naših parnikih «Fin!and», «Kroonland», »Vaderland», «Zeeland», „Lapland", „Menomi-na", ..Maniton", „Gothland", „A\arquette" in «Samland«, kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med Antwerpnom in Ncw-Yorkom, so snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba in spalnice ponovem urejene v kajite za 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminent-nega pomena in trnja vožnja 7 dni.
se priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstavništvom kakor p. n, občinstvu za pre-vzetje in solidno izvršitev vsakovrstnega
| za steklarstvo v figuralni in navadni orna-| mentikl, stavbno ter portalno steklarstvo kakor jNg^jJEj | vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmo-	1
dernejšem slogu in po najnižjih cenah.	i
Zaloga kakor velika izbera steklenega in porce- tf^^^r}
| lanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov
I podob, izdelovanje okvirov za podobe itd 2973 52-1 fe^^l t	iS	I
(	Narisi in proračuni na zahtevo zastonj.	ji^^Ui
Spričevala mnogih dovršenih del so na	razpolago p, n. i ■ "	1
odjomalcem v ogled.
r^asiTK^r^soCEr^
£3 trz..,.-1 1 luesma} cs^aajjiHsaa asjBaaKSBSgaiBaiMM tzssssi jsaaaacags' sa T-sasssesass gmatJCKsa:.'',	gBssaKsaa Csaasr^sBssa csssss-.-——1
H P?	t'? fi®8 i?	"n'7-Jll
^ ¥ i I j; Sačrti In Izvršitev le pri i m jj--Inžener-hidrotekt -	I p js
JP JL P It H taaž! sgss!ala! tvrd&L i 1 n BfnWi*asll aphnilr I SflihlnaMi* !i S
ti lil Titato tam h mmi ||| MMM lsl£MMSlg lillilpiS I S I
Sli zastonj, ICO se povsf 1' dslo. | g j| Beethovnove nl.4. Brzojavi: La«, LjR*a. §1 i i!
Na5a proga oskrbuje tudi po večkrat na mesec vožnjo Čez Kanado, katera pa je izdatno ce-nejša kakor v New-York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
Franc Dolenc
v Ljubljani, Kolodvorske ulice odslej žit. 26, od južnega kolodvora na levo pred znano gostilno pri « Starem tišlerju« 188 (52-H
na	979 (1)
js 11...................... Betonsko podjetje« "m!r«ii«5s'
Priporočamo bogato zalogo umetnega kamenja: cevi, okrogle in ovalne, (patent Kielberg zastopstvo za Kranjsko), stopnice (iinjelcgantneKi vzorci, brušene in polirane), mozaične, kakor tudi hidravlično stisnjene meta!lique-plošče za tlnkove za cerkve, veže, kuhinje, hodnike, trotoarje v rn^:ilh barvah in vzorcih, podboje, križe, nagrobne spomenike, okvirje, postamont«, balustrnde, ornatnente, fasade i. t. d. — Opozarjamo posebno na prekrasne plošče iz umetnega marmorja (Carralgth-patent) za obhajilne mize, oltarje, za prevleko lisen, stebrov i. t. d. Gospode interesente, zlasti preč. duhovščino in stavbinske mojstre vabimo najtiljudneje, da si ogledajo na licu rr.estn blngo. CENIKE IN VZORCE POŠILjHAlO RADE VOLJE NR ZJIHTFVO.
-r-a^artc :i.TmcT,.-i an-; -^rrrz' nniTnr min i.....hm im»»win hiihmii mm mirim i	it
Brivci.
ivec
j štev. 12.
FfflllC ZfC ^rivec> Liubl'ana' Dunajska cesta KeiŠiD Stanko, brivec, Kopitarjeve ulice 1.
KcM^ekcSje.
i, trgo\ Mestni trg 9.
Olk	trgovina z izgotovljeno obleko
Gričar k lejac,
zaloga obleke, Prešernove ulice 9.
Lekarne.
M. Ph. Čižrnar
ilčev trg.
v Ljubljani, zraven ro-
tovža.
Ph. Mr. Leustek- lekarna
poleg jubilejnega mostu.
