13 Raziskave Iva DoboviËnik Osnovna šola Antona Ukmarja Koper iva.dobovicnik@gmail.com Povzetek S kvantitativno raziskavo med razrednimi učitelji naključno iz- branih devetletnih osnovnih šol v Sloveniji smo preverjali njihovo ozaveščenost o pomenu kakovostnega poučevanja glasbene umetnosti za učenčev celostni razvoj. Rezultati raziskave so pokazatelji razlik v glasbeni ozaveščenosti razrednih učiteljev glede na njihovo starost, izobrazbo, delovno dobo in glasbeno izobrazbo. V zvezi s tem poudar- jamo vlogo razrednega učitelja za glasbeni razvoj učencev, stališča in odnos razrednih učiteljev do glasbene umetnosti ter njeno vrednoten- je, pomembnost kakovostnega načrtovanja pouka glasbene umetnosti z vključevanjem raznovrstnih glasbenih metod, učnih oblik in novih pristopov poučevanja, pomembnost timskega sodelovanja z učitelji/- icami drugih oddelkov, pogosto sodelovanje s predmetnim učiteljem glasbene umetnosti ter odprtost učitelja za timsko in sodelovalno delo zunaj šolskih okvirov. Ključne besede: osnovna šola, razredni učitelj, glasbena umetnost, glasbena ozaveščenost, kakovostni pouk Class Teachers’ Awareness of the Importance of High-Quality Mu- sic Education Abstract We conducted quantitative research among class teachers at ran- domly selected nine-year primary schools in Slovenia with the aim of verifying their awareness of the importance of high-quality music education for pupils’ overall development. The research results indi- cate differences in the musical awareness of teachers, depending on their age, education, period of employment, school district and mu- sic education. In this respect, we emphasise the role of class teachers in the musical development of pupils, the viewpoint and attitude of class teachers towards the musical arts and the evaluation thereof, the importance of high-quality musical arts lesson planning using vari- ous music methods, teaching methods and new teaching approaches, the importance of team work with teachers from other departments, frequent cooperation with musical arts subject teachers and the open- ness of teachers to team work and their cooperation outside of school. Keywords: primary school, class teacher, musical arts, musical awareness, high-quality teaching Ozavešc ˇenost razrednih uc ˇiteljev o pomenu kakovostnega pouc ˇevanja glasbene umetnosti 14 zanimanje za različne glasbene dejavnosti in v tem kontekstu z ustreznim pristopom glasbenega poučevanja učencem omo- goči pozitivno doživljanje kakovostnih glasbenih vsebin (Rotar Pance, 2006). Predvsem lahko učitelj z ustreznimi strokovno-didaktičnimi kompetencami z vidika kakovosti neprestano izboljšuje glas- beni pouk in skozi kakovostno uresničevanje ciljev glasbene umetnosti svojim učencem omogoča razvoj njegovih glasbe- nih sposobnosti in spretnosti ter usvajanje novih glasbenih znanj (Oblak, 1995; Slosar, 1995b; Rotar Pance, 1999; Sicherl Kafol, 2001; Sicherl Kafol, 2015). Med razrednimi učitelji se kažejo pomembne razlike glede njihovih glasbenih sposobno- sti, spretnosti in znanja (Slosar, 1997). Večina učiteljev je svoje splošno glasbeno znanje pridobila v času izobraževalnega ob- dobja, nedvomno največ v osnovni šoli, kajti kasneje glasbena umetnost ni več del obveznega izobraževanja. Iz tega razloga so začele nastajati razlike v njihovem glasbenem razvoju, kasneje v strokovni usposobljenosti in posledično v kakovosti glasbe- nega pouka (Sicherl Kafol, 2015). Za kakovostno poučevanje glasbene umetnosti je torej potreb- na glasbenostrokovna in didaktična usposobljenost razrednih učiteljev, ki organizirajo, vodijo in koordinirajo proces glas- benega poučevanja in učenja. Razredni učitelji morajo biti za kakovostno poučevanje glasbene umetnosti v prvi vrsti »dobri glasbeni strokovnjaki, radovedni in odprti za nove ideje, kri- tično naravnani ter reflektivni do lastnega razvoja in razvoja svojih učencev« (Sicherl Kafol, 2015, str. 31). Izsledki raziskav (Medveš, 2000; Sicherl Kafol 2001; Vidmar, 2004; Levitin in Tirovalas, 2009; Sicherl Kafol, 2015) po- udarjajo, da so razredni učitelji ozaveščeni o pomembni vlogi glasbene umetnosti in kakovostnega glasbenega pouka. Poleg navedenega so mnenja, da glasbena umetnost vpliva na učno uspešnost učenca tudi pri drugih predmetnih področjih (Co- sta-Giomi, 2004; Sicherl Kafol, 2015). Kakovostno poučevanje glasbene umetnosti pogojujeta torej celostni