Uto 2, PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE ■ štev. 300 - Cena 4,- lire Poštnina plačana v gotovini ________________________ Spedizione in abbon. postale TRST, sobota, 25. maja 1946 Uredništvo in uprava, Piazza Goldoni St. 1 • L Tel. št 93806 93807, 93808. Rokopisi se ne vračajo Lik maršala Tita priča o veličini naše borbe, je njen simbol. mu, mm tiri veliki borec proti vrheh nad našimi mesti, vasmi smo prižgali včeraj, se je zmračilo, nešteto kresov, vetlili smo naša okna. Na naših hiš, na pobočjih j. 8°ra. ki so bila zdaj vidna, ^ se zopet izgubljala v temo, k °Vl^1 Plamenov kresov in ra-Sebo^ S° P®1"®1® 3 svetlimi traki 2a ’ *° s« zasvetile rdeče zvezde. 80 razsvetljeni napisi, r°j napisov: Tito, Tito. ,°b ^ smo se zbrali. Vsi. Ob ^ ^ pred našimi domovi, v estri domu, katerega smo j®*®! obnovili, smo nekateri , L drugi stali. Razoglavi . v oerkvi. Nekdo izmed nas 1* spregovoril. Ima štiriinpetdeset #* d0'iltO *eb takrat, odkar j""’* dva delovna človeka, jjT^Hrvat in Slovenka, v j||^0TC'1> v Hrvatskem Zagor-sl°vnemu ljudstvu Jugosla-w‘,W*JeSa sina. Borba za j, košček kruha, ki si ga ♦»Tine Oboriti z napori, s kr-j, J®* Hitiji, z znojem in solzami, bila '‘litovska kot njegova rana mladost, ln moška leta. Prav življenje. Rasel je z ^ vom, skupno z njim se je klvll 84 boljše, človeka vredno Vzrasel je v neustrašna. odločnega prvoboritelja *vvnega lju 30 Prišli tisti težki dnevi Sjjj, 48 Timorce — jugoslovanske «o 8’ ^ta. Med nami in njimi kako etn° PoteSnili neke črte, heita r bl nas hotel ločiti. Le za ni so dejali; «Da se izka-«5 l)CVloa»- Štiri dolga leta smo *t0o f*1 28 mir> Zato smo, ker lH, inbm mir, pristali. Vedeli Uai,3Ino tudi, da je pravica na Ta W- 90]4 fas od takrat je bil dolg. Dol^ IT 1)11 težkih preizkušenj, *t,a “°rb proti ostankom faši-80 začeli dvigati glavo, 't® ga ne bi nikoli prema- <*> 3® prišla komisija: za dela u’ 24 Pravično mejo. Vi-'k naše grobove, videla na- e®ne, do tal porušene vasi, k«, preštevala naše statisti-šj®8,a je naSi ki vsi tako tki ig, 0 čakamo svobode, čaka-tlto, l8, 0tiPala bi lahko pra-V^Jela z roko. Pote^ ^obro vemo, kako Je bilo ]|ka 5 J« taka zveza, naša ve-H^kttčjica in zaveznica, je Sala Pravično. Toda pred- pravice! Naj pogledajo s **t»( 80 tudi črte, tri umetne ne J« za nekaj časa, 0 — in to zaradi «pra- k ^ tl *dai ktte,^ *®d njihovo »pravice*, i h^ice Uresničena na las, do *ehil1].*Ilaka oni iz zadnjih seks k v®jsetih let. Pravica: brl-Nta' °ne> ki poleg Benečanov ^sjo, našo najzahodnejšo *8|*iljei ^ejo spoditi z njihove ^ * nam oviraJ° občevati tJlhovi ^bkterinskem Jeziku. Po ko *,i. *Pravlci», po kateri so ta-c*tankl fašizma tukaj fcj War>Hi tev ^ • Pač ni več tukaj Sloven. bi ^ Ker so <<>*.. .________ SO*111 nif d®leč Sr* ** nar" naše 80 črte potegnjene teza obalo. . -v, - —— UBtanove, ,m° zgradili z demokra-^8o»u,ratl Habjani — skupno jVj , Van»kimi narodi. Deset- . ltJa^v<1C86fctiaočl brezposelnih ln Slovencev v coni A ,ker4^^0 kot v vseh 27. le-mesta brez za-Sl d®' toda za fa- U*’ da bi Ca' da 1)1 naa P°kon-' nov0 .J^Pr^vljall nove voj- hl45a • k J^P^lJenost, braniti čestitka! dnevu. CE. TODA TRDNO SMO UVER-JENI, DA BO TUDI SEDAJ, KO SE ODLOČA NASA USODA, ZMAGALA PRAVICA, KI JO NA CELU Z BRATSKO SOVJETSKO ZVEZO PODPIRAJO VSE SVETOVNE DEMOKRATIČNE MNOŽICE, POSEBNO PA JUNAŠKI JUGOSLOVANSKI NARODI IN DA BOMO KMALU ZAZIVELI NOVO ŽIVLJENJE V NOVI JUGOSLAVIJI POD VAŠIM MODRIM VODSTVOM. ZA DOSEGO TEGA CILJA SMO PRIPRAVLJENI ŽRTVOVATI IN ZASTAVITI DANES PRAV TAKO, KAKOR VČERAJ V OBOROŽENI BORBI, VSE SVOJE SILE. ŽIVEL TOV. MARSAL TITO, JUNAŠKI VODJA JUGOSLOVANSKIH NARODOV! ŽIVELO BRATSTVO IN E-NOTNOST JUGOSLOVANSKIH NARODOV! SMRT FAŠIZMU! SVOBODO NARODU! IzvrSni odbor SIAU za Tr2a!ko okrožje DRAGI TOVARIŠ! DANES PRAZNUJETE ŠTIRIINPETDESETI ROJSTNI DAN. Z VAMI GA PRAZNUJEJO VSI NARODI JUGOSLAVIJE, KATERE STE VODILI V TEŽKIH BOJIH PROTI KRUTEMU OKUPATORJU ZA NJIHOVO O-SVOBODITEV IN KI JIM DANES NAČELUJETE PRI DELU ZA OBNOVO PORUŠENE DOMOVINE IN ZA UTRDITEV PRIDOBLJENE SVOBODE IN NEODVISNOSTI. PRAZNUJEJO GA TUDI PREBIVALCI JULIJSKE KRAJINE, V IMENU KATERIH VAM POŠILJAMO PRISRČNE ČESTITKE, ŽELEČ VAM, DA BI ŠE DOLGO ŽIVELI V BLAGOR JUNAŠKIH NARODOV JUGOSLAVIJE IN ZA ZMAGO VISOKIH ČLOVEČANSKIH I-DEALOV, KATERIM STE POSVETILI VSE SVOJE DRAGOCENE MOČI. ŽELIMO TUDI, DA BI SE VAŠA PRIZADEVANJA ZA PRIKLJUČITEV JULIJSKE KRAJINE IN TRSTA JUGOSLAVIJI KMALU USPEŠNO KONČALA, DA BI MOGLI TUDI MI PRAZNOVATI PRIHODNJO OBLETNICO VAŠEGA ROJSTVA V SKUPNI SVOBODNI DOMOVINI- Slovansko-itdlijanska antifašistična unija; Slovansko-italijanske antifašistične šene; Antifašistična mladina Julijske krajine; Prosvetna zveza; Centro di Cultura popolare; Zveza društev za telesno vzgojo. MarSalu Titu Beograd. OB VASEM ROJSTNEM DNEVU VAM, STVARITELJU NOVE JUGOSLAVIJE, PODPISANI M O S ZA TRST V IMENU SLOVENSKEGA IN ITALIJANSKEGA DEMOKRATIČNEGA PREBIVALSTVA TRSTA POŠILJA GOREČA VOŠČILA Z ZELJO PO ČIMPREJŠNJI VKLJUČITVI NAŠEGA MESTA V DRŽAVNO TVORBO SVOBODNIH NA-BGDOV JUGOSLAVIJE. MOS za Trst ★ MarSalu Titu Beograd. SLOVENSKA IN ITALIJANSKA ANTIFAŠISTIČNA MLADINA GORIŠKEGA OKROŽJA VAM POŠILJA OB PRILIKI VAŠEGA ROJSTNEGA DNE ISKRENA VOŠČILA IN ZAGOTOVILO, DA SE BO DOSLEDNO BORILA ZA PRIKLJUČITEV K JUGOSLAVIJI. Zveza antifaSistibne mladine za GoriSko okroZje Titu prinašajo pozdrave Beograd, 24. - Tanjug — Dne 15. maja so mladinske štafete, ki nosijo pozdrave ljudstva maršalu Titu ob njegovem rojstnem dnevu, predele svojo pot v najbolj oddaljenih delih Jugoslavije. Nocoj se štafete iz vseh delov Jugoslavije približujejo Beogradu. V štafetah sodelujejo najboljši in najbolj zaslužni mladinci — borci med vojno, udarniki in športniki. Iz vse Jugoslavije prihajajo poročila o navdušenem sprejemu, ki ga je štafeta povsod doživela. Najtopleje sta bili pozdravljeni štafeti iz Istre in JK. Prihodu štafet bodo razen velikega števila Beograjčanov prisostvovale tudi inozemske delegacije. MarSalu Jugoslavije tov. Titu. Beograd. PARTIZANI MESTA TRSTA. ZDRUZENI V ZVEZI PRIMORSKIH PARTIZANOV, POŠILJAMO VAM, NAŠEMU JUNAŠKEMU KOMANDANTU, SVOJE ISKRENE ČESTITKE ZA ROJSTNI DAN. KAKOR SMO BILI ZA CASA BORBE GOTOVI, DA NAS BOSTE DOVEDLI DO ZMAGE, TAKO SMO TUDI SEDAJ PREPRIČANI, DA BOMO DOSEGLI NAS KONČNI CILJ: ZDRUŽITEV Z F. L. R. JUGOSLAVIJO. Mestni odbor Zveze primorskih partizanov ★ Čestitke maršalu Titu IZ SEJE OKROŽNEGA IZVRŠNEGA ODBORA ZA GORISKO VAM POŠILJAJO VSI NAVZOČI ČLANI ISKRENE ČESTITKE ZA VAS ROJSTNI DAN. ZAHVALJUJEMO SE VAM OBENEM ZA VSO VASO MORALNO POMOČ, S KATERO STE PODPRLI PRED SVETOVNO JAVNOSTJO NASO ZAHTEVO PO PRIKLJUČITVI. NASE MISLI SE VAS ZATO TA DAN SE TESNEJE OKLEPAJO, VAS, KI STE NAS VODILI V BORBI, IN HOČEMO, DA BI NAS CIMPREJ TUDI V SVOBODI. SMRT FAŠIZMU! SVOBODO NARODU! OkroZni NNO za GoriSko ★ MarSal Tito Beograd. GORIŠKI ANTIFAŠISTI POZDRAVLJAJO SVOJEGA VODITELJA, ČESTITAJO MU K ROJSTNEMU DNEVU ZA VSE DOSEDANJE USPEHE. ŽELIJO ZDRAVJA IN KONČNO ZMAGO BORBI ZA ZDRUŽITEV VSEH JUGOSLOVANOV. MI DAMO ZA TA CILJ VSE. Slovansko-italijamska anti. fašistična unija OkroZni odbor za GoriSko Lik maršala — V.1V1I1U »J UUOk« Ul k - lvetl. Toda le priklju-Jugo«ia llavljl, Titu pomeni tudi*1110 mir 'n branili ga h. 0 stv, V blodnje. Tltu’ 8lcer *® "ijeg koliko ln tolikokrat J''01 štiriinpetdesetem — O Vera v osebnost in znati-?oljno zanimanje zanjo je dediščina književnosti in vzgoje, ki se je ne bom otresel nikoli. Zato sem tudi na nočnih pohodih na poti v Jajce marsikatero uro prebil v ugibanju o osebnosti Tita, čigar ime, glasno zlogovano kot Ti-to, Ti-to..., sem čul na tolikih zborovanjih in mitingih in ki na vsakem zborovanju od Gorice pa globoko tja v Makedonijo in Albanijo sproži vihar navdušenja in odobravanja. Kdo je Tito, kakšen je njegov notranji lik, njegova človeška podoba f sem se vpraševal poln nestrpnega pričakovanja. Kdo je ta kmečki sin iz Hrvatskega Zagorja, sin Hrvata in Slovenke, ta industrijski proletarec, strugar, ki se je udele.il bojev ruske državljanske vojne tn ki stoji danes na čelu vsega jugoslovanskega osvobodilnega gibanja, katerega je V° krenil v prvih dneh narodne vstaje v Srbiji, organiziral prve odrede partizanov, stopil v zvezo z vsemi svobodo- ljubnimi skupinami in tako polagoma v neprestanih bojih, sredi akcij, nemških ofenziv ustvaril ogromno enoto Narodno - osvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije, uporniško armado, ki je trajno obdana in obkoljena od sovražnikov neprestano rastla, se sproti oboro-ževala in vežbala, dokler ni dosegla četrtmilijonske moči, trdne organizacije z vzorno disciplino, s strokovnjaškim vodstvom, vso prežeto z enotnim narodno-revolucionarnim in pravljično junaškim duhom. Kdo je Tito f sem se vpraševal in ga v mislih primerjal z junaškimi osebnostmi iz zgodovine drugih narodov, s katerimi voditelj naše borbe v ničemer ne zaostaja. Primerjal sem ga z ruskima osvobodilnima borcema, z Mi-njinom in Požarskim, z mehi-kanskim junakom Juarezom, z orleansko junakinjo Ivano D‘Arcovo in s podobnimi zgodovinskimi heroji in sem pri vsakem od njih mogel ugotoviti, da ni nobeden v tako težkih okoliščinah dosegel takih uspehov kakor Tito. In čim jasnejša mi je postajala njegova zgodovinska veličina, tem večje je bilo moje zanimanje za živo pojavo tega moža, tem bolj nestrpno me je zanimaj, neposredni vtis njegove osebnosti, tem bolj sem si želel žive opore za spoznanje njenih osnov in posebnosti. Poznal sem nekaj njegovih slik, fotografij in grafik, ki so nam jih prinesli kurirji z juga in ki sem si jih bil pozorno ogledal. Nobena izmed fotografij mi o njegovi osebnosti ni kdo ve kaj razodela. Bile so medle, kazale so obraz, ki je imel nekoliko tujo izrazitost, nikakor pa ne pravega pečata veličine. Grafike pa so predstavljale nekakšno tipično balkansko obličje, v katerem je umetnik očitno skušal stopnjevati silo in moč, energijo, ne pa tudi duha ali kakršne koli višje človečnosti, ki jo je moral vsakdo čutiti v dejanjih tega moža poleg junaštva in energije. Vse te slike so me navdajale samo z neko skrbjo, z nekim nemirom; kdo in kaj je ta človek, ki vodi našo veliko stvar f Ali je v njem dragocenost, veličina, ki ni zgolj energija in moč1 •** Tako ugibanje in hkrati globoka, radostna zavest, da živi sredi nas mož, kakršne poznamo samo iz zgodovine, da ta resnični junak ali tvorec usode narodov živi v naši bližini in da mu bom v kratkem segel v roko ter ga v razgovoru spoznal neposredno, sta me spremljala na naših nočnih pohodih, na dolgih vožnjah s kamioni ter z vlakom, ki nas je naposled pripeljal v Jajce. Na postaji nas je pričakoval častnik, ki nas je odvedel v Vrhovni štab, kjer sem se komaj utegnil pozdraviti z nekaterimi znanci, ko mi je bilo sporočeno, da predsednika dr.