Lekarna Trnkoczj____________
UjSaniifakisutr1«© foBa^a.
roeilft Janko, „Pri Česniku", mnnufakturna UCSlSiSk iti modr.a trgovina. Stritarjeve (Lingar-jeve, ulice.
IfpcclAf tr£ovina z rnanufalctunlm blagom, iktoMCI Pogačarjev trg.
Lenasi & Gerkman. KS,*«
blagom, Stritarjeve (Špitalske) u!ic3. (Olej inserat).
Pri sv. Cirilu in Metodu, 'S, u^:
jeve ulice 1.
a A. & E., trgovina z mannfakturnim
CniTVfiN FRANC, SIN manufnkturna trgovina na O V U s Hli drobno. Mestni trg št. 22, v stari Soiiva-
novi hiši.
ITrhaflP fe'i'ss> trgovina z mariufakturnim blagem uiuaiio na debelo in na drobno, Mil;loš£ičeva c.
lTrhanr Feliks, trgovina z manufakturnini blagom UiUdlit Pod trančo štev. 2.
r« borna & t., trgovina z manutakturnim LfllJCiliC biagom na debelo in drobno, Mestni
trg 10.
.......
Cont/iirs Franc Ksav., manufakturni trgovini OUUVall na drobno, Mestni trg nasproti mestn. magistrata.
Blodno in meSsito bl@go. SlllkOVlC A cledlči'modnatrgovina,Mestni
"V---------------------------
Zsrori Petra ces'a št. 2. Velika izbira raznega t-cHgl perila, ktavat itd. in potrebščin za krojače in šivilje. „Pri nizki ceni".
7,'rfpf Franc, trgovina z mešanim blagom, manu-b\n Clj fakturo in potreb, zr. šivilje, Sv. Martina c, 23.
Ji p. rta m© za	m že«si?®.
Alft^AVfP Marija, opreme, perilo za go-AlCk)UVWl< spode jn damCf ui.{iiši<e za g|.
vanje perila, Poljanska cesta štev. 22.
uujnun	----------- 1 u in---mm mn »in i ■■m i—, mmui
PaSO|«ŠM8C®n
Kmetska posojilnica ?kueb,j^:
lice., sprejema hranilne vloge in daje posojila, Dunajska cesta št. 18.
7l\YPf Fraric, trgovina z mešanim blagom in nioko, //UlClf S\. Petra cesta 21.
Urai>ji in z!»t«rji.
Ci'.<\m\ Fran, trgovina z urami, zlatnino in srebrnino VUUfcli Prešernove ulice.
Miklošičeva cesta 8. rat.
Franc Ksav., manufnkturna trgo-U V Ci.2.1 vjna na debelo, Francovo nabrežje
S
za vodo.
cnilffllig FRANC, SiN manufakturna trgovina na OVU Iiili debelo. Mestni trg št. 23.
Ljudska posojilnica
V7aiPfllilA podporno društvo, Kongresni trg 19 »MijvmiiU 0|ej inserat.
Obrtno pomožno društvo jfi^Vtt:
mine vloge po 43/4o/0 ocj dne do dne, brez odbitka rentnega davka in daje posojila proti menici in vknjižbi.
Spaoet»ij«lko iuSj^jaso.
IRčfHli* Franc, zaloga špecerijskega blaga, a	špirita, žganja, moke, otrobov in ko-
ruze na drobno in debelo, Dolenjska cesta št. 2.
Hftrialr & Srthpr trs°vi.na s ^ec. blagom in
DGiJim «3'JU O j, žganjem, Vodnikov trg 2.
i IVfpsičiinffer T>lrftovina s Spec. blagom In |	delikatesam!. Sv. Petra cesta
i št. 37. in 42.
j Milko, urar In trgovec z zlatnino in srebrnino, Jurčičev trg 3. Olej, inserat.
SllttftPr urar *r£ovec z zlatnino in srebrnino, (JullJJCi Mestni trg, nasproti rotovža.
Vtlh'it" Luka, urar in trgov, zlatnine, Kopitarjeve I Ulltll ulice 4. Glej inserat.
7liPf>	"P1"*. urar trgovec z zlatnino,
Lu j C b srebrnino, gramofoni in ploščami, Stari trg 26.