pristop in s tem ustrezna učiteljeva aktivnost, ki je za- gotovilo za kakovostno delo v vzgojno-izobraževalnem proce- su. Poleg navedenega je pomembno, da glasbeno poučevanje in učenje poteka v spodbudnem in avtentičnem okolju (Brophy, 1999), v katerem učenci doživljajo zaupanje v lastne zmožnosti ter zadovoljstvo pri procesu glasbenega učenja. Raziskava Omenjena teoretična izhodišča, reflektirane izkušnje in vedno večji poudarki v kakovosti dela na področju kulturno-umet- nostne vzgoje so nas spodbudili, da raziščemo razlike v ozaveš- čenosti razrednih učiteljev o pomenu kakovostnega poučevan- ja glasbene umetnosti glede na njihovo starost, delovno dobo, izobrazbo in glasbeno izobrazbo. Teoretic ˇna izhodišc ˇa Kakovost danes sprejemamo kot vrednoto družbe (Medveš, 2001), zato je v vzgojno-izobraževalnem procesu pomembna in nujno potrebna. Premajhna prisotnost kakovostne glasbe- ne dejavnosti lahko v otrokovem razvoju pusti posledice, ki so vidne v kasnejšem obdobju in jih ni mogoče v celoti popraviti. V kontekstu kakovosti poučevanja je bistven poudarek na tem, kakšen pomen pripisujejo učitelji in preostali udeleženci v izob- raževalni organizaciji določenemu dejavniku kakovosti. Na podlagi navedenega se v izobraževalnem procesu spodbuja način zagotavljanja kakovosti dela učiteljev. Med kakovostne oblike dela, ki pripomorejo k višji ozaveščenosti o pomenu glasbene umetnosti, pretoku znanj in izkušenj v izobraževalnih ustanovah lahko po mnenju T. Možina (2010) uvrstimo raz- lične oblike timskega dela (delo v skupinah, delo v strokovnih aktivih, delo na projektih, itd.). Kakovostna glasbena umetnost pomembno vpliva na razvoj učenčeve ustvarjalnosti, psihomotorike, zbranosti, pozornosti, motivacije, samozavesti, samopodobe, uspešnosti učenja in na razvoj učenčevih specifičnih glasbenih sposobnosti, spretnos- ti in znanj (Slosar, 1995a). Med najpomembnejši dejavniki, ki vplivajo na zgoraj navedene segmente po mnenju B. Rotar Pance (2006) nedvomno sodijo učiteljeva motivacija, kakovo- stna priprava na vzgojno-izobraževalno delo in izvajanje pouka glasbene umetnosti. Zato je v iskanju rešitev za zagotavljanje kakovosti pouka glasbene umetnosti pomembna visoka stop- nja ozaveščenosti učiteljev. Pri načrtovanju pouka glasbene umetnosti poudarjamo po- membnost ozaveščenosti razrednih učiteljev za vključevanje segmentov kulturno-umetnostne vzgoje v obliki kakovostnih projektov in programov, ki zagotavljajo sodobne kulturne in pedagoške pristope in vključujejo vidik sprejemanja kulture ter produktivni vidik (Nacionalni program za kulturo, 2008). Številne raziskave poudarjajo pozitiven učinek, ki ga pri glas- benem izobraževanju učencev vnašajo tisti učitelji, ki oprav- ljajo svoj poklic z visoko mero motiviranosti in strokovnega znanja (Slosar,1997; Hallam, 2001; Rotar Pance, 2006). Kot opozarja B. Rotar Pance (2006), je vloga učitelja pomembna za glasbeni razvoj učencev in hkrati omogoča izoblikovanje učen- čevega vrednostnega sistema. S tega vidika je treba opozoriti na pomembnost strokovno-didaktičnega in kakovostnega pouče- vanja glasbene umetnosti, pri katerem predstavlja učitelj do- ber učni model za doseganje kakovostnih glasbenih dosežkov učencev, ki jih poučuje. Poleg navedenega je stopnja priljubljenosti predmeta glasbena umetnost pri učencih večkrat pogojena s stališči in odnosom učiteljev do glasbene umetnosti in s kakovostjo glasbenega po- uka (Cergol, 2003). Učitelj lahko s svojim pozitivnim zgledom in vrednotenjem glasbene umetnosti pri svoji učencih vzbudi OzavešËenost razrednih uËiteljev o pomenu kakovostnega pouËevanja glasbene umetnosti 15 Raziskave Raziskovalne hipoteze H1: Predpostavljamo, da med razrednimi učitelji obstajajo sta- tistično pomembne razlike v njihovi ozaveščenosti o kakovost- nem poučevanju glasbene umetnosti glede na starost. H2: Predpostavljamo, da med razrednimi učitelji obstajajo sta- tistično pomembne razlike v njihovi ozaveščenosti o kakovost- nem poučevanju glasbene umetnosti glede na izobrazbo. H3: Predpostavljamo, da med razrednimi učitelji obstajajo sta- tistično pomembne razlike v njihovi ozaveščenosti o kakovost- nem poučevanju glasbene umetnosti glede na delovno dobo. H4: Predpostavljamo, da med razrednimi učitelji obstajajo statistično pomembne razlike v njihovi ozaveščenosti o kako- vostnem poučevanju glasbene umetnosti glede na glasbeno