-ja Ribarja, popa Zečeviča in mene pričakuje tovariš Tito. Sledil sem dežurnemu in po kratki poti stopil v delavnico komandanta Narodno -osvobodilne vojske Jugoslavije. Bilo je v večernem mraku in snažna, preprosta, neveli-ka soba je bila polna električne luči. Opazil sem nekaj naslanjačev, na dveh izmed njih sta že sedela tovariša, ki sta bila povabljena hkratu z menoj, poleg vrat je nepremično stal komandantov osebni dežurni častnik, nasproti vratom je stala velika pisalna miza, osvetljena še močne- RADOVAN ZOGOV1Č PESEM O TITU Vprašujete o Titu: Tito — kdo jef Strojnica, moja strojnica piši! to smo mi, vse:. On je Vojska, zemlja in gora! vaš srd, on prodori naših jurišev, njih znaki so na plaščih vaših in šotorih! Poglavja knjige o Titu — to je vaša prva, vaša druga, četrta, peta ofenziva — mi vse smo odbili s ščitom! Odstranite vaše zastave, preluknjane kakor rešeta — in berite: v njih je pisan življenjepis Tita! Naša poglavja — vaši mostovi, potopljeni v vodi Neretve. Mitraljeske kitice pojo vam na vsakem zidu. Berite! Tudi oglase svojih mrtvih! Naše zmage in osvete! To je — življenjepis o Titu! Berite! Sledi nadaljevanja... Ko bo jutri zvečer vas trak naših reflektorjev zopet zagrabil, zagrabil v temo po vaših licih slepeče, žgoče, da peče, pisalo bo povsod, pisalo ime Tita! Tllo - čakamo te je od ostale sobe in polna papirjev. Za njo je sedel Tito. Stopil sem k njemu, se mu predstavil in sproščeno zavzet sedel na prostor, ki mi ga je ponudil. Motril sem njegovo pojavo z vso pozornostjo in z vso zbranostjo, ki jo premorem. Srednje visok je, čvrste rasti, glavo nosi ponosno. Obraz blede polti, obrit, lasje plavi, na sencih rahlo osiveli, čelo visoko; oči mu leže globoko, svetlomodre so in nekoliko, zastrte ter utrujene, a polne moči, nos izrazito upognjen, izraz okrog ust nepregledno kompliciran, brada krepka, celoten izraz obraza je energičen in očarljiv, nekaj napoleonskega je v njegovi teži, a mogel bi biti tudi obraz umetnika. Njegovo vedenje je zadržano in mirno, toda njegove kretnje so hlastne, nervozne. Opazoval sem ga sproščen, skoraj bi dejal olajšan. Vprašanja, ki so me navdajala na poti z nemirom in skrbjo, so bila zdaj odgovorjena. Ne znal bi tedaj odgovoriti zakaj, toda že sem si bil na jasnem, da se v tem možu družita energija in čar, energija in neka fascinirajoča 'moč, ki je dana samo dragocenim in žlahtnejšim nara- II severozapadnega kota naše domovina, z meje med Koroško in Primorsko, obema slovenskima deželama, ki še vedno ne moreta uživati plodu svoje junaške borbe in svobode v združitvi s svojo materjo Slovenijo, in slovenskega Rabelja, kjer še danes v zasmeh vsem Atlantskim listinam ni slovenske šole, kjer bi se otroci rudarjev lahko ueili v materinskem jeziku, so poslali slovenski rudarji čestitke maršalu Titu: Slovenski rudarji iz Rabelja pošiljamo vsi našemu pravemu voditelju, predsedniku nove FLRJ, tovarišu maršalu Josipu Brozu - Titu čestitke k njegovemu rojstnemu dnevu dne 25. 5. 19Jf6. Srčne in vesele čestitke 'k njegovemu veselemu dnevu, vse najboljše in najljubše mu želimo za vse življenje, da bi še mnogo in. mnogo let vodil z zadovoljnim srcem naš slovenski narod k pravi ljudski oblasti, on, ki je prvi pokazal vam. čutil sem v njem nekaj zanosnega in vznesenega, nekaj trdo realnega in hkratu vzvišenega. Tak je bil moj prvi vtis o Titu. Ves čas mojega bivanja v Jajcu sem obedoval in večerjal na njegovi levi strani nasproti dr.-ju Ribarju in moja pozornost ni mirovala. Zbral sem veliko vtisov o njegovi osebni zadržanosti in nervoznosti, o njegovi mol~ čečnosti, ki se druži v njem z naravno prostodušnostjo, o njegovi disciplinirani in pri-rodno neugnani delavnosti. A vse to so drobni vtisi, ki nikakor ne povedo o Titu toliko kot vtis prvega srečanja in še neki kasnejši vtis, ki ga nameravam še opisati. Bilo je na zgodovinskem zasedanju AVNOJ-a. Podal sem v imenu slovenske delegacije predlog o ustanovitvi naslova €maršala Jugoslavije» v Narodno osvobodilni vojski in sem prosil predsedstvo AVNOJ-a, naj ta naslov kot prvemu podeli komandantu tovarišu Titu. Predlog je bil sprejet. Takoj nato se je novoizvoljeno predsedstvo sestalo in podelilo naslov, kakor je bilo predlagano. Bil je to nedvomno velik trenutek v Titovem življenju. Opazoval pravilne temelje našemu narodu. Zato pa tudi mi vsi, primorski in koroški Slovenci, tako težko pričakujemo tisti veseli dan, ko bomo slišali, da dokončno pripadamo k novi FLR Jugoslaviji, da se za vselej rešimo sedanjega suženjstva in pridobimo enakopravnost za katero smo se borili in žrtvovali. Ob čestitkah za njegov rojstni dan želimo, da bi prihodnje leto tovarišu maršalu lahko čestitali in praznovali njegov rojstni dan Primorci in Korošci skupaj v njegovi — Ttitovi Jugoslaviji.. Živela ljudska oblast! Živela nova FLR Jugoslavija! Živel naš maršal Josip Broz - Tito! Smrt fašizmu — — svobodo narodu! Rabelj, 17. 5. 191,6. Vsi slovenski rudarji iz Rabelja pri Trbižu. sem ga ves ta čas z nenasitno, ostro pozornostjo. Ko mu je bil podeljen visoki naslov, smo mu vsi člani predsedstva čestitali. Vsakemu izmed nas je stisnil roko, s svojimi ožjimi, starimi sodelavci pa se je poljubil. Nobena črtica na njegovem obrazu mi ni ušla. Bil je srečen in prevzet, toda ko je objemal svoje stare prijatelje, sta njegov izraz in kretnja govorila: «Tovariši, dopolnili smo važen del svoje naloge. Velik in težak kos našega dela je opravljen.» Skratka, to ni bila sreča osebne zadoščenosti, temveč sreča nad uspehom stvari. In to je velika in visoka sreča. Izmed vseh močnejših vtisov je ta najmočneje potrdil moj prvi vtis in tisti trenutek sem bil srečen tudi sam, ker sem z vso gotovostjo vedel, da je vodstvo naše zgodovinske stvari v pravih rokah, v rokah človeka, ki je živeč zanjo znal pozabiti na vse bistveno, nevažno in tudi nase — v rokah človeka, ki je posvečen. Resnično velika dela nastajajo samo iz posvečenosti. Lik maršala Tita priča o veličini naše borbe, je upravičen njen simbol. Prejel je >od nje svojo veličino in zdaj js tudi ona prejema od njega. iVv.rfcnrj Italijanski imperialisti praznujejo 24. maj 2!h maja leta 1915 je Italija napovedala vojno Avstro-Ogrski monarhiji in se priključila -s tri ja ni hotela »prejeti teh pogojev. Nato fe Italija izjavila, da fe prtprovjena pristopiti na stran Antante, ako mprejmejo njene pogoje, kateri eo bili potem označeni v Londonskem paktu. Takratna oatristiina Rusija se je stoer prvotno branila podpisati to pogodbo, M tako nesramno tepta pravice slovenskega in hrvaškega naroda. Vendar ni takrat še nihte računal s popolnim razpadom Avetro-Ogershe im • nastankom vetih* države južnih Slovanov, Zato fe končno pristala na pritisk Anglife in Francije in tprišo težkega vojaškega položaja. Po podpisu pakta dne M, oprita 1916 fe Italija meteo pozneje i»topila v vojno z geslom, da se bori za epravioo in svobodo*. V reenioi se fe borila, kakor f» razvidno, izključno za svoje tisto imperialistične namene. Z vojaškega stališča vstop Italije v vojno ni prinesel zaželenega prodornega uspeha. Korist je bila torno posredna. Vezali so neko število avstrijskih divizij na Soči M na Tirolskem ter sprostili francoske divizije na ita-lijansko-franooski meji. Namesto prodorne zmage so se vrstile neuspešne soške ofenzive. Sledil je poraz tta južnem Tirolskem in katastrofa pri Kobaridu, ki M končala skoraj e popolnim zlomom italijanske vojske, ako ne bi bili Angleži in Franooei priskočili Italiji na pomoč. Ko so bile le srbske tete globoko v sovražnikovi zemlji in ko so se morali Nemci fe mesece iimlltflH pred francosko in anglo-amerikansko vojsko v Franciii, je končno prišlo do takozvane *nmage pri Vittorio Venetu* dne S. novembra 1918, to je takrat, ko Avstrije že ni bilo več. Avstrija je rampadla notranje, ker so se svobodoljubni narodi dvignili in proglasili tvojo neodvisnost. Tj pa te je' zgodilo že zadnje dni oktobra. Zt vei dni pred 3. novembrom »o vojaki odhajali s fronte domov. Avstrijski generali to tamo še formalno podpisali i«ti dan premirje. Da bi italijanski fdvini«ti ve-deli, kako sodijo preudarni Angleži o londonskem paktu, navajamo kar smo titali v tTimesu* v »vezi s ilamkom o južni Tirolski: *Oni (Tirolci) so biU izročeni ItaHji na koncu vojne 19H-1918, da