Usnjje*
PVflmr K. A., trgovina z usnjem in čevlj. potrebni C£<U ščinami. Sv. Petra cesta štev. 2.
Fran, trgovina z usnjem, Resljeva cesta 2.
Rasne tivrdk®.
Matko, trgovina z lesno, pletarsko in sitarsko robo, zaloga otročjih vozičkov, žitne, morske trave, Semeniško poslopje.
tCrASr07ntra katol. tisk. društva, Kopitar-IgUiCiMLa jeve ulice 6, II. nadstr.
Ma!ly Fr.
& dr., parna opekarna, Resljeva c. 2.
F., trgovina modnega blaga, vezenin, pred-tiskat ija, Mestni tvg 18. Olej, inserat.
Puh Josip, polaganje parketov, Oradaške ul. 20.
Pt isfntl Filip, slikar za napise, črke in grbe, fi. J !OWU Prešernova ul. 50.
BlSCh0f Rudolf, slaščičarna, Židovske ulice.
Tirata Hfilirl™ zaI°gaMrurgiCnihin ortopedičnih D;aia UlflKJia predmetov, Prešernove ulice
profw phfrl črkosllkarja, stavb, in pohišt. plesk. iHdi.0 LUCil lakirarja in prodaja oljnatih barv, Miklošičeve ul. 4.
Jgggj* Toni, trgovina ročnih del, Židovske ul. 5. KOllmaflll	za'08a porcelana in steklenine,
J A, krznar in zaloga klobukov, Kongresni trg.
Katoliška bukvama. 'S&t.KS
fijo 5, poleg stolnice. — Glej inserat.
Frftidfltslm ..Katoliškega tiskov, društva'*,
1 IUUaJtflila Kopitarjeve ulice 2.
Ržfjfik J°sjP»ž.kIi^avničarski mojster, Francovo
RPiftif Franc, glavno zastopstvo kr. povl. zagre-ItUiHO bačke tvornice likera, preje Franjo Pokoril)', Zagreb.
Restavracija Avg. Zajec, Sodnijske ulice 6.
S?-X	elektrotehnična obrt, Oradi-
^tllTftira Fr-' lrR°vina 2 železnino, poljed. stroji Olu^Iba jn cementom, Mar. Ter. c. 1 poleg Figa-birta in Ančnikovega skladišča. Olej inserat.
Tehnična pisarna S^ttbt
nik, Šeler.burgove ulice 4, II. nadstr.
Xl'60 Simon, stavbena tvrdka, Sv. Petra c. 25. Y0dfllk	kamnoseški mojster, Kolodvorske
ulice.
Vr e č k o
Ivan, trgovina s papirjem,
Sv. Petra cesta 31.
Zamljen ,van« Čevljarski mojster, Kongres, trg 13
$shPfr A« največja zaloga čevljev domačega iz-a.H!l)ll dclka. Prešernove ulice.
Opazka i Ako se oglasita vsaj dve tvrdk ene vrste, dobita poseben oddelek.
BERMHARDT-OVI
Kolsfi si i i i liisi sil
Obratni stroški 5-6 vin. za konj.silo in uro-Hobsnega dima, nobenih saj, nobenega smrada, nobenega iz-prašsnecja strojnika, nobena nevareogt za ekspl02;ije aiž ogenj, Ki^kl nabavni stroški, se laliko postavijo ? bivališčih, ni potreba nobenega dimnika. =-...,■;	Pripravljeni za takojLji obral.
Najcenejša obratna moč za izvrševanje obila, poljedelstva in Industrije.
Ponudbo z ugodnimi plačilnimi pogoji. — Ceniki in naslovi na ogled poslanih strojev na zahtevo na razpolago
C. kr. priv. tovarna za motorje in 3troje yblli!iUl^UH $mm UUUUJIMIJ Se, SchOnbrunnerstrasse št. 173, SI.
Zastopsik: J. 5IIKULA, inžeitier, sednijsko zapriseženi cenilec, Ljubljana, Cigaletove ulice 7.
m M a> ■
lil
stavbeni in galanterijski klepar H Ljubljana, Tržaška cesta 2
» se priporoča slavnemu p. u. občinstvu iS! in prež. duhovščini v izvrševanje vseh ilij v n5,egovo stroko spadajočih del, po-j[f| sebno j)a	1790 6—1
' pokrivanje streli in cerkvenih zvonikov.