izobrazbo. Raziskovalna metoda V raziskavi smo uporabili kvantitativni raziskovalni pristop. Ta temelji na deskriptivni in kavzalno-neeksperimentalni metodi pedagoškega raziskovanja. Ustreznost anketnega vprašalnika smo preverjali z enosmerno analizo variance (ANOV A). Anket- ni vprašalnik je sestavljen iz 58 trditev o glasbeni ozaveščenosti razrednih učiteljev za merjenje njihovega vrednotenja, stališča, vedenjskih namer in odnosa do predmeta glasbena umetnost, ki so jih ocenjevali na podlagi Likertove petstopenjske lestvice. Raziskovalni vzorec V raziskavo smo vključili razredne učitelje iz naključno izbra- nih devetletnih osnovnih šol v Sloveniji. Po načelu slučajno- stnega izbora smo v vzorec vključili 20 mestnih in 20 pode- želskih osnovnih šol iz različnih slovenskih regij. V raziskavi je tako sodelovalo 234 razrednih učiteljev. Analizirani so bili z vidika starosti, izobrazbe, delovne dobe in glasbene izobrazbe. Glede na starost je v rangu manj kot 30 let sodelovalo 31 razred- nih učiteljev (12,9 %), v rangu od 30 do 40 let 113 razrednih učiteljev (48,3 %), tem sledi 47 razrednih učiteljev v rangu od 41 do 50 let (20,3 %), v rangu nad 50 let pa je sodelovalo 43 razrednih učiteljev (18,5 %). Glede na delovno dobo je sodelovalo 75 razrednih učiteljev (31,9 %) z manj kot 10 leti delovne dobe, 91 razrednih učitel- jev (39,3 %) z 10–20 leti delovne dobe, 35 razrednih učiteljev (15,0 %) z 21–30 leti delovne dobe in 33 razrednih učiteljev (13,8 %) s 30 ali več leti delovne dobe. Glede na najvišjo pedagoško izobrazbo ima končan višješolski študijski program (Pedagoška akademija) 35 razrednih učitel- jev (15 %), univerzitetni študijski program razrednega pouka (Pedagoška fakulteta) 168 razrednih učiteljev (71,8 %) in magis- trski študijski program druge stopnje (smer Poučevanje na raz- redni stopnji) 25 razrednih učiteljev (10,7 %). Pod kategorijo »drugo« je svojo izobrazbo opredelilo šest razrednih učiteljev (2,5 %). Opredelitev problema Izsledki mednarodnih raziskav (Kulturno-umetnostna vzgoja v šolah po Evropi, 2010) dokazujejo, da je položaj glasbene umetnosti v kurikulu v primerjavi s preostalimi predmetni- mi področji relativno nizek. Navedeno stanje omenjamo kot problematiko in posledico dejstva, da bodoči razredni učitel- ji pri svojem glasbenem poučevanju in usposabljanju pogo- sto zanemarjajo umetnostna področja, med katere sodi tudi glasbena umetnost, saj dajejo prednost ostalim učnim pred- metom, ki so po njihovem mnenju pomembnejši (Sicherl Kafol, 2015). Poleg omenjenega so osnovne šole velikokrat preveč storilnostno naravnane in tako aktivni in inovativni učitelji nimajo ustrezne podpore za kakovostno poučevanje (Lango, 2011). Izsledki raziskav (Slosar, 1995b; Škerjanc, 1995; Bamford, 2006; Kulturno-umetnostna vzgoja v šolah po Evropi, 2010; Sicherl Kafol, 2015) kažejo, da imajo razredni učitelji kljub pozitivnim stališčem in odnosu do glasbene umetnosti ter njenim visokim vrednotenjem pri glasbenem poučevanju veliko metodičnih težav, zato svojim učencem težko predstavljajo dober učni mo- del. V zvezi s tem omenjamo izsledke raziskav usposobljeno- sti razrednih učiteljev za poučevanje umetnostnih predmetov (Bamford, 2006; Kulturno-umetnostna vzgoja v šolah po Evropi, 2010), ki ugotavljajo, da zlasti razrednim učiteljem primanjku- jeta samozavest in strokovno-didaktična usposobljenost za po- učevanje umetnostnih predmetov, v našem primeru, glasbene umetnosti. Zaradi tega sta motivacija razrednih učiteljev za po- učevanje glasbene umetnosti in njihova naravnanost do glas- be (stališča, odnos in njeno vrednotenje) velikokrat na nizki ravni. S tega vidika razredni učitelj pri glasbenem poučevanju ne uporablja ustreznih metod in oblik dela ter obenem ni do- vzeten za nove pristope, pomembne za kakovostno poučevanje glasbene umetnosti. Zaradi omenjenega imajo razredni učitelji pri poučevanju glasbe težave (Slosar, 1995b; Škerjanc, 1995) in zato poučevanje glasbene umetnosti prepuščajo glasbenemu pedagogu. Ob navedenem poudarjamo, da je večina razrednih učiteljev premalo ozaveščenih o pomenu kakovostnega poučevanja glasbene umetnosti za razvoj učenčevih spretnosti, sposob- nosti in znanj. Zaradi tega je pri učencih glasbena umetnost pogosto med manj priljubljenimi predmeti (Novak, 1997; Cergol, 2003), saj je razlog za negativen odnos učencev do glasbene umetnosti lahko tudi neprimeren pristop učitelja