ta izpolni kupčija, v zvezi s katero je Italija prelomila zvestobo tvojim zaveznikom in vstopila v vofno na naši strani. Ml tmo plačali to na račun treče tirolskih kmetov*. Letos praznuje Italija to Dediščina fašizma Italijanska monarhija - izraz neslavnih prejšnjih režimov Moskva 24. - (Komentar Ivanova po moskovskem radiu) — Med tolikim zlom, ki ga je povzročil fažl zem Italiji, ni poslednje zlo, da je najprej odtujil deželo mednarodnemu življenju in jo potem pognal v zločinsko pustolovščino proti drugim narodom. Fašistični režim je .pustil deželi hudo dediščino, mate. rialni polom, V mednarodnih odnosih je zapustil še huj*’o dediščino, ki sestoji iz okrutnih napadov in velikih razdejanj, povzročenih drugim drliavam. Svojčas so odgovorni voditelji fašizma, italijanska imperialistična klika fašizma, vzbudili globoko mržnjo in nezaupanje. To je strašna dediščina. Po zlomu 25. Julija je italijansko ljudstvo odkritosrčno pokazalo, da hoče izbrisati učinke faiizma in njegova volja do preroda se je najbolj pokazala z dejanji kot so: strmoglavljenja Mussolinijeve tolpe, prelom italijansko-nemškega zavezništva, napoved vojne Hitlerjevi Nemčiji, junaška borba partizanov zg. osvobojenje domače debele in po oBVObitvi z borbo ljudskih množic, da bi Italija postala demokratična dežela. Minula so skoraj tri leta, odkar vrat italijansko ljudstvo vse napore, da hi uničilo ostanke fašizma in da bi pokazalo »vetu prenovljeno Italijo, ki želi biti v prisrčnih stikih z vsemi drugimi svobodnimi narodi. C« je tak duh Italijanskega ljudstva, kakšno funkcijo so pa vršili bivši vodilni krogi ter protiljudske klike. Ti krogi in te klike so na vse mogoče načine ovirale demokratični prerod Italije. Isti privilegirani razredi, ki so že ob njegovem rojstvu podpirali fašizem, »o si sedaj nadali nalogo, rešiti to kar se da rešiti od starega režima, ki so ga strmoglavili. Tl krogi sedaj fi-. nanslrajo nelegalne skupine, faSl stične morilce ter netijo in organi, zirajo nemire v debeli. Finansirajo pa. še prav posebno protidemokratično kampanjo laži proti najbolj doslednim demokratom. Ta stara klika skue’a vzbuditi novo sovraštvo, računajoč na trenje in nesporazume s sosednimi državami. Ta klika ima še vedno eks panzionlfltične težnje in na osnovi izmišljotin in potvarjanja dejstva vodi kampanjo proti Sovjetski zvezi in proti drugim demokratičnim deželam. D§lovanje skupin in strank, ki dalujejo na račun stare vodeče kaste, je danes Italiji prav posebno škodljivo. Monarhisti, ki so danes na čelu glavnih reakcionarnih sil, njihovo časopisje, njihovi politikanti, najeti morilci in veliki kapitalisti, so resnični sovražniki ljudstva. Za svoje egoistične interese so pripravljeni poteptati življenjske interese naroda, da bi ohranili zlo. glasno monarhijo, ki je izraz neslavnega in mračnega režima. Pripravljeni so prekršiti voljo velikanske večine italijanskega ljudstva. Dane3 hočejo organizirati nemire, vršiti zločine, povzročati nemir, računajoč na državne udare. Ti krogi niso odgovorni samo za ovire notranjemu prerodu dežele, ampak tudi za pojemanje zaupanja drugih narodov v Italijo. Delovanje italijanskih reakcionarjev, monarhistov, qualumquistov in vseh ostalih odtenkov fašistov in filo-fažistov predstavlja odkrito izdajo države. Naloga, italijanskega ljudstva je, da napravi za vedno konec spletkarjenju notranjih sovražnikov. Ljudstvo mora uveljaviti svojo vo. ljo, da zgradi Italijo na resnično demokratični podlagi in da zaustavi korak reakcionarnih sil, ki ne- Premaganec stavi ja pogoje! Krčanskemu demokratu De Gasperiju ne pomenijo odvratni italijanski »ločini ničesar Pariz, 24. — tHumanitd* objavlja danes tlanek pod naslovom tZahteve italijanske reakcije*, v katerem poudarja: italijanska reakcija, ki ji je dalo poguma anglo-ameriško stališče na konferenci štirih zunanjih ministrov, skuša odločno uveljaviti nove zahteve" proti Franciji in Jugoslaviji. De Gasperi zahteva razen JK še Reko in Zader v Dabnacifi. De Gasperi si fe upal predvčerajšnjem izjaviti v votivnem govoru: cNe bomo podpisali mirovne pogodbe, te ne bo pustila Trsta Italiji. Ob bolestnih žrtvah italijanskih mest, ki tmo jih sprejeli, menimo, da bi tudi Jugoslovani lahko žrtvovali tvoje zahteve po Trstu*. To je pa vil ek! Za tega kršan-skega demokrata strahoviti italijanski zločini v Jugoslaviji ne štejejo. De Gasperi ima pogum, da postavlja napadalka in žrtev -u isto vrsto: še več, postavlja celo pogoje, kot da bi bila Italija ona, ki je zmagala! Franciji odreka Italija pravico do popravka meja in neofašistični tisk postavlja že grožnjo z vojaškimi represalijami proti Franciji. Dovolj fe U komedife! zaklju-iufe iHumaniti*. Manifestacije prijateljstva med Francijo in Jugoslavijo Pariz, 24. — Združenje bivših boroev, Narodno združenje bivših partizanov la prostostrelcev ter Združenje blvSih prostovoljcev v Španiji &o organizirala manlfesta- nik in ga praznufejo (ud* imperialistični šovinisti in reakcionarji, ki živijo sredi mesta Trsta, ker hočejo s tem spomniti Angleže, Amerlkance in Francoze, da so se v prvi svetovni vojni borili skupno z njimi. Na ta način *i hočejo pridobiti njih naklonjenost, da bi jih podpirali v njihovem imperializmu, ker bi želeli smrtnih krčih v juniju 191,0. Italija je mislila, da bo s tem druga svetovna vojna končana in da bo na lahek in hiter način odnesla sadove. Priilo je drugače. Ko jt začela toniti nemška ladja, so jo podgane hitro zapustile. Italija je ponovno zabodla bodalo v hrbet svoji zaveznici iz *Asse di ferro*. Ali ni mogla namesto brezpogojne kapitulacije podpisati prej še kak nov Londonski p< ktt Vprašujemo se, ali bodo praznovali italijanski reakoionami imperialisti v Trstu obletnico vstopa v drugo tvetovno vofno ali pa obletnioo kapitulacije. Naj listajo v knjigi Macchia-vellija, mogoče pa najdejo odgovor, «k>1 koristnejše. Sr. X. a cljo borbenega prijateljstva med Francijo in Jugoslavijo ob bivanju delegacije partizanov maršala Tita v Franciji. , . Na tej mamifestaciji sta nastopila pevski zJ>or in fcdklarna skupina Jugoslovanske armade s pesmimi in pl«sl ob navdušenemu o-dobravanju navzočih. Laurent Casanova, minister za blvSe bojevnike ta vojne žrtve in pdlkovnik francoske partizanske vojske, Je z izredno toplimi besedami pozdravil predstavnike Jugoslovanske airtnade. Odgovoril mu je M ato Takčlč, svetnik jugoslovanskega veleposlaništva v Parizu, ld Je- poveličal borbeno prijateljstvo med francoskim in jugoslovanskim ljudstvom* sramno dvigujejo glavo. Zmago demokracije nad monarho4fašistično reakcijo bo doseglo ljudstvo z budno čuječnostjo, z disciplino močnih, kar bo dokazalo že s tem, da odklanja provokacije in da bo premišljeno uporabilo volivne listke ki jih bo imelo v desetih dneh v rokah. Dan 2. junija bo veliki dan spričo referenduma in glasovanje v ustavodajno skupščino ter bo pokazal resničen politični • obraz Italije, Italije drugega risorgimenta, iskreno demokratične Italije, ki bo lahko z dvignjeno glavo stopila v zajednlco »vobodnih in miroljubnih narodov. Nove aretacije v Španiji Madrid, 24. AFP. — Izvedelo se je, da je bilo zadnje dni izvršenih spat mnogo aretacij. To je nov val aretacij ipo akrilu, ko so bili aretirani komunistični in sindikalni voditelji. Zdi se, da je to pot racija zajela zmerne republikanske kroge, med njimi tudi take, ki so bili doslej na dobrem glasu kot »protikomunistični liberalci*. Giral predložil stališče španske republikanske vlade Now York, 24. AFP. — V veliki dvorani Varnostnega sveta je včeraj pred preiskovalnim pododborom za Španijo nastopila delegacija republikanske Španije in pričevala proti Francovemu režimu. Univ. prof. dr. Jose Giiral je prikazal stališče Španske republikanske vlade In z mirnim glasom odgovarjal na vprašanja, ki so mu Jih postavljali člani pododbora. Giiala bo spremljali trije svetovalci. Seji so prisostvovali številni novinarji ln člani delegacij pri ZN. 390.000 ielesnltarjev v ZDA stavka Wa9hington, 24. AFP. — Sinoči ob 21. uri po Greenwichu se Je pričela po vsom ozemlju ZDA stavka 300.000 sprevodnikov in strojevodij ameriških železnic. Pogajanja v Beli hiši se sicer še nadaljujejo, toda Pelley, predstavnik železničarske sindikalne orga-ntearaije, Je izjavil, da ne napredujejo dobro. New York, 24. AFP. — Ne-w yor-ški glavni kolodvor dajo zaradi stavke videz popolnega zastoja. Po* sluje samo šest okenc, kjsr se vračajo v naprej kupljeni vozni listki. Zvočniki razglašajo, da Je Železniška služba ustavljena do nove odredbe. Kolodvor je zasedla policija, da bi preprečila nerede. 