Naročila za vsa nova deia kakor tudi popravila, ki se izvršujejo točno in po najnižjih cenah, se sprejemajo v delavnici na Tržaški cesti št. 2.
iz hrastovega lesa in sicer:
30 komadov od 6 do 8 hektov
10 1 1 1
n
i' »
»
„ 15 do 18 30
n
n
50 60
n n n
n
oddaja pa primerni ceni M. Rosner & Co: 295	v Ljubljani.	15011
mmmmm

Izdelek nedosežen glede trpežnosti, elegance in priležnosti torej najboljši izdelek monarhije, kar priznavajo vsi merodajni strokovnjaki. Naj torej nikogar ne premotijo hvalisanja z drugih strani, vsak naj kupi le čevlje z znamko F. L. P.
•crn * 4
l^ama predaja za Kranj
o
Znamka F. L. P.
mi
& a tf-ii
n
Mi

ii
ag £
llpilllliSl
Safs
ZnamkaF.L.P.


I mm. izpeljh¥h mm
seli pcslovniii inmU\\. - lidnjsnjo čekov, naliaziiic in
. I w 13> p ^iii ¥ T M ^ w o ? c p TtF.
M XLO. Ji«. JSL>< a,Jf M. A. J.T. M. AA IT' Vj 2.1&,
m
ESflKBBBBS
FLhmČMFi DELNIŠKA DRUŽB K j NAKUP IN PRODAJA
OSHEDNJK MENJALNICAt I vseh vrst rent, obligacij, državnih papirjev, ^fk^UM* BON a v L. WOT.T SrFTI.F I II ^.prioritet, zastavnic, srečk i. t. d., L t. d.
ovaiiiG proti i?$ii)i pii MM sreCis in vredn. papirjev.
I
A	jj	t # B:den Kanuk" ^'u.VZTZ^Z " I ^Mm^ Pffll W ^ m STltt il VIVAL Mf.
Kfl B!87H8 lH SlT8fi3fta mesla tO- in iaozeinatva. \\ Podružnice:	Ij^PrcscaMo 111 conjke premij zastonj in franko.
I84i	Ustanovljeno teta	1842
Slikarja napisov Stavk (n pohištvena pleskarja.
Velika zbirka dr. SdiBnfeldovih barv ▼ tubah za akadem. slikarje.
ELEKTRIČNI OBRRT.
1842	Ustanovljeno teta	1842
Zaloga čoplčev za pleskarje slikarje in zidarje, štedilnega mazila za hrastove pode, karbolineja itd.
PriporoCava se tudi si. občinstvu za vsa v najino stroko spad. delo v mestu in na deželi kot priznano | reelno in fino po najnižjih cenah.
Telefon 154.
l®SSaS53SS»i»
,Pri solncu",
Slovenska trgovina,
,Pri solncu",
izvrstno, iz vinskih goric, slavnih izza časa Rimljanov, ležečih na morski obali Izola-Pirano, je naprodaj v kleteh poštenih slovenskih kmetov. Posreduje in za pristnost jamči: »Kmečka gospodarska zadruga v Medoših (Korte)" pošta Pirano — železniška postaja Portorose (Istra). Cena belemu (rumenemu) vinu po 26 K hekto na debelo in po 28 K hekto na drobno. Cena črnemu (istrsko refoško) po 20 K hekto na debelo in po 22 K hekto na drobno postavljeno na postaje.
„pri solncu" za vodo, v mestni palači. 2«:
Pidpofoeam slav. občinstvu veliko zalogo favno došlih
damskih klobukov najnovejše mode.
Nadalje raznovrstnega blaga: rokavice, nogavice, kravate, bluze, krila, otroSke obleke, Cepiče, pasove, moderce, predpasnike, velika zaloga belega perila za dame, gospode in otroke, vsa oprava za novorojenčke. Največja zaloga umetnih cvetlic, venčkov, Šopkov za neveste in nagrobnih vencev s trakovi. Vezanje cvetlic točno po naročilu. Za kupčevalce na debelo najnižje cene!