do poučevanja glasbe (Slosar, 1995b; Novak, 1997; Cergol, 2003). Raziskovalno vprašanje – Ali obstajajo razlike med razrednimi učitelji v njihovi oza- veščenosti o kakovostnem poučevanju glasbene umetnosti glede na starost, izobrazbo, delovno dobo in glasbeno izob- razbo? tičnih sredin (M). Rezultate smo interpretirali kot statistično pomembne, če stopnja tveganja ni presegla 0,05 % (p<0,05) vrednosti. Za vsako trditev smo navedli numerus, aritmetično sredino in standardno deviacijo obeh skupin. Rezultati z interpretacijo Predstavljamo 50 trditev anketnega vprašalnika za razredne učitelje, vezane na njihovo glasbeno ozaveščenost, ki so na podlagi faktorske analize pokazale veljaven in zanesljiv anketni vprašalnik. Glede na glasbeno izobrazbo je 27 razrednih učiteljev (11,5 %) obiskovalo nižjo glasbeno šolo, 34 razrednih učiteljev (14,5 %) jih ima končano nižjo glasbeno šolo, 4 razredni učitelji (1,8 %) imajo končano srednjo glasbeno šolo in kar 169 razrednih uči- teljev (72,2 %) ni obiskovalo glasbene šole, zato smo jih pov- prašali o drugačnem glasbenem izobraževanju. Postopek obdelave podatkov Podatke, zbrane z anketnim vprašalnikom, smo obdelali s sta- tističnim programom SPSS 21.0 in opravili statistično analizo. Razlike med skupinami smo ugotavljali z diferenco aritme- Z1 Pri poučevanju glasbene vzgoje se počutim samozavesten/-tna. Z2 Zelo rad/-a prepevam. Z3 Poznam ljudske pesmi svojega kraja. Z4 Pri pripravi na pouk glasbene vzgoje si pomagam z učnim načrtom za glasbeno vzgojo. Z5 Zunaj delovnega časa redno obiskujem različne glasbene prireditve (npr. koncert orkestra ali pevskega zbora, opera, baletna predstava). Z6 Učenci pri pouku glasbene vzgoje razvijajo veselje in pozitivna čustva do glasbe. Z7 Zelo rad/-a igram na Orffove ali druge inštrumente. Z8 Učenci v mojem razredu so zelo motivirani za pouk glasbene vzgoje. Z9 Bolj pogosto bi želel/-a obiskovati različne glasbene prireditve. Z10 Trudim se, da učencem v enaki meri ponudim vse glasbene dejavnosti (petje in ritmična izreka, igranje na glasbila, poslušanje, gibanje/ples, ustvarjanje). Z11 Zelo rad/-a poslušam glasbo. Z12 Z obiskovanjem glasbenih prireditev lahko pridobim nova glasbena znanja. Z13 Pri načrtovanju pouka glasbene vzgoje pogosto sodelujem s predmetnim učiteljem glasbene vzgoje na šoli kot »notranjim« svetovalcem, usmerjevalcem in soizvajalcem glasbene vzgoje. Z14 Poslušanje glasbe me sprosti in pomiri. Z15 Z lastnim pozitivnim odnosom do glasbene vzgoje lahko vplivam na priljubljenost predmeta glasbena vzgoja pri svojih učencih. Z16 Menim, da učencem pri poučevanju glasbene vzgoje omogočam pridobivanje glasbenih znanj. Z17 Kakovostno poučevanje glasbene vzgoje vpliva na razvoj učenčevih glasbenih sposobnosti, spretnosti in znanj. Z18 Pri medpredmetnih povezavah vključujem tudi predmet glasbena vzgoja. Z19 Čutim se dovolj strokovno usposobljenega/-no za poučevanje glasbene vzgoje na razredni stopnji osnovne šole. Z20 Glasbena vzgoja vpliva na učno uspešnost učenca tudi na drugih predmetnih področjih. Z21 Redno se udeležujem seminarjev in drugih oblik izpopolnjevanja na področju glasbene vzgoje. Z22 Na ure glasbene vzgoje se temeljito pripravim. Z23 Menim, da lahko pozitivno vplivam na interes učencev za glasbo. Z24 Z razredom, ki ga poučujem, nastopamo na šolskih glasbenih prireditvah. Z25 V okviru pouka glasbene vzgoje lahko učence naučim spoštovanja, sodelovanja in strpnosti do drugih. Z26 Rad/-a sem pogosto v stiku z glasbo. Z27 Za uspešno načrtovanje pouka glasbene vzgoje mora učitelj poznati sodobne tehnike načrtovanja, cilje učnega načrta in predznanje učencev. Z28 Najraje poslušam zabavno glasbo. Z29 Z upoštevanjem vsebin učnega načrta se izognem neprimerni improvizaciji in rutinskemu delu. Z30 Z razredom, ki ga poučujem, redno obiskujemo različne glasbene prireditve. Z31 Kakovosten pouk glasbene vzgoje pomembno vpliva na učenčev celostni razvoj. Z32 Moje glasbene sposobnosti, spretnosti in znanja pomembno vplivajo na kakovostno uresničevanje ciljev glasbene vzgoje, ki so opredeljeni v učnem načrtu za glasbeno vzgojo. Z33 V prvem in drugem triletju bi moralo biti več ur glasbene vzgoje. Z34 Pri pouku glasbene vzgoje uporabljam raznovrstne in aktivne oblike ter glasbene metode poučevanja. Z35 Poslušam vse zvrsti glasbe. 