4.5 milijard za mornarico Washlngtcn, 24. AFP. — Kongres je odobril mornariški proračun, ki znaša 4.5 milijard dolarjev. O proračunskem načrtu bo sedaj razpravljal senat. SpoMtčida. in odjavji Prireditve, predavanja in sestanki ZVEZA PRIMORSKIH PARTIZANOV ustanavlja moški pevski zbor, ki ga bodo sestavljali izključno njeni člani. Zato naj se vel tisti, ki želijo sodelovati v pevskem zboru, čimprej javijo na Korzu 19 zaradi vpisa. KONFERENCA VOJNIH INVALIDOV, VDOV IN POŠKODOVANCEV tsr ostalih fcrtev osvobodilne, borbe ln prejšnje vojne, napovedana za nedeljo dne 26. t. m. ob 9 url zjutraj v dvorani Circolo Ar-te e Cultura, Viale del Porto v Tržiču, je preložena na drugo nedeljo dne 2. junija t. 1. ob istem času in na istem mestu. PROSV. DRUŠTVO FRANJO MARUŠIČ ima danes 25. t. m. ob 9 uri zvečer pri »Lovcu* kulturno prireditev z deklamacijami, petjem in godbo. Prostovoljni prispevki' v prid vojnim sirotam. V BIVŠI SOLI NA ODPRTEM V KOLONJI bo danes in jutri ob 19. uri zabavni večer kot navadno. KULTURNI KROŽEK «SV. SOBOTA* priredi danes ob 21. uri zabavni večer, na katerega so vabljeni primorski partizani in njihovi starši. PROSV. DRUŠTVO V SKEDNJU obvešča, da je prvi občni zbor preložen na soboto 1. junija ob 20.30. Vršil se bo v dvorani Prosvetnega doma. KULTURNI KROŽEK ’«R. RI-j NALDI* javlja, da je iz tehničnih razlogov kulturna prireditev z bogatim sporedom Doro Tenni-Ja, ki bi se morala vn>itl danes, preložena na sredo 29. t. m. Cisti izkupiček gre v korist »Tedna za otroka». Tajništvo kulturnega' kroia obvešča vso svoje člane, da bo v začetku prihodnjega tedna odprta knjižnica. Vpisovanja in izposojevanje knjig vsak torek ln petek ob 19. do 20. ur«. Nocoj in jutri zvečer bo ob 20. uri ples. OB PRVI OBLETNICI IZHAJANJA LISTA «IL LAVORATORE* bo delavstvo CRDA-e organiziralo veliko ljudsko slavnost, ki bo danes ob 18. url na IgriSču CRDA (pri Sv. Andreju) tramvaj št. 9. Na sporedu Je godbeni koncert, vokalni koncert, srečolov, ples, bengalični ogenj, itd. Skupni Izkupiček gre v prid »Tedna za otroka*. MLADINA IZ BRI8CK priredi v nedeljo 26. t. m. javni ples. Vse ljubitelje zabave vabimo na kapljico dobrega terana. Enotni sindikati in spdrugre SINDIKAT GRADBENE STRO. KE išče delavca u zaposlitev. De- lavci naj se zglasijo v ulici Imbria-nl it. 5, do 12. ure. SINDIKAT PEKOV Javlja, da bo v ponedeljek 27. t. m. ob 17. uri sestanek dlrektlvnega sveta. SINDIKAT PREHRANE javlja, da bo danes ob 17. uri sestanek di-rektivnega sveta. SINDIKAT KOVIN. STROKE javlja, da bo v ponedeljek 27. t. m. ob 19. uri sestanek direktlvnega sveta. SINDIKAT ŽELEZNIČARJEV vabi vse železničarje nabre*zlnske cone na skupščino, ki bo Jutri ob 9.30 url v Nabrežini. Na dnevnem redu je ustanovitev sekcije Enotnega sindikata železničarjev za to cono. KINOPREDSTAVE NAZIONALE. 15: »Ljubim te še» -Powel, Nirna Lay. V nedeljo 2. matineja z «Zmago v Tunisu». FENICE. 20.30: velepredstava »Radio 1946» z orkestrom Cetra in 8 drugih zabavnih točk, Predpro. daja vstopnic prt gledališki blagajni. SUPERCINEMA. 16: »Nekdo se je vrnil» - A. Magnini, G. Cervi. FILODRAMMATICO. 16: «Tegobe gospoda Traveta» - Campaninj, Carvl, Cervi. ITALIA. 16: »Ti st mo}a» - Barbara Stanwyck, H. Tonda. ALABARDA. 16: »Njena pat» -Lida Baarova. IMPERO. 16: »Povračilo Monte- crista». VIALE. 16: «Mrtva hlša» - V. Braz-zl, V. Gioi. MARE. 15.30: «Leningrad v borbi*, «Smrt patriarha Sergija*. MASSIMO. 16: »Senca zla* . M. Balin, Chevrler. GARIBALDI. 15.30: »Poredna Rezka* - Lllia Salvi, Gandusio. NOVO CINE. 16: »Leteči vragi*. ARMONIA. 15.30: «Na pragu neskončnosti* - V. Irancen, - Novi variete. ODEON. 16.30: »Tisto medlo čustvo* . Oberon. SAVONA. 16: «Zaročenec moje žene* (Zakonski trikot). MARCONI. 15.30: «Strast» - A. Me-njou. AZZURRO. 16: »Puntar Ernest* -Fernandel. RADIO. 15.30: »Sreči na sledu* -Toto Schipa in A. Rabagllatl. CENTRALE. 15.30: «Grajska gospa iz Libana* . J. Murat. VITTORIA. 16: «Bajna pustolovščina* - F. Astalre, I. Fontaine. ADUA. 15.30: »Zaklad na otoku* -BamfciJ. VENEZIA. 15.80: »Primite Jo* - R. Ari en. Da ne bi pozabili gospodje v Parizn Neotašističai izgredi pristašev „Lega Nazionale" Včeraj, v poznih popoldan-»kih urah, jo pičla skupina, katera je praznovala preteklo slavo iz leta 1915, ko je Italija stopila v vojno, dala duška svojim ♦patriotiSnim čustovom» z novimi, značilno liovo-fašističnimi in šovinističnimi vandalizmi. Ne da bi civilna policija nastopila s primerno odločnostjo, so najprej napadli nekaj delavcev pred «Domom pristaniških delavcev», ki so izražali svojo nevoljo zaradi pVoslave. Po napadu na navzoči slovenski in antifašisti odločno protesti proti krivičnim poizkusoffl ^ glije, Amerike in Francij^ odloča o nas drugače, lt0^ s odločili sami in to svojo tev tudi z lastno borbo in 0 boditvijo dokazali- Predl0^^, so jih stavili zastopniki o®e nih velesil, kažejo, da PreS . vojne nimajo za vojno Pr° ^ šizmu za osvoboditev in e1 ( pravnost narodov, dosego raznih imperialist interesov. Mirovna pogodb*1 naj bi bila osnovana n» ‘ podlagi, ne pomeni resni miru, temveč predstavlj* vadno kupčevanje z mestli želami in stotisoči ljudi- Za Julijsko krajino M Pfj nil tak mir: odrekanje s''0 ^ in demokratičnih pravic jj Ne moremo se spoprijazniii s pariškim mešetarjenjem Na9e ljud.stvo nikakor ne more prebaviti nečloveškega teptanja njegovih, pravic in omalovaževanja najnujnejših ln najosnovnejših življenjskih potreb, ki imajo svoj materialni predpogoj v nedeljivosti ta svebodi naga pokrajini?. Val ogorčenja in protestov bo vzbudili absurdni predlogi zapndnlh velesil o razni hčrtaih, ki bi čisto krlvlOno razkosala ljudstvo nage pokrajine, Dnevno dežujejo v Pariz Svetu zu-raznllh črtah, ki bi čisto krivično kom, tov. Kf.rdelju, K.P. Francije v zahvalo zn. varovanje naših ln. tereeov, ministru Molotovu in drugim msbroj nosolucij, ogorčenih protestov proti zapadnlm predlogom tn. zahval njim, ki so branili Interese našrga ljudstva. Samo včeraj emo dobili kopije B3 takih pisem in telegramov iz Trsta ln vseh predelov Slovenskega Primorja. Hočemo navesti samo značilno pismo, ki so ga napisali delavci cementne tovarne pri Anhovem: Sekretariatu konference Zunanjih ministrov v Parizu. «Dclavci in namcSSenci tovarne Anhovo smo z radostno nestrpnostjo pričakovali prihod medzavezni-Ske razmejitvene komis'je v jm5« kraje. Računali smo celo z dejstvom, da bomo imeli priliko pozdraviti jo v ncJSi tovarni. Zal, se ti nasi upi niso uresničili. Zgubili smo tako priliko, povedati jim, kakSno 'je bilo naSe Življenje med obrtna svetovnima vojnama pod italijanskim fašističnim gospostvom, povedati jim o zatiranju in preganjanju, ki smo ga bili desetletja delclni, povedati jim, kako je bil naS človek stalno zapostavljen, kako zanj in njegovo sposobnost nikoli ni bido v tovarni pri-memega dela. Dasiravno nam n{ bilo dano povedati vse to mednarodni komisiji, smo bili vendar vseeno stalno prepričani, da jim bodo vse to povedali drugi in da bo komisija ta dej-stx>ti tudi upoštevala. Zato smo po odhodu komisije mimo in z zaupanjem zrli v prihodnost. Tem hujSi je bil udarec za nas, ko je bilo objavljeno d c/o te komisije. Vsega tega, kar je videla in sliSala komisija na vsakem Ijoraku svoja poti po naSI zemlji in med naiimi ljudmi, ni prav nič u-poStevala! Mar je res mogoče, da komisija ni umela in ni hotela upoštevati resnice, ki kriči v svet, mar je po drugi vojni, potem ko je bilo na mnogo$te\>ilnih mednarodnih konferencah svečan/f potrjena pravica narodov do samoodločbe — res še mogoče barantati z delom naiega naroda? Ali je mogoče, da naSo zemlja, ki je toliko žrtvovala Jz!et v Skocljan Za Izlet v Skocljansko Jamo «o na razpolago naslednje prometne zveze: vlak ob 0.40 uri z glavne postaje proti Divači, ob 19.01 iz Dlvade v Trst. Železniška uprava je odobrila 50% popust na normalno vcano ceno. Vozna cena za tja in nazaj 78 lir. Avtobusi in kamioni Iz ulice Fabio Severo 5-b ob 7., 8.30, 10. in 11.30 proti Sko-cijanu, nazaj ob 17., 18., 19. in 20. url; voznina tja in nazaj z vstop, nlno vred 95 lir. Prijave za vožnjo z motornimi vozili do danes opoldne v pisarni avtopodjetja Caharija, ulica Fablo Severo 5-b. Zbirališče SPD je v nedeljo zjutraj ob 6.30 url pri avtobusu Fablo Severo 5-b. Kamion iz Sežane ob 13. url; potnina v obe smeri z vstopnino vred 80 lir; (včeraj po-greSno javljeno 70 lir). Prijave v trgovini Pirjevec. za dosego svobode v minuli vofni in povrh tega tudi za skupno za, vrzniSko stvar — ni danes dobra za nič drugega, kakor za preizkusno zemljo, ki jo trgajo in rešujejo a vsemi mogočnimi črtami t Mi pa zaupamo v pravico, ki mora in bo prej ali slej zmagata! Mi vemo, da nai tovarniški človek pride prej ali sle] do mosnosti, pokazati v svoji doTnovini, da ni sposoben samo za kramp in lopato, v kar je bil obsojan v preteklosti zaradi krivdne londonsko in rapalske pogodbe, temveč, da je zmoten tudi za ka) več. Zato Vam kličemo: popravite krivice, ki so jih nam storili v preteklosti; popravtte krivice, ki nami jih skušajo zopet napraviti nekatere delegacije razmejitvene komisija! Samo tako boste dosegli tisto, kar hočete doseči s svojim delom: dati ljudstvu, ki je toliko pretrpelo, tako ieljen mir in z njim gospodarski procvit! Za delavce in nameščenoe tovarne cementa in izdelkov iho\>em.» Sledijo podpisi. Obletnica fašističnega zločina v vili Segrš • Ko se je pred letom dni še vse mcoto radovalo zmage nad fašizmom ta se veselilo komaj dosežene svobode, so fašistični reakcionarni elementi, ki so se zbirali okrog tržaškega CLN-a, že kovali podlo zaroto proti junaškim borcem, ld so v krvavih borbah v gorah doprinesli številne žrtve za našo osvoboditev. Dance poteka leto dni, odkar so ti fašistični izrodki znesli svoj bes nad tem, kar predstavlja svobodo. Izvršili so teroristični atentat v vili Segre, kjer je bil nastanjen b&-taUjon »Mazzini* divizije Garibaldi-Natisone, Ranjenih je bilo več ga-ribaldinccv, štirje tovariši: Bian-cato Michele, De Deo, Spagnul Isi-doro ln Tringoll Giovanni pa so bili ubiti. Se isti večer so v bližini vilo s streli iz samokresa umorili jugoslovanskega vojaka Amola Pu-školiča. NI bil to edini zločin CLN-ovskih pristašev, sledili so številni drugi. Od vile Segre do umora v šentjakobski gostilni, od škedenjskega pokolja do umora tovariša Ravniharja so vleče nit zločinov in izzivanj, ki jih ti fašistični obupanci organizirajo v svoji onemogli jezi, da bi dosegli svoje umazane cilje. Italijansko In slovensko