Najnižje cene! =r Solidna postrežba! -—- Najnižje cene!
Lnncnstnp od K 26-—, rieb«ri-pu£ka od K 8 50, pižto!« od K 2-—, samokresi od K5-—. :: Popravila ceno. — Ilustrovanl ceniki franko. ::
F. DUŠEK v OpiaSra® &4®w. 77
1631	Češko.	?,2
iftntmltt
Azritjo 4%ut>ro, po evni jpvfcrtMtii	vbrrupg,
r&imvnJFdžmetelZa,
9Jtyub$anši/<blo4uorsk0 ufrcw2dt, j
Domača tvrdka!
LUKA VILHAR
Ljubljana, Kopitarjeve ulice št. 41
tik novega paslopja Katol. tiskarna, izvriuje točno in po nizkih ccnah vsa naročila na vsa- »pn kot: žepne, stenske ter ure bu-kovrstne lil G dilke.zlate.srebmeinnikelnaste ure, Hnjijttjpp nnefano lcr različno zlatnino dalje f Ul lulUu, jii ulllilO insrebrnino. 2KMS2-1 Vsa popravila se tzvrie solidno la po airki ceni.
valjični mlin v Kranju,
^fanjsko.
Največja proizvajanja priznano najboljih pšeničnih mok in krmnih izdelkov, ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrst. j Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se in I dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar > je zlasti za gospode pekovske mojstre ne-j precenljive vrednosti.	2916 52-1
!	Zastopstva in zaloge:
V Ljubljani, Kočevju, Podgradu, Trnovem, Trstu, Pulju, Gorici, Celovcu, Beljaku, Bol-canu, Inomostu, Trldentu, Zadru, Spljetu, Ercegnovem, Kotoru, Sarajevem.
Brzojavi: Valjični mlin, Kranj.
Kje se dobe najboljši poljedelski stroji, kakor mlatilnice, gepeljni, sla-moreznice, čistilnice, preSe, za sadje L t. d.
Edin« le pri:
▼ Ljubljani, Marije Terezije cesta
Stev. L, Valvazorjev trg štev. 6.
. * '' ■. •"•i '
in zakaj: zato kar so dotični stroji iz najboljših tovarn sveta, najbolje sestavljeni, ker se istih proda na tisoče in tisoče komadov in se ravno radi tega, ker se jih izdeluje v velikih množinah, dobivajo po nizkih cenah.
Ljubljana, Sodnt|ske ulice štev. 11.
Izvrševanje vseh v fotografsko stroko spadajočih naročil kakor: povečavanje, reproduciranje, fotografiranje tehničnih predmetov, mterijerjev itd.
— ¥sa dela ss Szvršujejo Mso tudi v Haj¥2EjI mnoM —
Obračajte se na mojo tvrdko pri nakupu stavbenih potrebščin, portland - cementa, traverz železniških Sin in druge različne železnine in raznega orodja, nagrobnih križev, tehtnic.	1739
Telefon 177
)-4flO»WBESHIš5SSH»! W«Bfci(SEB3i
| msfzmusi Ismasans iMBMHMi
Najcenejša in najhitrejša vožnja v Rmeriko je s parniki
v Spcasji Šiški pri fcjabljaaS.
Gospodom gostilničarjem in p. n. slavnemu občinstvu priporočam
vsake vrste, z 1, 2 ali več sobami od 8 kron mesečno naprej, se takoj ali za pozneje oddajo v novozgrajenih hišah na Predovičevem selu poleg Ljubljane. — Več se izve pri E. Predoviču, Ambrožev trg 7, ::	v Ljubljani.	::
i //M 389 a WflttflE c a 8 cosars3lim^ brzoparniki :: Kronprinzessin Cacilia :: Kaiser Wiihelja II, Kron-Prinz Willielm, Kaiser Wil-^feBalHBilHPP :: :: helm der Groflo. :: :: ■■ 1 Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni.--
Natančen in zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri 2886-58
Najjcejtsefše
cilindre in čepice
t najnovejših la^onah in velikih izberah 112	priporoča	52-1
3436 domačega izdelka 52-1
priporoča po najnižji ceni in najboljši kakovosti slavnemu p. n. občinstvu in — prečastiti duhovščini —
nasproti občeznane gostilne „Pri starem Tišlerju".
Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. Vsa potovanja se tikajoča
pojasnila točno in brezplačno* Postrežba poštena, rechm in solidna.	^
Potnikom namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, A^exiko, California, flriona Utah, Wyoming, Nevada, Orcgon, in \Vashington, nudi naše društvo posebno ugodno
izvanrcdno ceno čez Galveston. Odliod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno. Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltimore in- na vse ostale dele sveta, kakor-Brazilija, Kuba, Bucnos Aires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd.
v Ljfrblfamt
Pred m S119. siaritrsšt.1 Prešernove ulice št. 4.
- Popravila točno in ceno. -
Pod trančo st. 2. Postaja elgk. železnico,
w ________
(Ustredni banka českuh sporitslen)
Telefon ž!. 12017.
POfiriižnipg- DUHOH' Poiinnorslra^ w
1 VnlkUl.i«)!. m m 1111 v i., ?» i^pmi t,wi ttmvgu uu.
Vloge na knjižice in račun 4°/o in 4l/«°/o. — Kupovanje in prodaja vrednostnih papirjev. — Uprava in čuvalna zaloga brezplačno. PosojUa okrajem, mestom, občinam in drugim javnim korporacijam proti amortizaciji na 4°/o in '/4% upravne pristojbine. Financiranje javnih 1431 podjetij. Emisija lastnih 4°/o bankovnih obligacij, katere uživajo pupilarno sigurnost in se smejo rabiti za vsakovrstne kavcije.
bbss; mnTTiirnimrinimiHi ilirnim............. 111111111111111
smsnvaranisHBRi
Del. kap. 7,000.000 K Telegrami: .Sporobanlm'. Deponiranje kavcij ln : vadij raznih vrs; Eskont menjic samo : denarnih zavodov Bankovne informacije : in svete bresolačno
Ponudimo vsa ko poljubno množino*
480
m pfcii! ali primtl m tete
Ope&®9 romana "cemeni,	aiieciuBiffli&e,
za iSakaisJ® cerkva, hodnakov i. cL
»Ljufalj
Na zahtevo pošljemo vzorce in prospekte takoj brezplačno
vseh vrst za urade, društva trgovce itd.
Anton Čeme
graver in izdelovatelj kavčuk - štambiljev
LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 6. Ceniki Srasiko. 3450 521
10
<c
o
U1
to
Podjetje betonskih stavb!
rata Seravalli & Pontello
LJUBLJANA, Slomškove ulice St. 19. 3060 Kiparstvo in tvornica umetnega kamna. 52-1
Različna kamnoseška dela iz umetnega kamna, izvrševanje cementnih cevij, stopnic, posta-mentov, balustrad, strešnih plošč, raznovrstnih plošč za tlakanje, vodometov, korit in vodovodnih mušljev, korit za konje in govedo, ornamentov, kipov, fasad, plošč in desk iz mavca za stene in strope. — Zaloga kameninastega blaga in Samotne opeke.
Vsa dela so solidno In strokoviijaJko Izvedena. - Cena najnižja. - Jamstvo. - Zastop. svodov patent „TIimI\
J(iav^a
ijdelovatelj ^trurcfičnih in orto• pedičnih predmetov in $andajf,
Ljubljana, Prešernove ulice 5.
Priporočata svojo veliko zalogo obvezil ja zdravstvo in bolniško postrežbo, bijejev, irigatorjev, aparatov sa inhalacije s paro in mr^lo, sterelizirane obveze in pamuka, kakor tudi nogavic za krene jr//e, k^ne pasove, vsakovrstne brizgalke, stvari in aparate jo samoklistiranje, najboljša kvaliteta gumijevih posteljnih podložk• Vse bandage se izdelujejo pod strogim nadzorstvom po odredbah p. n. gg. zdravnikov. Zunanja naročila se točno, hitro in diskretno dopošiljajo. — Galvan;čm poniklovalnizavod j motornim obratom. Popravila se izvršujejo točno in ceno.	3 5
ss k K imni
P a SS 55 5S 15 S a
s p
£5! Ustanovljena 1847
S I
S
tmgmCB
.gja-S n g j.