16 OzavešËenost razrednih uËiteljev o pomenu kakovostnega pouËevanja glasbene umetnosti 17 Raziskave Tabela 1 | Glasbena ozavešˇ cenost razrednih uˇ citeljev – predstavitev trditev Z36 Predmet glasbena vzgoja je v primerjavi z drugimi učnimi predmeti slabše vrednoten. Z37 O glasbi si z učenci izmenjujemo mnenja in doživetja. Z38 Učenci lahko ob osebnem stiku s priznanimi umetniki in kulturno-umetniškimi ustanovami pridobijo specifične/posebne glasbene izkušnje in znanja. Z39 Seznanjen/-a sem z glasbenim delovanjem učencev zunaj šole. Z40 Z lastnim pozitivnim odnosom do glasbene vzgoje lahko vplivam na pozitiven odnos učencev do glasbe. Z41 Pri učenju nove pesmi uporabljam metodo posnemanja. Z42 Učenci lahko z aktivno udeležbo na glasbenih delavnicah pridobijo glasbene izkušnje in znanja. Z43 Učne oblike in metode prilagajam učni snovi in učencem. Z44 Dobro sem informiran/-a o programih na področju kulturno-umetnostne vzgoje. Z45 Pred petjem dam učencem ustrezno intonacijo. Z46 Odprt/-a sem za timsko in sodelovalno delo tudi zunaj šolskih okvirov. Z47 Pred petjem se z učenci vedno upojemo. Z48 V pouk glasbene vzgoje vključujem sodobno tehnologijo in nove pristope poučevanja. Z49 Učenci so v okviru pouka glasbene vzgoje premalo v stiku s priznanimi umetniki in s kulturno-umetniškimi ustanovami. Z50 V četrtem razredu glasbeno vzgojo pogosto namesto učitelja razrednega pouka poučuje glasbeni pedagog (učitelj glasbene vzgoje). Zaradi obširnosti anketnega vprašalnika v nadaljevanju pred- stavljamo le eno trditev, pri kateri so se pokazale statistično pomembne razlike med razrednimi učitelji v njihovi ozavešče- nosti glede kakovostnega poučevanja glasbene umetnosti glede na starost, delovno dobo, izobrazbo in glasbeno izobrazbo: Ka- kovostno glasbeno poučevanje vpliva na razvoj učenčevih glasbe- nih sposobnosti, spretnosti in znanj. Ozaveščenost razrednih učiteljev o kakovostnem pouče- vanju glasbene umetnosti glede na starost Rezultati metode ANOVA so pokazali statistično pomembne razlike v glasbeni ozaveščenosti razrednih učiteljev o kakovost- nem poučevanju glasbene umetnosti v štirih starostnih kate- gorijah – manj kot 30 let, od 30 do 40 let, od 41 do 50 let ter 50 let in več. Trditev Izobrazba N M SD SE F p Kakovostno glasbeno poučevanje vpliva na razvoj učenčevih glasbenih sposobnosti, spretnosti in znanj. manj kot 30 let 30 4,27 1,112 ,203 4,013 ,009** 30 do 40 let 108 3,77 1,265 ,122 41 do 50 let 47 3,85 1,197 ,175 50 let in več 42 4,36 ,727 ,112 Skupaj 227 3,96 1,169 ,078 *– razlike, znaˇ cilne pri stopnji 0,05 **– razlike, znaˇ cilne pri stopnji 0,01 Tabela 2 | Razlike med razrednimi uˇ citelji glede ozavešˇ cenosti o kako- vostnem pouˇ cevanju glasbene umetnosti glede na starost V povprečju se starostna kategorija učiteljev 50 let in več bolj strinja s trditvijo, da kakovostno glasbeno poučevanje vpliva na razvoj učenčevih glasbenih sposobnosti, spretnosti in znanj (M=4,36, SE=0,112), kot učitelji ostalih starostnih kategorij: manj kot 30 let (M=4,27, SE=0,203), od 30 do 40 let (M=3,77, SE=0,122), od 41 do 50 let (M=3,85, SE=0,175). Razlika je sta- tistično pomembna p=0,009. Med razrednimi učitelji torej obstajajo statistično pomembne razlike v glasbeni ozaveščenosti o kakovostnem poučevanju glas- bene umetnosti glede na starost. Glasbena ozaveščenost je pri starejših razrednih učiteljih (50 let in več) višja v primerjavi z ostalimi starostnimi kategorijami. Hipotezo H1, v kateri predpostavljamo, da med razrednimi učitelji obstajajo statistično pomembne razlike v njihovi ozaveš- čenosti o kakovostnem poučevanju glasbene umetnosti glede na starost, lahko potrdimo. Ozaveščenost razrednih učiteljev o kakovostnem pouče- vanju glasbene umetnosti glede na izobrazbo Rezultati metode ANOVA so pokazali statistično pomembne razlike v glasbeni ozaveščenosti razrednih učiteljev o kakovost- nem poučevanju glasbene umetnosti v treh kategorijah izob- razbe: višješolski študijski program (Pedagoška akademija), univerzitetni študijski program razrednega pouka (Pedagoška fakulteta) in magistrski študijski program druge stopnje (smer: Poučevanje na razredni stopnji). V povprečju se učitelji z najvišjo doseženo izobrazbo višješols- ki študijski program (Pedagoška akademija) bolj strinjajo s tr- ditvijo, da kakovostno glasbeno poučevanje vpliva na razvoj učenčevih glasbenih sposobnosti, spretnosti in znanj (M=4,37, SE=0,164), kot učitelji, ki imajo končan univerzitetni študijski program razrednega pouka (Pedagoška fakulteta) (M=3,96, SE=0,086) in magistrski študijski program druge stopnje (smer: Poučevanje na razredni stopnji) (M=3,32, SE=0,293). Razlika je statistično pomembna p=0,008. 