demokratično ljudstvo pa bo znalo kakor doslej odbiti vse take poizkuse. Danes se spoštljivo klanjamo tem žrtvam fašističnih Zločincev. Obljubljamo Jim, da se bomo borili šo nadalje za dosego ciljev, za katere so oni dali življenje. ^ki upravi. Dva njegova ravnatelja sta morala sesti na zatožno klop. Oba sta moralno ln politično neoporečna, oba v vsej svoji preteklosti nimata nikakega madeža. Zato nista ln ne bosta od-jenjala od neizprosne borbe proti fašizmu, dosledne borbe za interese delavskega razreda. Ze samo to dejstvo dokazuje, kolikšna snet v očeh je «11 Lavoratore* vsej na Trstu zainteresirani reakciji, kako si na vse načine prizadevajo, da bi ga oblatili, onemogočili, ovirali. To nam potrjujejo 'ze sami članki listov kot so «11 Caleidoscoplo* in «La Coda del Dlavolo*, to nam potrjuje vse to, kar smo videli in čuli na procesu proti tov. Gaspariniju. Toda «11 Lavoratore* napreduje dosledno po poti, ki si jo je začrtal, na mestu, ki mu ga nalaga dolžnost: na braniku resnice in pravic delovnega ljudstva pokrajine. Tovaris’em lista «11 Lavoratore* želimo ob obletnici čim uspešnejše delovanje v korist naše skupne bodočnosti! novno materialno in p0^ suženjstvo onih, ki so na zemlji edini zakoniti g°9’r-svobodo in podporo pa ® j* ki so pričeli uveljaviti »*• in fažizem te leta 1918 n* nadaljujejo še danes. Hočemo svobodo, brat*W' žitje Slovencev in Italij8®0^ tem ozemlju, delo za sko obnovo in kulturni rftZ' ^ Vse dosedanje izkušnje f kazale, da to lahko doseže111^ dinole s priključitvijo vse.^J šega ozemlja Federativni 1 ski republiki Jugoslaviji" Trdno smo odločeni, na teh pravičnih zahteva' njih uresničenje zastavit* j vse sile. Odg. urednik DUŠAN HR£! Dr. GAETA, ahOlf Izdeluje proteze v jeklu, čuku in plastiki. Največja^ si„ y čuku cija. Sprejema od 10.’ do . 13. do 19. (Govoiri s>°v TRST, v!a Torre Blanf9 (vogal via Carducci) Izgubljeno Zenski rjavi čevelj In nogavice sem Izgubila na vlaku Storje-Gori. ca. Pošten najditelj se naproša, da jih vrne proti nagradi Kovici Jožefi, Štorje Slekota 22 ali Gorica, ul. Kočevja 26. f05M kap' -Vij F. Severa Z) -W ŠiVAINE STB najboljših vrst prodaja po kih cenah, s posebnim P .ai& pa vojnim oškodovancem, V VIA dellistria, PROSVETNO DRUŠTVO Opčine uprizori t dramo v treh dejanjih “Razvalina življenja« Vabljeni val. Obletnica izhajanja lista n11 Lavoratore" Leto dni Je tega, odkar je zopet pričel Izhajati dnevnik tržaškega delavstva «11 Lavoratore*, list, ki je moral v Trstu umolkniti med prvimi ob nastopu Mussolinijeva fašizma In ki je maja 1945. zopet povzel svoje delovanje kot glasilo KPJK. V tem letu svojega delovanja je tudi «11 Lavoratore* preAel skozi vse težkoče današnjih razmer, ki so nastopile posebno • prevzemom oblaati po Ziavesniški voja- Vsi v Orlek na veliki ki bo v neddi0 26 t. m. na prosit1* Ob obletnici pož>ga vasi bo imelo PROSVETNO DROŠIVO “LILIJA,, NA 0, dne 26 t, m. spominsko svečanost in kulturno priredi TRGOVINA JESTVIN bidovec rudoU; se priporoča TRST - Via Genova Telefon 7‘ 13 V nedeljo 26 t. m. ob 16.3 > bo v kraju DOMJO Pp_ , kulturna pr.redltev na novo ustanovljenega P; c$i Nastopijo pevski zbori iz Domja, Ricmanj in Bo!‘u ^ Sledi ples na prostem, vabtjv,i !i fig#** Specialiteta m omeht*0^ kože po britju, za odprflV° draženja, ki ga povz*°^* rezilo za britje Zastopnik za Jugoslavijo JULY MAYER - TRST, Piazza , j$jnji <;. Js ef‘- ‘f',* &&& Udarnice gredo na delo. pp:|$ŠŠ Maršal Tito, člani generalštaba, člani vlade in tuji delegat]* pri* sostvujejo paradi zmagovalcev v. a 42«?. vladarja - absolutista Pa tudi jugoslo- krat delaAX>i sd 0lede no Povzdignili svoj glos »Ils„a ^r“»anfa Trsta, Sloven-terja Uniorja in Istre, glas, ki uloa j,**1”1® ®no, pravico. In pra- ho pQ° Prišla v to izmučeno zem- f® zen!r^>lOVCm ie,e tcdal> 60 •lavU- Prisojena FLR Jugo- Pred 0f. nclsaj dnevi so v tWm srni Pletr0lf°S!a,t »netu zunanjih mi-resolucijo tudi slo-*<ča'fe rutl, o čemer smo v na-l*°P<*u na kratko poročali. p0 ' 4damič kot Ame-rikanec PotoJ-otu Bloveneo, na svojem Po Jugoslaviji leta s(f Ptogel mimo tega bolne-'ejn ^hsltega vprašanja. Bolš trenutka okupacije, oz. aneksije Julijske krajine lijanih, takrat zaveznikih govalcih iz prve svetovne in bolnega prav tako Se dandanes, po popolnem porazu fašistične Italije, ki fe v najusodnejših trenutkih za zaveznike vpreg’a svoj vojni voz, da skupaj s Tevtoni izbriše evropsko kulturo in civilizacijo ter strmoglavi vse napredno človeštvo v b-do, ki bi ji bilo le teiko najti vernega izraza. In Adamič zalo v omenjeni svoji knjigi omenja to slovensko rano. Za časa narodno osvobodilne vojne v Jugoslaviji in sedaj po vojni pa se Adamič skupaj Z Z’at kom Balokovičcm in drugimi najodličnejšimi predstavniki kulturnega, gospodarskega in političnega življenja v ZDA, po rodu Jugoslovani, neutrudno zavzema, da se novi Jugoslaviji, drlavi zmagovalki, popravi stara, tako tetka krivica. Iz njegove knjige objavljamo prevod teksta, ki govori o naši Primorski. Kakor kmetje tako so tudi jugo. slovanski letovišČntki iz raznih mest okoli boh'njskega jezera sčasoma Izvedeli, da sem jaz tisti ameriški pisatelj, o katerem so časopisi toliko Pisali, ker sem po rojstvu Slovenec. In zopet sem jel sra-čavatl zelo mnogo ljudi, Mod njimi so me nemara najbolj zanimali Slovenci, ki so leta ali ušli čez gorovje onega dela slovenskega področja, ki jo po sve FJB. Louis Adamič o nas tovni vojni prišel pbd Italijo, ali pa so bili od fašistov izgnani. Vsak izmed teh ljudi je imel za seboj osebno tragedijo. Večina izmed njih je v svoji domači vasi oziroma mestu vzdolž SoČe precej dobro živela; sedaj pa nekateri izmod njih služijo »voj kruh v Bohinju kot hotelski sluge, šoferji avtobusov, čolnarji na jezeru, gorski vodiči, delavci in temu podobno. Mnogi od njih so ml, ko sem se z njimi seznanil, pripovedovali o terorju, kateremu je bilo podvrženo 300.000 Slovencev in približno 400.000 drugih Jugoslovanov pod fašistično vlado v Trstu in Gorici in po deželi, ki se razprostira noposredno severno in severovzhodno od obeh mest in na vsem istrskem polotoku. Vsa ta področja so bila skozi približno tisoč let in so še danes pretežno slovanska. Do konca vojne so bila sestavni del Avstrije; ko pa se je ta država razsula, so zavcznl. ški državniki po mnogem oklevanju predali ta področja Italiji, skupaj z delom Tirolske. To je bilo plačilo, ker »e Je Italija udeležila vojne proti centralnim silam. Leta 1923., kmalu potem ko je v Italiji prišel Mussolini na oblast, so fašisti začeli ustrahovati slovansko prebivalstvo tega ozemlja. Če- prav so oni kot njihovi predniki v svojih vaseh živeli tu stoletja dolgo, preden so prišli pod Italijo, jih je Mussolini proglasil za Imigrante (naseljence) zahtevajoč od njih na podlagi posebnega zakona, ki ga je vlada oielodenila, da -postanejo brez odlaganja Italijani. Sto in tisoči so morali spremeniti svoja imena: postavim Adamič v Adami ali Adamio oz. Adamicchi. V številnih krajih so bili ljudje celo prisiljeni poitalijančiti svoja imena na nagrobnih spomenikih svojih pred. nikov. Slovenskim duhovnikom je bilo in jo še vedno zabranjeno pridigati slovenski in srbohrvaški, čeprav sta to edina jezika, ki ju razume večina faranov. Prisiljeni so bili pridigati italijanski, ako so znali italijansko; ako tega niso umili, pa sploh nisp smeli prldigovati. Slovenske učitelje so vrgli iz služb in na vseh šolah so učili dečke in deklice samo Italijani v Italijanskem jeziku. Od neknlco 1927. leta je bilo otrokom v vsakem primeru zabranjeno izustiti ono samo slovensko alt »rbohrvat-sko besedico. Učili so jih, da so njihovi kmetski starši barbari in naj se sramujejo svojega materinskega jozika, v katerem so jih uči- li. Učitelji so razpredli med učenci do-ušniški sistem in vsakdo, ki bi izustil slovensko besedo, Je bil prijavljen in kaznovan. S tem v zvezi vam bom povedal, kaj se je zgodilo leta 1929. v Vrhpolju (pozabil sem kako so fašisti italijanizirali to ime), slovenski vasi blizu slovenskega mesteca Vipave (sed‘3j Vipacco). Učitelj v tej vasi je bil mlad človek, mislim, iz južne Italije, po imenu Sottosanti. Jetičen je bil in zagrizen fašist. Ko so mu njegovi mali ovaduhi prijav, ljali sošolce, ki so jih slišali govoriti slovenski, svoj materinski jezik, se je razjezil, pozval k sebi nepo-slusnlke, Jim ukazal, da odpro na široko usta, nakar Jim je pljuval vanje. To je kakopak razburilo vse slovensko ljudstvo v okolici Vipave, In prav posebno se v sami vasi Vrhpolje. Ko je že Sottosanti to uganjal v več kot ducatu primerih, so nekateri slovenski kmetje, verjetno očetje prizadetih fantkov in deklic, neko temno noč prežali nanj in ga ubili. Nato Je bilo prijetih več kot ducat Slovencev in obsojenih. Marsikdo med njimi, obsojen na doživljenjsko Ječo, ždi v «slgnor» Mussolinijevih ječah na otokih se. verno od Sicilije, medtejn ko je fašistična organizacija v Vipavi odkrila spomenik Sbttosantiju v vasi, kjer je učil, slaveč ga kot črno- srajčnika mučenika, žrtev slovenskega barbarstva. Ta spomenik stoji tu Se dandanes. Vse to ml je o Sottosantlju pri povedoval kmet, ki je pomagal pri njegovem uboju. Zato Je moral zbežati preko gora v Bohinj. Kasneje sem ugotovil, da Je to točno v vseh podrobnostih Za časa mojega bivanja v Bohinju sem slišal tudi druge stvari, skoraj prav tako strašne. Tu bom prikazal samo še en primer, ker ml več raznih okoliščin ni dopustilo, da bi mogel druge proveriti, Mnoge večere skoraj ob istem da. su,.ko so leta 1929. kmetje blizu Vipave ubili Sottosantlja, Je tisoče slovenskih hiš v Italiji imelo pri kosilu štiri stole prazne. Imeli so nevidne goste, štiri mlade Slovence, ki jih je četa italijanskih fašistov miličnikov oni teden ustrelila v hrbfit. Ti mladi ljudje so bili obtoženi, (in verjetno krivi) nasllstva in propagande proti italijanski državi. Fašistično sodišče, odobreno po samem dučeju, jih je dalo ustreliti kot izdajalce. Od takrat so slovenski kmetje, ti naseljenci, kot jih je Mussolini vnovič nazval svojem razgovoru z Emilom Lud-wig-dm, spontano in tajno izvrševali to čudno ceremonijo na vsem okupiranem področju, čaflteč duše teh mrtvih fanto' Druga za drugo so korakale mimo tribune v petindvajset kilometrov dolgi poVorki edinice in množice so jih navdušeno pozdravljale Težko protiletalsko topništvo zaščitnik našega svobodnega neba Utal-SM iMltnl težkimi tanki, paradr VJ I 0& i/zdaji Sdoumska^a. nAoMika. 