Ustanovljena 1847.
a
s is
N
Majvecja zaloga pohištva fes;
za spalne in jedilne sobe, salone in gosposke
sobe. Preproge, zastorji, modroci na vzmeti,
žimnati modroci, otroški vozički itd.
Najnižje cene. 2832 51—n Najsolidnejše blago.	""g
m
r-srs snns a	n
IT 5S B B rtSSS S2	S
i S S fj S S S S s s s s oals
B_B.....fl. M
Stavbeno, umetno in Honštruhciisho II-eavnlčarstvo. Hidralično vidre in sesalhe.
TV
i. Spreltzer-!a naslei
Ljubljana, Slomškove ulice 4.
Priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v izdelovanje vseh v to stroko spadajočih predmetov: žično omrežje na stroj, obhajilne mize, ograje na mirodvoru, obmejno omrežje, vežna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, Štedilnike, strelovode, železna okna, železne stole i. t. d. i. t. d. Specijaliteta: valjični zastori in solnčne plairte po najnovejšem sistema s samadviualnimi oporami brez vijakov. 5
= čevljarski mojster Ljubljana, Radeckega cesta 2
Priporočam se velečastiti duhovščini in slav. občinstvu v mestu in na deželi v obila naročila. Izgotavljam natančno po meri ter isto ohranim za prihodnja naročila. Obnovitev naročila zadostuje po dopisnici. Na željo pridem tudi na dom. Cene zmerne! Postrežba točna!
3292
KORENCAN
•Ljubljanai
trgovina norimberškega ln galanterijskega blaga na :: drobno in na debelo. ::
Velika
pletenin
kakor: nogavice, srajce, maje, spodnje hlače, otročje obleke itd.
2575
prvovrstnih dunajskih tvornic in
ni je
Ilfonz Breznik
ameriškega sistema prodaja inizposoja najceneje edina narodna tvrdka
Gradišče št. 11
:: blizu nunske oerkva ::
Kot edini domačin, strokovnjak in učitelj ..Glasbene Matice", opozarjam vsakogar, naj se blagovoli prepričati o blagoglasnosti in trpežnosti mojih instrumentov. — Delna odplačila. — Desetletno jamstvo.
Na cenejc uglaševanje. 2079 32 1
Perje za postelje in puh
2899 priporoča po najnižjih cenah 52—1
F. HITI pred Škofijo 20.
Zunanja naročila se toCno izvršujejo.
Telefon št. 21—60. Brzojavi: Balkansped.
n ■ a
v
114.
Žiro račun pri JADRANSKI BANKI v Trstu,
sprejema v svoja dobro urejena skladišča vsake vrste blago in daje na isio prednjeme pod zelo povodnimi pogoji, ter skrbi za prodajo blaga najkulantneje. Istotako kupuje in prodaja vsake vrste blago po naročilu in na račnn svojih naročevaicev najpovoljneje. Otvarja carinske kredite, za-carini biago in daje predajeme na blago ležeče v javnih skladiščih. — Odpošilja vsake vrste pošiljatve na vse strani točno in brzo, zvršuje reklamacije in daje vsako stro-
kovno pojasnilo in navodilo hitro in zastonj.
2645 25-1
RSR
m
BH
Izdajatelj: Dr. Ignacij Z
KONGRESNI TRG 19 registrovana zadruga z omejenim poroštvom KONGRESNI TRG 19
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do	M1!0! brez odbitka, tako, da dobi vlagatelj od vsakih vloženih 100 K
12. ure dopoldne jin jih obrestuje	- §30 |2 |0 čistih 4 K 50 v na leto. Rent. davek plačuje društvo samo. Druge hra-
nilnične knjižice sc sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje prekinilo. Daje tudi svojim članom predujme na osebni kredit, vračljive v 71/2 letih (90 mesecih ali 390 tednih) v tedenskih, ozir. mesečnih obrokih, kakor tudi posojila na zadolžnice in menice.
Dr. Fr. Dolžak 1. r.,	Prelat fl. Kalan 1. r.,	Kanonik I. SuSnik 1. r.,
zdravnik v Ljubljani, podpredsednik.	predsednik.	podpredsednik.
F**
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Ivan Štefe.