18 vpliva na razvoj učenčevih glasbenih sposobnosti, spretnosti in znanj (M=4,39, SE=0,089), kot učitelji, ki imajo 21 do 30 let (M=4,31, SE=0,147), 10 do 20 let (M=3,61, SE=0,140) in manj kot 10 let (M =4,05, SE=0,135) delovne dobe. Razlika je statis- tično pomembna p=0,000. Ugotavljamo, da obstajajo statistično pomembne razlike v glasbeni ozaveščenosti razrednih učiteljev o kakovostnem po- učevanju glasbene umetnosti glede na delovno dobo. Glasbena ozaveščenost je pri razrednih učiteljih z delovno dobo 10–20 let najnižja, pri razrednih učiteljih z najvišjo delovno dobo 30 let in več pa najvišja. Hipotezo H3, v kateri predpostavljamo, da med razrednimi učitelji obstajajo statistično pomembne razlike v njihovi ozaveš- čenosti o kakovostnem poučevanju glasbene umetnosti glede na delovno dobo, lahko potrdimo. Ozaveščenost razrednih učiteljev o kakovostnem pouče- vanju glasbene umetnosti glede na glasbeno izobrazbo Rezultati metode t-test so pokazali statistično pomembne raz- like v glasbeni ozaveščenosti razrednih učiteljev glede nato ali so obiskovali glasbeno šolo ali ne. Trditev Glasbena izobrazba N M SD SE F t p Kakovostno glasbeno poučevanje vpliva na razvoj učenčevih glasbenih sposobnosti, spretnosti in znanj. glasbene šole nisem obiskoval 166 3,76 1,246 ,097 18,501 -5,506 ,000** glasbeno šolo sem obiskoval 63 4,48 ,692 ,087 Tabela 5 | Razlike med razrednimi uˇ citelji v glasbeni ozavešˇ cenosti o kakovostnem pouˇ cevanju glasbene umetnosti glede na glasbeno izobraz- bo V povprečju se učitelji, ki so obiskovali glasbeno šolo bolj strin- jajo s trditvijo, da kakovostno glasbeno poučevanje vpliva na razvoj učenčevih glasbenih sposobnosti, spretnosti in znanj M=4,48, SE=,087), kot učitelji, ki glasbene šole niso obiskovali (M=3,76, SE=,097). Razlika je statistično pomembna t= -5,506, p=0,000. Med razrednimi učitelji torej obstajajo statistično pomembne razlike v glasbeni ozaveščenosti o kakovostnem poučevanju glas- bene umetnosti glede na glasbeno izobrazbo. Glasbena ozavešče- nost pri razrednih učiteljih z doseženo glasbeno izobrazbo je v povprečju višja kot pri razrednih učiteljih brez glasbene izobraz- be. Hipotezo H4, v kateri predpostavljamo, da med razrednimi učitelji obstajajo statistično pomembne razlike v njihovi ozaveš- čenosti o kakovostnem poučevanju glasbene umetnosti glede na glasbeno izobrazbo, lahko potrdimo. Med razrednimi učitelji torej obstajajo statistično pomembne razlike v glasbeni ozaveščenosti o kakovostnem poučevanju glas- bene umetnosti glede na izobrazbo. Glasbena ozaveščenost je pri razrednih učiteljih z univerzitetno izobrazbo višja kot pri razred- nih učiteljih z drugačno izobrazbo. Hipotezo H2, v kateri predpostavljamo, da med razrednimi učitelji obstajajo statistično pomembne razlike v njihovi oza- veščenosti glede kakovostnega poučevanja glasbene umetnosti glede na izobrazbo, lahko potrdimo. Ozaveščenost razrednih učiteljev o kakovostnem pouče- vanju glasbene umetnosti glede na delovno dobo Rezultati ANOVE so pokazali statistično pomembne razlike v glasbeni ozaveščenosti razrednih učiteljev o kakovostnem po- učevanju glasbene umetnosti glede na štiri kategorije delovne dobe: manj kot 10 let, 10 do 20 let, 21 do 30 let in 30 let in več. Trditev Delovna doba N M SD SE F p Kakovostno glasbeno poučevanje vpliva na razvoj učenčevih glasbenih sposobnosti, spretnosti in znanj. manj kot 10 let 73 4,05 1,153 ,135 7,556 ,000** 10 do 20 let 88 3,61 1,317 ,140 21 do 30 let 35 4,31 ,867 ,147 30 let in več 31 4,39 ,495 ,089 Skupaj 227 3,97 1,154 ,077 Tabela 4 | Razlike med razrednimi uˇ citelji v glasbeni ozavešˇ cenosti o kakovostnem pouˇ cevanju glasbene umetnosti glede na delovno dobo V povprečju se učitelji z najvišjo delovno dobo (30 let in več) bolj strinjajo s trditvijo, da kakovostno glasbeno poučevanje Trditev Izobrazba N M SD SE F p Kakovostno glasbeno poučevanje vpliva na razvoj učenčevih glasbenih sposobnosti, spretnosti in znanj. višješolski študijski program (Pedagoška akademija) 35 4,37 ,973 ,164 5,333 ,008** univerzitetni študijski program razrednega pouka (Pedagoška fakulteta) 163 3,96 1,102 ,086 magistrski študijski program druge stopnje (smer: Poučevanje na razredni