1945 Pred nami ležita dve deli, od katerih smo eno le minogrede omenili pred nekaj dnevi in ki ata morda najznačilnejši dokument slovenske kulturne tvornosti v novejši dobi: Slovenski Zbornik 1942, ki je izšel v ponatisu ob koncu lanskega leta, in Slovenski Zbornik 1945 iz letošnjega januarja. Prvo delo, ki se je pripravljalo ž* o<^ zime 1941 in je zagledalo luč »veta sledečo pomlad, nosi pečat tistih težkih dni, ko se je slovenski Slovek odločil za oborožen odpor. Borbenost, ki ga preveva, najde izraza v nevezani in vezani besedi sodelavcev, med katerimi beremo imena Zupančiča, Ju-ša in Ferda Kozaka, Kocbeka, Ziherla, Zvittra, Frana Albrehta, Borisa Kidriča, Josipa Vidmarja ln Prežihovega Voranca. V slovenskih centrih je tedaj vladal takozvani »kulturni molk* večine vidnejših slovenskih pisateljev, ki so na ta način odgovorili pozivom okupatorja po sodelovanju. Ljudstvu pa kulturni delavec ni smel molčati in ni molčal. Zupančič Je pel: Vem, o vem svoj dolg — v prsih tu me ige; naj se mi grlo odpre, bom zavijal ko volk, na vseh Štirih bom stal vrh planine, Škripal ln JiUpal med pečin«. To je bil poziv na upor. Bil pa Je obenem tudi zasnova novega dela. Predgovor poudarja, da se v člankih ln pesmih razodevajo osnovne misli, ki so vodile vse kasnejše kulturno življenje v domovinski vojni. Juš Kozak je zapisal: »Ustvarjajoči duh zajema iz življenja iz njegove snovi oblikuje resnico in lepoto... Kdor beži iz resnice, ne bo dosegel lepote, ki bi ogrela človeška srca. Lepota slovenske zemlje je le v uporu proti nasilju, ki poskuša uni- čiti in streti duha slovenskega človeka, ki je še ostal na njem». Ce je Zbornik iz leta 1942 za-črtaval program, podaja Slovenski Zbornik 1945 veličasten obračun dela v .letih okupacije. V zajetno knjigo, obsegajočo blizu 800 strani, je prispevalo 78 avtorjev svoje sestavka, v katerih prikazujejo novo stvarnost, ki je nastajala v ognju borbe za narodov obstanek.' Pcleg načelnih političnih, ideoloških in gospodarskih člankov so bogato zastopane kulturne razprave, leposlovna proza, drama in pesmi; številne reportaže, kronika, spomini in pregledi dajejo obenem s fotografijami in faksimili delu izredno pestrost ter dvigajo njegovo do-kumentarično vrednost. Gradivo za bibliografijo slovenskega partizanskega tiska obsega 36 strani, a ni nikakor izčrpno, ker še niso zbrani vsi podatki o osvobodilnem tisku. Delo zaključujeta pregled Štiriletnih borb na 71 straneh in poročilo o deležu slovenskih partizanov pri reševanju zavezniških letalcev in vojnih ujetnikov, iz katerega sledi, da je Glavni štab Slovenije od začetka 1944 leta do popolne osvoboditve sprejel več kot 800 zavezniških vojakov in jih odpravil dalje proti jugu in zapadu k njihovim vojaškim enotam. Ocena kritikov označuje Slovenski Zbornik 1945 za največjo knjigo, ki smo jo izdali v svobodi in za eno najbolj bogatih slovenskih knjig sploh, ki sodi tako po teži znanstvenega gradiva, ki je zbrano v njej, kakor tudi po umetniški vrednosti del v vezani in nevezani besedi, po obsegu in opremi in po svojem doku-mentaričnem pomenu prav gotovo med prve slovenske tiske. In naš veliki pesnik, ki je prej trdo pozival na boj za novo, lepšo stvarnost, jo tukaj že sluti v vsej njeni človečnosti in vedrini: To srce vstvarjeno Je za ljubezen, a vdano sprejme, kar mu čas odmeri. Sedaj v sovraštvo hip ga kliče jezen; le malo naj počije' v lepi veri: Da J« HoveStvo vse ena družina, da vse narode en sam up preveva, da blagoslovljena mi domovina v svobodi dela, sanja in prepeva... Tako toplo mi v srcu je in nežno: ■' lej belo brezo za krvavo reko! Prisojno, raefcveteno lej pobočje t Tam naia ladja si pristana Ufe; nalila je v vedrega duha območje Slovenci smo bili od nekdaj ponosni na lastno knjižno produkcijo in smo ss prištevali po njej med prve narode na kontinentu. Te tradicije v zadnji vojni ne le nismo zatajili, ampak smo našo tiskano besedo v najtežjih okol-nostlh napravili še mnogo bolj dostopno preprostemu človeku. I* gradiva, ki smo ga zgoraj o-menill, sledi, da smo imeli samo periodičnih partizanskih publikacij blizu 400. Danes izhajajo knjige in časopisi v nakladah, ki večkrat presegajo predvojne; večina knjižnjlh del se razproda kmalu po izidu. In pri tem ne gre le za količino. Za razliko od predvojnega tiska, ki je bil v svojem dobršnem delu preračunan na nizke instinkte čltaleljev, jih je naš novi tisk od vsega pričetka vzgajal, jih pritegoval h kulturni tvornosti in jim posredoval izročila naših največjih mož. Iz ljudstva je vzniknilo sto in sto novih pevcev in piscev, ki so iskali Izraza lastnemu doživetju nove dobe. Poleg njihovih so teksti iz Prešerna, Zupančiča, Cankarja, Gregorčiča, Aškerca in drugih polnili strani glasil tudi najmanjših vojaških edinic. Gregorčičeve pesmi so izšle v več izdajah in prav tako v podzemski tiskarni umetniško izdelana Prešernova »Zdravljica* je dokument, ki priča o kulturnem zanosu v naših najftežjih dneh. Ljudska izdaja Prešernovih poezij, ki je izšla v letošnjem marcu, predstavlja le nadaljevanje teh stremljenj. Velika nakla- da, cenenost in poljudni komentar dr. Slodnjaka, ki je zbirko priredil, omogočajo, da postane danes Prešernova pesem dostopna sleherni slovenski hiši. Isto velja za prvi zvezek Izbranih pesmi velikega ruskega pesnika Puškina v prevodu Mile Klopčiča in Otona Zupančič®, ki je izšel skoro istočasno z ljudsko izdajo Prešerna, Ocena pravi, da prevod ni samo veren odsev izvirnika, ampak da nam daje Puškinov verz v lepi, preprosti in gladki domači besedi. Izvirna epska pesnitev in novost na našem književnem trgu, ki je vzbudila veliko zanimanja in navdušenja, je Torkarjev Kurent, podoba slovenskega človeka, godca, ki spremlja svoj narod v veselju in žalosti: Po zemlji slovenski sem hodil vse dni, zamenjal piščalko za gosli sem kmalu tn verno igral sem kot zemlja zveni. Pot ga zanese tudi med partizane: In sveto sovraitvo je tlelo v zenicah •In blazen pogum in ponos in upor: «0, tujec, tvoj grob bo na naših ravnicah!* Kurent se začudi: «0, takim pa prsti Se niso igrali stoletja, kar hodim prek naše zemlje... Da bodo obstali kot bori na sklalit» Svoje potovanje nadaljuje po požganih vaseh, grobovih in taboriščih in gosli mu onemijo ob grozotah, ki jim je priča. Njegovo spoznanje dozori v trden sklep, ko vidi mlado partizanko — prispodobo slovenske zemlje — zvezano pred naperjeno nemško strojnico: Dikle se kot roza na soncu smehlja! Ponosna Se grudi *i mlade razgali: Kar puSka poljub naj fcruavi jim da... Kurent ubije Nemca in zakliče: TrptU, trpini, stoletja kot ovce smo sredi ograd, in jaz sem le godel v brezupa sivini — a danes spoznavam stoletni svoj greh... Iz godca postane borec in vsi, k: jim je prepeval, mu sledijo skoz borbe v svobodo, v svetlobo skoz mrak.„ Tudi o risbah Nikolaja Pirnata, ki je ilustriral Torkarjevo poemo, se kritika izraža zelo pohvalno. Najbolj ugaja godec med mrliči, o katerem čitamo: »Grozotna veličasnost teh postav, ki jih je pesem vzdignila iz grobov in jo zdaj poslušajo, da so pri vsem okostnjaštvu vendarle nekam ljudje, je izredna. To je res pretresljivo: ta punčka z rahlo sklonjeno glavo je sicer umrla, ali zdaj kakor da n* misli na to, da bi kazala svoje mrtvaške koščice, ampak samo posluša in je pobožno zamaknjena v svoj lepi otroški svet». Ne zadovoljuje pa končna risba, ki ne izraža moči in zanosa, kot ju Je podal pesnik. Ob tej pesnitvi, ob poskusih številnih ljudskih pesnikov v o-svobodllnem tisku, kakor tudi ob številnih novih pripovednih delih na slovenskem književnem trgu, s katerimi se bomo morali obe- nem z našim pokrajinskim tiskom še baviti v sledečih člankih, dobimo vtis, da bo dala prva velika domovinska vojna v zgodovini Slovencev naši umetnosti še krepak epski poudarek. Težka preizkušnja, ki jo je naš človek tako sijajno prestal in porajajoča se ljudstva tvornost, nas utrjujeta v tem prepričanju, ko nas spominjata na nastanek kosovskega eposa, ki je brez dvoma vplival na klenost srbskega izraza. In še neka črta je značilna za našo novo literaturo in za našo novo umetnost sploh. Izraža se v globoki idejnosti, ki korenini v doživetjih v zadnji vojni in v naši novi stvarnosti. V kolikor je doživeta ln v kolikor ni psihološko neoenovana in hotena razlaga idej, more biti le v korist pravi umetnosti, ki črpa iz življenja svojo moč. KMETIJS TVO V borbi proti suši Vzroke suši ne smemo pripisati toliko pomanjkanju padavin (detJa) kolikor plitvi ln peščeni zemlji, katera vpija veliko manj Vlage kot ilovnata ln črna debela plast zemlje. Z druge strani pa ima nala zemlja to slabo lastnost, da Ae pri majhni suši izgubi — zaradi omenjene svoje flzlfin« strukture — vso vlago. Je še tretji faktor, ki ga ne smemo prezreti pri ugotavljanju vzročnikov suše. To so gozdovi. C* bodemo za vselej premagati suio, moramo pogozditi naše kratke goličave. Potreba pogozdovanja goličav Gozdovi namreč vplivajo odločilno na krajevno podnebje ln na raamerje padavin. V krajih, kjer J* malo gozdov in obilo golega sveta, posebno pa kamenja, kakor je to pri nas na Krasu, se zemlja hitro segreva; kamenje postane poleti prava razbeljena peč. To povzroča, da se ozračje močno segreje, zaradi česar pri-do težko do zgoščenja vodene pare, to Je do dežja. Ce pa pride do dežja (navadno v obliki hudih nalivov) v vročem poletnem času, izgubi zem. lja zaradi omenjenih vzrokov prav lahko vlago. V pokrajinah z razsežeiiml gozdovi pa Je podnebje bolj vlažno, viharji ln vetrovi so bolj redki. Ozračje nad gozdovi ni segreto in zato pride laže do dežja. Gozdovi pa ne ublažijo samo podnebje enega kraja, ampak pofctanejo v pravem pomenu besede nabiralniki ln shrambe za vodo. Z golih krašklh bregov se v deževju voda naglp In v velikih množinah zliva v doline, po planoti pa se voda Izgubi med skalnimi razpokllnami v kraške podzemne pečine ln jame. Vse te nevšečnosti In nepogode se večjim delom odstranijo s pogozdovanjem. »Ljudje ae do sedaj s sušo niso borili, ampak so jo dolga stoletja prenašali m ji celo sami po-maga’l», pravi lljin v svoji knjigi »Priroda ln ljudje*. Z vodo na primer niso varčevali, niso se preskrbovali z zalogami vode. Seveda ni mogoče, pravi nadalje pisatelj, hraniti vodo v vedrih in koritih, treba jo je hraniti v tleh samih, v podzemeljskih shrambah. Vsak poljedelec Je graditelj teh shramb. Ko orje, se zdi, kakor da bi samo rezal in drobil zemljo ter jo obračal. Dejansko pa vešče gradi podzemeljsko stanovanje za semena ln za vse drobcene rastlinice ■*— bakterije, ki živijo v zemlji ln opravljajo v njej kemično delo. Gradi hodnike za zrak in shrambe za vodo. Med grudami zorane zemlje ostanejo številne votlinice in hodniki. Prav te so podzemeljske shrambe. Ce jih ne bi bilo, bi se vsa voda odtekla iz zemlje v potoke, Iz potokov v reke ln iz rek v morje. Iz tega vidimo, kako važno je o pravem času in dobro urediti, zoratl zemljo. Toda ljudje niso orali tako, kakor je treba, niti takrat, ko Je treba. Zemlja je po žetvi ostala neobdelana. Strdila se Je in sprijela. Pozimi je povsem zmrznila la ko se je spomladi sneg tajal, snežnica ni mogla prodirati v zemljo. Namesto da bi namakala polja, je voda odtekala. Tako so velikanske vodne zaloge, ki Jih je pripravila priroda samo za poletje, propadale hrez koristi. ...ter skrbnega sortiranja semen Ko je nastopila suša, je našla polja nepripravljena. Tako so ljudje pcmagali suši uničevati polja. Pa tudi to Se ni vse. Tudi z druge strani so odpirali vrata suši: »na lazvodjlh so izsekali gozdove.* Gozdovi pa so križišča na vodnih poteh. Gozdna tla pokriva debela rahla odeja iz trhlega vejevja in listja. Ta gozdna preproga vpija vodo kakor gobe. Iz nje pronica voda navzdol globje v zemljo, tja, kjer opravljajo korenine dreves svoje delo — črpajo vodo iz zomlje. Po teh tehtnih in važnih ugotovitvah pisatelja, ruski narod in njegova oblast ni ostala le pri samih ugotovitvah. Ni mogoče. zaradi omejenosti prostora opisati, kaj vse so v tem pogledu u-krenili. Omenimo le, da so se puste in nerodovitne puščave spremenile v rodovitna polja. Suhi in žareči predeli puščave so se spremenili v gozdove. Prišli so tako daleč, da so celo rekam spremenili smer in izkoristili moone vodne žile za naplavljanje pustih ln zaradi pomanjkanje vode, nerodovitnih pokrajin. Odločilni faktor Dolžnost vsakega našega kme tovalca je predvsem, da stori vse kar je mogoče, da se zemlji preskrbi čim večja količina vod? ln da se ta ne Izgubi po nepotreb. nem. Vlaga mora ostati v zemlji vse dotlej, dokler Je rastlini najbolj potrebna. Naš kmet do danes še ne varčuje z vlago. Ni še spoznal zimske ga izkoriščanja vlage in možnosti da se s pravilnim obdelovanjem zemlje poveča nje kapaciteta vpijanja vlage. Naši kmetje še ne poznajo prave vrednosti globoke ga oranja zemlje v Jesenskem ali zimskem času. Nt vseeno če s? n. pr. gnoji zemlja s hlevskim gnojem nekaj mesecev pred ali v času setve. Važnost vode v prehrani rastlin Ja spoznala že najstarejša človeška generacija. Ravno zato so nekatere države trosile ogromne vsote za namakanje njiv In travnikov. Pri nas po nekaterih okrajih (Kras) ni govora o umetnem namakanje zemlje, toda vseeno Je mogoče na drugi način zemljo preskrbeti z dovoljno količino vlage. Omenili smo že, da Je površina neobdelane zemlje zelo strjena ln zato neprikladna za vpijanje večje količine vlage. Na ta način namesto da bi voda prodrla v notranjost zemlje, odteka v potokih v nižinske kraje ali se zgubi v razpokllnah v notranjost zemlje, kakor se dogaja pri nas na Krasu. Nasprotno pa v zimi globoko lzorano zemljišče in pognojeno s hlevskim gnojem ali z zelenim gnojehiem, vpija veliko količino vode. Cim bolj globoko orjemo, tem boljši zbiralnik vode pripravljamo rastlinam. Ce nam še uspe preprečiti izhlapevanje vlage, lahko rečemo da smo z dobrim delom uspeli v naši tako težavni borbi proti tako strupenemu sovražniku. Kako lahko preprečimo prekomerno izhlapevanje vlage iz zemlje? Naši vrtnarji že od davnih časov pokrivajo svoje njive z listjem in slamo. Tako se zgodi z zalogo vode v zemlji kakor z vodo v loncu, če lonec pokrijemo s pokrovom. Ce se je ta način sijajno obnesel v vrtnarstvu, ni zaradi gmotnih prilik mogoče uvesti tega sistema na splošno v poljedelstvu. Nekaj podobnega kakor če zemljišče pokrijemo z listjem, dosežemo če večkrat v letu, nosebno pa po dežju, z brano ali z grabljami zdrobimo tenko skorjo tn razpokllne, ki nastajajo po njivah. S temi poletnimi opravili predvsem uničimo ves škodljivi plevel, kateri Srpa lz zemlje hrano in vlago, namenjeno rastlinam, a na površini remije se stvori tenka plast zdrobljene zemlje, ki igra vlogo poprej omenjenega listja ali slame. Omenili smo že globoko oranje in važnost gnojenja s hlevskim gnojem in zeleno podoravanje, a katerim obogat'mo zemljo na »humusu* (črni zemlji). Veliko vlogo Igra še izbera zgodnjih semen. Z goiltvijo sadežev, ki po-nrei dozo-ijo. skrajšamo vegetativno ■ (razvojno) dobo rastline um« in se na ta nafiln izognemo škodljivemu vplivu suše. Pazimo na način in čas obdelovanja V boju proti suši morajo naši kmetje opustiti ali vsaj omejiti v plitvi in peščeni zemlji, osipa-nje krompirja in koruze, ker z osipanjem povečamo površino zemlje ln s tem v zvezi tudi povečamo izhlapevanje — torej izgubo vlage iz zemlje. Namesto oslpavanja priporočamo večkratno plevljenje in okopavanje rastlin. Tudi čas setve in kvaliteta semena Imata važno vlogo v boju proti suši. Ozimine se vedno bolj obnesejo kakor Jari posevki. Seme mora biti popolnoma čisto (paziti moramo na plevel), zrelo ln sortirano. Sejati ln saditi moramo pravilno in globoko. Splošnih navodil tu ne moramo dati. Mnogo Je odvisno od fizične strukture zemlje in od kakovosti semena. Dr. FRAN JV RISBVIC V globini otoka je bilo videti nekoliko s škriljem pokritih streh. Nad njimi se je dvigal ozek, trioglat oerkven stolp s pravim črnim križem, vklesanim v temačno nebo. KrŠevita obala je izgledala nenaseljena. Sto milj naokrog se je morje zdelo pusto. Pa ni bilo. Od časa do časa se je daleč na morju pojavila, bleda silhueta vojne ali tovorne ladje. In ta trenutek, neslišno in na lahko, kakor v snu, kakor v bajki, se je odmaknila v stran ena od granitnih sten in odprla skalo. Od spodaj, iz pečine, so se počasi dvignili trije daljnometni topovi. Dvignili so se iznad višine morja, iztegnili so se in ustavili. Tri cevi ogromne dolžine so se čisto same obračale, spremljale sovražno ladjo kakor magnet. Na debelih jeklenih zarezah, na koncentričnih žlebih, se je svetila gladka zelena mast. V celicah, ki so hile globoko zakonpane v steno, je bila mala trdnjavska posadka z vsemi svojimi prebivalci. V tesni votlini, oddeljeni po tanki leseni pregradi, sta živela komandant trdnjavske posadke in njegov komisar. Sedela sta na posteljah, izklesanih v zidu. Med njima je bila miza. Na mizi js gorela električna svetilka. Odražala se je zdaj pa zdaj z bliski na plošči ventilatorja. Suh veter je premetaval časopise in papirje. Majhen svinčnik se je sprehajal po zemljevidu, razdeljenem na kvadrate. To je bil zemljevid morja. Ravnokar so sporočili komandantu, da so zapazili v osmem kvadratu sovražni rušilec. Komandant je pokimal z glavo. Svežnji zaslepujočega rdečega ognja so presnih iz topov. Trije screli so drug za drug.m pretresli vodo in kamen. Tlak je krepko udaril v ušesa. Z zvokom jeklene žoge, ki se vali po marmorju, so granate druga za drugo odbrzele v daljino. Cez nekoliko trenutkov pa je odmev prinesel po vodi vest. da so eksplodirale. Komandant in komisar sta gledala molče. Vse Je bilo razumljivo in brez besed. Otok je bil z vseh strani 'obkoljen, zveze presekane; že več kakor mesec dni je peščica junakov branila oblegano trdnjava od neprestanih napadov z morja in zraka. Bombe so enako besno tolkle po stenah. Torpedne ladjice in izkrcevalni vlačilci so se sukali povsod naokrog. Sovražnik je hotel zavzeti otok na juriš. Toda granitni zid je stal neomajno. Tedaj se Je sovražnik premaknil daleč na morje, zibral je svoje sile in se ponovno pripravil, pa zopet juri- ZASTAVA šal. Iskal je šibko točko, pa je ni mogel najti. Cas pa je mineval. Municije in hrane je bilo malo. Kleti so bile puste. Komandant in komisar sta po cele ure sedela med papirji. Kombinirala sta in računala. Poškušala sta odgo-diti strašni trenutek. Toda razplet se je bližal. In prišel je. «Torej!» je končno rekel komisar. «Kaj torej?