stopnji) 25 3,32 1,464 ,293 Skupaj 223 3,95 1,156 ,077 Tabela 3 | Razlike med razrednimi uˇ citelji v glasbeni ozavešˇ cenosti o kakovostnem pouˇ cevanju glasbene umetnosti glede na izobrazbo OzavešËenost razrednih uËiteljev o pomenu kakovostnega pouËevanja glasbene umetnosti 19 Raziskave bene umetnosti glede na njihovo starost, izobrazbo, delovno dobo in glasbeno izobrazbo. Razredni učitelji iz najstarejše starostne kategorije (50 let in več) kažejo višjo stopnjo ozaveš- čenosti o kakovostnem poučevanju glasbene umetnosti kot raz- redni učitelji iz mlajših starostnih kategorij. Do trditve »Kako- vostno glasbeno poučevanje vpliva na razvoj učenčevih glasbenih sposobnosti, spretnosti in znanj« so bili razredni učitelji bolj kri- tični, kar potrjuje dejstvo, da s starostjo ozaveščenost narašča. Glede razlik v izobrazbi razrednih učiteljev smo ugotovili, da je ozaveščenost o pomenu kakovostnega poučevanja glasbene umetnosti pri razrednih učiteljih z univerzitetno izobrazbo viš- ja kot pri razrednih učiteljih z drugačno izobrazbo. Prav tako razredni učitelji z daljšo delovno dobo (30 let in več), kažejo višjo stopnjo ozaveščenosti o kakovostnem poučevanju glasbe- ne umetnosti kot razredni učitelji s krajšo delovno dobo. Re- zultati so pokazali, da so razredni učitelji z glasbeno izobrazbo bolj ozaveščeni o pomenu kakovostnega poučevanja glasbene umetnosti kot razredni učitelji, ki glasbene izobrazbe nimajo. Pričujoča raziskava torej kaže, da starost, izobrazba, delovna doba in glasbena izobrazba vplivajo na ozaveščenost učiteljev o pomenu kakovostnega poučevanja glasbene umetnosti. Na podlagi izsledkov izvedene raziskave lahko sklenemo, da ima visoka stopnja ozaveščenosti razrednih učiteljev o kako- vostnem poučevanju glasbene umetnosti pomembno vlogo pri otrokovem celostnem razvoju. To velja nadalje raziskovati, kakovosti glasbenega pouka pa nameniti ustrezno pozornost z vključevanjem raznolikih specifičnih glasbenih metod in oblik dela, sodobnih pristopov ter kulturno-umetniških projektov ob zagotavljanju sistemske podpore in ustreznega financiran- ja. Poleg navedenega pa je z vidika kakovosti načrtovanja in po- učevanja glasbene umetnosti pomemben dinamičen odnos v obliki timskega sodelovanja razrednega učitelja z učitelji iz dru- gih oddelkov in povezovanje s predmetnim učiteljem za glas- bo. Navedeno se tako odraža v učiteljevem pozitivnem vred- notenju kakovostne glasbene umetnosti, pozitivnih stališčih in odnosu do nje. S tega vidika je treba razrednim učiteljem zagotoviti stalno strokovno izpopolnjevanje v smislu vseživ- ljenjskega učenja in izobraževanje za timsko, ustvarjalno, sa- moiniciativno, iznajdljivo ter vedoželjno delo v umetnosti za izvajanje skupnih dejavnosti na glasbenem področju, in sicer z vključevanjem kakovostnih partnerstev med osnovno šolo in kulturno-umetniškimi ustanovami. Na podlagi predstavljenih rezultatov lahko na raziskovalno vprašanje odgovorimo, da med razrednimi učitelji obstajajo sta- tistično pomembne razlike v ozaveščenosti o kakovostnem pou- čevanju glasbene umetnosti glede na njihovo starost, izobrazbo, delovno dobo in glasbeno izobrazbo. Sklepne misli Poleg kakovostnega dela razrednega učitelja poudarjamo po- men aktivnega vključevanja učencev v vzgojno-izobraževalni proces. Razredni učitelj je namreč tisti, ki mora poskrbeti, da se bo učenec intenzivno vključil v proces ustvarjalnega glasbene- ga učenja. Zaradi navedenega je z vidika kakovosti bistvenega pomena, da je glasbena ozaveščenost razrednih učiteljev, ki po- učujejo predmet glasbena umetnost, na visoki ravni. Kakovost pouka glasbene umetnosti pa je kar najbolj odvisna od učitelje- ve strokovne in didaktične usposobljenosti, od stopnje razvito- sti glasbenih sposobnosti, glasbenovrednostnega sistema in od učiteljeve motivacije za poučevanje glasbene umetnosti. Glasbeno-pedagoška praksa in nekatere analize o njej opozar- jajo, da predmet glasbena umetnost na razredni stopnji osnov- ne šole pri uresničevanju splošnih in operativnih ciljev zaostaja za drugimi predmetnimi področji. Vzroke za navedeno lahko iščemo predvsem v razrednem učitelju in stopnji njegove glas- bene ozaveščenosti, ki je pomembno povezana s kakovostjo načrtovanja glasbenih vsebin, dejavnosti ter ustreznih metod in pristopov poučevanja glasbene umetnosti. Ugotavljamo, da je razredne učitelje pomembno ozaveščati o pomenu kakovostnega glasbenega pouka. Ob ugotovljenem povzemamo, da lahko razredni učitelji s pozitivno naravnanost- jo in z dovzetnostjo do glasbene umetnosti pri otroku vzbudijo interes za glasbo, pozitivna čustva ob njej in priljubljenost pred- meta glasbena umetnost, kar se odraža na pozitivnih stališ- čih in odnosu do glasbene umetnosti ter njenem vrednotenju pri učencih. S kvantitativno raziskavo med razrednimi učitelji naključno izbranih devetletnih osnovnih šol v Sloveniji smo preverja- li njihovo ozaveščenost o kakovostnem poučevanju glasbene umetnosti za celostni razvoj otrok. Izsledki izvedene raziskave kažejo, da obstajajo statistično pomembne razlike med razred- nimi učitelji v ozaveščenosti do kakovostnega poučevanja glas- 20 Literatura 1. Bamford, A. (2006). The Wow Factor: Global Research compedium on the impact of the arts in education. Ber- lin: Waxmann Verlag. 2. Brophy, J. (1999). Toward a model of the value aspects of motivation in education: Developing appreciation for particular learning domains and activities. Educati- onal psychologist, 34(2), 75–85. 3. Cergol, S. (2003). Kakovost v šoli – učna klima. Educa, 9(4), 17–30. 4. Costa-Giomi, E. (2004). Effects of three years of pia- no instruction on children‘s academic achievement, school performacne and self-esteem. Psychology of Music, 32(2/139), 139–152. 5. Hallam, S. (2001). The power of music: A study com- missioned by The Performing Right Society. London: PMRS. 6. Kulturno-umetnostna vzgoja v šolah po Evropi (2010). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, EACEA P9 Eurdyce. 7. Lango, J. (2011). Poučevanje glasbene vzgoje z uporabo informacijsko komunikacijske tehnologije (Doktorska disertacija). Ljubljana: Pedagoška fakulteta. 8. Levitin, D. J. in Tirovalas, A. K. (2009). Current Ad- vances in the Cognitive Neuroscience of Music. The Year in Cognitive Neuroscience, 1156, 211–231. 9. Medveš, Z. (2000). Kakovost v šoli. Sodobna pedagogi- ka, 51(4), 8–28. 10. Medveš, Z. (14. 4. 2001). Kakovost izobraževanja je od- visna predvsem od šole in učitelja. Delo, 11. 11. Možina, T. (2010). Kakovost kot (z)možnost. Ljubljana: Andragoški center Slovenije. 12. Nacionalni program za kulturo 2008-2011 (2008). Ljub- ljana: Ministrstvo za kulturo. Pridobljeno s https:// www.uradni-list.si/1/content?id=85932. 13. Novak, H. (1997). Zakaj odklonilni odnos učencev do glasbene vzgoje? Glasba v šoli: revija za glasbeni pouk v osnovnih in srednjih šolah, za glasbene šole in zborovst- vo, 3(8/9), 4–7. 14. Oblak, B. (1995). Izvor in pojmovanje strukture učne- ga načrta za splošni glasbeni pouk. Glasbeno-pedagoški zbornik Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani, 1, 17–27. 15. Rotar Pance, B. (1999). Motiviran učitelj glasbe – mo- tivirani učenci. V Vpliv kurikularne prenove na glasbe- ni pouk in na odnos do glasbe: zbornik Glasbeni forum 1998 (str. 43-46). Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. 16. Rotar Pance, B. (2006). Motivacija - ključ h glasbi. Nova Gorica: Educa, Melior. 17. Sicherl Kafol, B. (2001). Celostna glasbena vzgoja. Ljub- ljana: Debora. 18. Sicherl Kafol, B. (2015). Izbrana poglavja iz glasbene didaktike. Ljubljana: Pedagoška fakulteta. 19. Slosar, M. (1995a). Dejavniki uspešnosti razrednih uči- teljev pri glasbeni vzgoji na razredni stopnji osnovne šole (Doktorska disertacija). Ljubljana: Akademija za glasbo. 20. Slosar, M. (1995b). Glasbeno strokovna pripravljenost razrednih učiteljev. Glasba v šoli: revija za glasbeni pouk v osnovnih in srednjih šolah, za glasbene šole in zborovstvo 1(1), 14–18. 21. Slosar, M. (1997). Dejavniki uspešnosti razrednih uči- teljev pri glasbeni vzgoji na razredni stopnji osnovne šole. V K. Destovnik in I. Matovič (ur.), Izobraževanje učiteljev ob vstopu v tretje tisočletje: stanje, spremembe, rešitve (str. 233–241). Ljubljana: Pedagoška fakulteta. 22. Škerjanc, D. (1995). Stališča učiteljev do učnega načrta za glasbeno vzgojo in njegovih vzgojno-izobraževalnih področij na stopnji razrednega pouka osnovne šole (Ma- gistrska naloga). Ljubljana: Akademija za glasbo. 23. Vidmar, T. (2004). Glasba kot eden najpomembnejših dejavnikov pri razvoju otroka v predšolski dobi. Glas- ba v šoli: revija za glasbeni pouk v osnovnih in srednjih šolah, za glasbene šole in zborovstvo, 9(2/3), 56–61. OzavešËenost razrednih uËiteljev o pomenu kakovostnega pouËevanja glasbene umetnosti