* je dejal komandant. — «Vse;>. »Potem piši*. »Komandant Je počasi odprl raportni dnevnik, pogledal na uro in zapisal s čitljivim rokopisom: »20. oktober. Davi smo streljali iz vseh topov. Ob 5.45 uri smo izstrelili poslednji ploton. Ni več municije. Hrane je šc za en dan*. Zaprl je dnevnik — to debelo račusko knjigo, prešito z vrvico in ojačano z rdečim pečatom — držal nekaj časa na dlani, kakor da bi hotel doiočiti njegovo težo, in ga spustil na polico. «Tako Je s stvarjo, komisar*, je rekel resno. Nekdo je potrkal na vrata. »Naprej! * V sobo je stopil dežurni v bleščečem plašču, s katerega je kapljala voda. Spustil je na mizo majhen cilinder iz aluminija, »Vimpel?* «Da». «Kdo je vrgel?* «Nemški lovci*. Komandant je odprl pokrov, vtaknil v cilinder dva prsea in izvlekel v piščalko zavit papir prebral je in se namršil. Na pergamentnem listu je bilo napisano z velikim, zelo čitljivim rokopisom in zelenim črnilom sledeče: »Gospod komandant sovjetska trdnjava in baterija. Vi obkoljen z vseh stran. Vi več municije in hrane ne imate. Za iabegniti nepotrebno krvopreii'je predlagam predaja. Pogoji: celi garnizon trdnjava z komandant in komandirji zapustijo baterijo trdnjave popolnoma v redu in brez orožja gredo na trg poleg cerkve — predati se tam. Točno ob 6 uri srednjoevrap-skega časa. Na vrh cerkve mora biti izobešena bela zastava. Zato jaz obljubljam vam življenje pokloniti. Drugače smrt. Predajte se. Komandir od nemški besand, kontradmiral von Ewerscharp. Komandant je dal pogoje kapitulacije komisarju. Komisar je prebral in rekel dežurnemu: »Dobro, idite!* Dežrurni je rfel. »Oni hočejo videti zastavo na cerkvi,* je rekel komandant zamišljeno. »Da.* je rekel komisar. »Bodo jo tudi videli*, je rekel komandant in si pri tem oblačil plašč. »Veliko zastavo na cerkvi. Kaj misliš, komisar, ali jo bodo oni opazili? Treba, da jo vsekakor zapazijo. Treba, da bo dim večja. Ali nam bo pravočasno uspelo?* »Imamo časa,* je rekel komisar in iskal kapo. «Pred nami je noč; ne bomo zakasnili. Utegnili jo bomo sei5ti. Fantje bodo delali. Ogromna bo. Lahko jamčim.* Komandant in komisar sta se objela in poljubila na usta. Poljubila sta se krepko, moško, čutila sta pri tem na ustnicah grobi okus razpokane tople kože. Poljubila ota se prvič-v življenju. Hitela sta. Vedela sta, da nikoli več zato ne bosta imela časa. Komisar je stopil v skupno sobico za počitek in dvignil s stojala Leninovo oprsje. Izpod buste je potegnil rdeč zastirač iz pliša. Nato je stopil na klop in snel z zida rdeči trak z geslom. Vso noč je vaa trdnjavka posadka Šiva- la zastavo ki je komaj ti prostora na tleh sobice. Siv® so z velikimi mornarskimi Wg mi in grobim mornarskim suM* cem, iz končkov najraznovrster ših tkanin, iz vsega, kar se J* moglo najti primernega v narskih kovčegih. Pred samo zoro je bila zBSteft v velikosti približno šest rjuh S°-tova. Tedaj so se mornarji obrili, lekli čiste srajce, in drug za dr* glm, z brzostrelkami okoli in žepi polnimi patron, P1^ plezati po lestvicah. Zjutraj je na vrata kabine Ewerscharpa potrkal komandi straže. Von Ewerscharp ni 'P®1 Ležal je oblečen na postelji- ^ pil Je k nočni omarici, se po?16- f dal v zrcalo in se umil pod oW j s kolonjsko vodo. Sjele nato je volil komandirju, da vstopi. K0, | mandir straže je bil razburi®0. Komaj jp zadržal dih, ko je nil roko v pozdrav. »Ali je zastava na cerkvi?* fr ostro vprašal von Evverscharp 10 se igračkal z zavitim držajem W dala iz slonove kosti. «Da, predajo se.* »Dobro,* je rekel' von E*61" scharp. »Prinesli ste mi sijaj®0 vest, ne bom vas pozabil. OdM-no. Pokličite vse gori-* VALENTIN KATAJI^ (Se nadaljuje) leto Go «», pravi -IH: " h m H bj bie} Do »ln* »osti Go rt i/ ŠTIRfE VELEUMI 0 ETNIČNIH M E) AH Da bi se vprašanje meja med Italijo in Jugoslavijo Cim pravilneje reSilo tn z vseh strani osvetlilo, so sklicali Štiri strokovnjake — naravno etnologe — da podajo svoje mišljenje o tem vpraSanju. Glede na to, da je etnologija posebno razvita na zapadu, so seveda ti strokovnjaki tudi driavljani za-padnih drtav. No, in glejte. Nekdo je Sel, se vtihotapil v sobo, kjer so razpravljali in je stenogra-firal ves potek konference trusta veleumov-Evo vam prepis stenograma: Prvi veleum (postava d la Viktor Emanuel III., brada d la te pokojni Italo Balbo) : €Signori, nepopisinissimo sem počaščen, da lahko med vami tudi jaz nekaj povem o mejah med Italijo in Jugoslavijo. Eccel-lenze vostre, dovolite mi, da fortissimo poudari m, da hočem govoriti o pravičnissimih mejah .med Italijo in Jugoslavijo. SpoStovanissimi, dragissimi gospodje! Kako uboga je Italija, izgubila je svojega du-čeja, dd, izgubila Je svojo dično armado, osvoboditeljico kolonialnih narodov in narodov n a niiji kulturni in civilizacijski stopnji in Človekoljubno rušila in podirala vse v znamenju svoje kulture in civilizacije. V-bogissitna Italija! 8traSne trtve so to, egregi, in kdo ve. Se kako bo z italijanskimi kolonijami. In mar bodo sedaj tej n esreCnissimi zemlji, v kateri cvete rumenp limona, kjer tenorji prepevajo serenade in soprani roman, oe, tej prekrasni zemlji, o mamma mia, namenili Se novo bolf i m m mm «I/oS»n/ - JPortič* — A. Černigoj. % m O gospodje, vem — tal pri vas ne vlgejo taki sentimentalni razlogi. Zaradi tega ho-lem, da bom strogo — strogisstmo znanstven. Ali hočete etnično mejo med nami in Jugoslavijo t Potem pojdite v katero koli vas. v katero koli najmanjše naselje JuVjske kra. jine, povsod boste videli napise, reklame, itd., itd., v latinici. Kaj to pomeni t E j, to je.naS najboljši dokaz! To pomeni, da v vseh teh krajih prevladuje latinska kultura — kar je seveda itaVjanska kultura. Evo, to so vam etnične meje. Sicer nam kljub tem jasnim, neovrgljivim dokazom vseh dokazov oporekajo in pravijo, da bi pripadlo k nam veliko Število Slovanov, toda ali je to, vpraSam vas, ali Je to — o dio mio, tako straSno. Zagotavljam vam, da, Setudi bi jih danes bilo toliko, kot pravijo, jih bo Jutri pod majko Italijo manj. In vsak dan potem vedno manj/ Sl/* Drugi veleum ffizionomija d la Garry Cooper, toda brez naočnikovI. Mi gledamo na to vpraianje izključno, izključno, etni&no. Zaradi tega moramo odbiti predlog mojega predgovornika. Ko sem potoval skozi Julijsko krajino, sem potegnil svojo etnično črto. Opora za mojo etnično Črto so bile trgovske reklame. Vsako mesto al manJSi kraj, kjer sem opazil reklamo za *Fiat» avtomobile, za makarone *cesare» ali za tRiunione Adriatica di Sicurtč* sem priključil Italiji. Tista mesta pa, kjer teh nt bilo, sem pustil Jugoslaviji. Na ta način se ta meja bistveno razlikuje od meje, katero Je predlagal moj predgovornik. Po njegovih izvajanjih bi moralo ostati v Italiji okoli 650.000 Slovanov. Ako bi bil sprejet moj predlog za mejo med Italijo in Jugoslavijo, »e bi ta Številka znatno zmanjšala, saj bi ostalo v Italiji samo 6i9.000 Slovanov. Tretji veleum Jarmu Italije dalfi* ne, non, o ne, dragi gospodje, o ^ nikakor ne! Maksimum, kar lahko P1^.[*) to je 5^0.000, in niti enega več. Tako Je ^ ju postopati, če hočemo postopati fair. T0*0 samo tako je, dragi gospodje!* ijj, Kakor se iz teh stenografskih beleik je etnologija na zapadu dobila v svojert _ ^ predku, te neslutene oblike. Tako jo ,a ^ danes imenujemo te za univerzalni no«*' ^ obsega tudi vse ono, kar smo mi nekot fy za prav vse doslej v strojem straSnem n nju Imenovali strategijo, trgovino itd' . ^ Verujemo pa, da bo kljub vsej ostr1*'ef,r* bate Štirih veleumov, kljub izgledotn * - ^ mostljMh razlik v mišljenju med P° nimi Člani trusta veleumov prišlo noSn do sporazuma. -tl Zagotovo bo to, Ce se bo Javil kakSen znan etnolog in bo začel razlagati, slijo narodi Julijske krajine o etnologiji P„ «Je*ut Mima hoče domov KAnWf~qnV. (pa sc njej podobni) Mima, Libera in Ludlla di Qaetan°>^l nujoče v Trstu (ulico povemo drugičp italijanske Šovinistke, toda doslej n^..eSiV lovanje ni preseglo kričanja na mO* djah in mogoče nekaj *nedolinih* Py.u Kljub temu so S. in 4. maja Pre). j/«' oitlinem stanovanju (Di Oaetano, ** yir> zio T), grozilna pisma, naj zbetijo, >r je glava mila. Kmalu nato pa je ,a seda, kako sta ubogo Mimo odpelia s samokresi oboroiena mladeniča. nos^ Prijateljici in starSi najprej niso P *<- <*ii »T o-l sm ffa h J"1 Jem k, «0 «« J tr, S Ut, 1« *« •ti •tl Pr M Cali grotnjam pozornosti in jih okusni Mimini Sali. , gro^* Po ugrabitvi gdC. Mime je zavlada ^ st v domovih treh prijateljio. sPornn,ln;je^ vseh grozovitih člankov prof. F'ir -^a ga dnevnika, Don Bekarjei>ega ^ jjj ji* drugih resnicoljubnih trtaSkih : berejo poSteni triaikl domoljubi * v gumbnici in tekočim raCunom hranilnici. $9 dobra najeHH is/tega dne, komaj s0^rlsK*1,> u lasje prizarirtim tlr’1 6'anom, je telefonirala Mima či!<* Ijuitlrfj it Skorklfe, da se tam mudi pri P stri&’ Ko so prišli ponjo, so zvedeli n‘e^a da sta jo ugrabitelja odvedla v \jjald * ducci 6, tam zaslišala in nato 0,r(,tji P0-openski tramvaj, kjer jima je staji s pomoCjo blagohotnosti en6" biteJja uSla ■ jsflf — * Val ogorčenja se je razllril drut'ne po vsem Trstu in tCalei^ poW se je le obetal masten gritljoj. ni priznala Mima na vsiljiva vJ>r°^ je 'Zp skr bi fenih starSev prijatetjio, ^ f1* izmislila in uprizorila, dti bi rn0^ ^ nazaj k siarSem na Bioilijo. na .m Bog, ki je milostljiv z ubogi<(J !