I» K O 1. E TAKE C J E DELAVSKI LIST Z\ MISLEČE ClTATELJE PROLETAREC <*lu»il» Juf(oNlovanMk« Sorialistiriif Zveze in Prosvetne Matiee OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU jr. — NO. 1793. E.l.r.4 M limi J, UK. CHICAGO, ILL., 21. JANUARJA (January 21), 1942 Published Weekly »t 2301 8. L.wnd.1. Ave. . «^^•i* LETO—VOL. XXXVII. V «redi na taj. sliki j« Bernard Sawicki, ki j« bil 17. jaatiarja » okrajni ječi v Chicagu uimrčen na električnem stolu. Mladi Saw»cki — silno pokvarjen fant — jo kil obsojan ▼ smrt radi štirih umorov. S svojimi «ločini so jo ponašal tudi na sodnik saslisanjih in dajal, da mu jo ¿al, kar ni isvrsil voč umorov. Ko pa jo prisol dan konca, so mu iivci odpovedali in so gm morali skoro nest» na olektrični stol. Na dosni jo njofova mačeha in na lovi duhov-nik, ki pravi, da js speobrnil in »pokoril. VSI ZA DEMOKRACIJO... V zavezniških deželah se proglašajo za bojevnike demokracije tudi kralji, vsi realtaonarji in bivši diktatorji. Namen vseh teh je zavzeti paizma-gi svoja prednja mesta., Ako se to zgodi, bo svet tak, kakor je bil, z vsemi pre|šn|imi hibami in vzroki za nove vojne Naloga delavstva m drugih ljudskih slojev v Ameriki, Angliji in v drugih deželah, ki so v vojni z osiščem je, da priborimo zaeno z zmago nad fa* šizmom tako demokracijo, ki bo vredna te označbe. Demokracija ne pomeni samo, da imajo ljudje pravico glasovati, ampak v našem pomenu besede tudi tak ekonomski sistem, v kakršnem se je demokraciji mogoče utrditi. Jz nove gospodarske uredbe mora sistem izkoriščanja izginiti. Enako tudi imperializem m vse socialne krivice, ki so prepregale in še prepregajo svet Posedujoči sloji niso za tak red, pa če se še tako navdušujejo za "demokracijo". Ako ljudstva hočejo, bo to res zadnja krvava borba Trajen mir pa bo mogoč le, ako odpravijo vzroke za vojno. Večina onih, ki so danes na krmilu vlad, žele, da se svet povrne v stare razmere. V interesu delavskih slojev, ki v vojnah največ trpe, pa je, da po zmagi izvojujejo socialistični red — družtx> vzajemnosti in sodelovanja. V sedanji vojni bilo potopljenih že nad 2y270 ladij » Akcija slogo Zmagovanje Sov. Unije lahko odloči vojno HITLER SE Z INVAZIJO V RUSIJO JAKO UKANIL. — NEMŠKA ARMADA ŠE VEDNO NAJMOGOČNEJŠA NA SVETU. — UKRAJINA NE BO LETOS NIKOMUR VELIKO V KORIST PRESOJANJA DOGODKOV DOMA IX PO SVETI Od kar »e je pričela tedanja vojna, je bilo potopljenih ¿e nad 2,270 vojnih in trgovskih ladij v »kupni teši 8,269,106 ton. To je ogromna količina, velika gora železa in jekla. Z ladjami vred »e je potopilo na morsko dno za mnogo milijonov dolarjev tovora in več tisoč ljudi. Zavezniške izgube na morju so trikrat večje kakor nemške, italijanske in japonske, naj si bo z ozirom na vojno ali pa trgovsko mornarico. V izgubah na morju je bilo od septembra 1939 prizadetih 32 zavojeva-nih in nevtralnih dežel. Anglija je izgubila 93S vojnih in trgovskih ladij, Nemčija 176, Italija 136, Japonska 66, Zed. države 26 in po nekaj la-dij male dežele. Izmed nevtralnih dežel je izgubila največ ladij Švedska, namreč 127. Nor-vežka. ki je v vojni, ima že 238 ladij na morskem dnu. torej precej več nego Nemčija. Tudi par jugoslovanskih je bilo potopljenih, dalje precej nizozemskih, francoskih in drugih* Večino ladij so potopile pod* mornice, vojne ladje raznih vrst in aeroplani, na drugem | mestu pa mine. Tako si svet prisadeva neprecenljivo škodo in si jo bo dokler se ne preuredi za mir in vzajemnost med deželami. unij AFL in CIO pognana v zamah JOHN L. LEWIS PREDLAGAL WM. GREENU IN PH. MURRAYU POBOTANJE, KI NAJ PRIVEDE V ENOTNO UNIJSKO GIBANJE—SOLIDARNOST DELAVSTVU NEOBHODNO POTREBNA Sovjetska Unija si zelo prizadeva zlomiti silo nemške armade predno bo zime konec. Ako se ji to ne posreči, bo Nemčija na pomlad pričela novo o-fenzivo, ki jo že pripravlja. Nemški načrti ponesrečeni Hitlerjevi armadi je šlo v odpor, je resnica nasprotno, prvih mesecih napada na Rusi- Ritaka armada se mora za vsa-jo dokaj po sreči. * Zajedla je ko miljo teritorija krvavo bo-najbolj obljudene, najbolj in- riti. Nemške čete imajo nalogo dustrializirane kraje Sovjetske j vstrajati, neglede na žrtve. Rusije, v katerih živi okrog 60 ; i;:____ ____ t i___ .. ® Teritorija je dobila nazaj kakih 20,000 kv. milj, kar je v primeri z onim, ki ga ima Nemčija še zasedenega, malo. Neglede na optimistična .poročila z ruske fronte, v katerih so opisovali nemško armado za polo-mijado. nemške vojake pa za t prezebljene in nezmožne za milijonov prebivalcev. Vsega skupaj ima Rusija «približno 180 milijonov ljudi. Ukrajina, bogata na prirod-nih zakladih in žitnica Sovjetske Unije, je bila 'zasedena. Nemška armada je prodrla na Krim in se pomikala proti Kav- Ne bo še odločitve Le ako bi se sovjetski armadi posrečilo zlomiti prednjo nemško linijo toliko, da se bi morala ostala nemška armada^ia-glo pomikati nazaj, bi bilo upati, da se vojna na tej fronti kmalu konča. Vrhovno povelj-nazu, hrepeneča po bogatih ru- i sovjetske armade je odlogih oljnih poljih. Prišla je do čeno p<>fniati Hitlerjeve hordo iPela je do praga Moskve. Ob-j eimd&lj mogoče k prejšnji nern-Kolila je Sebastopol. Hitler je j iko-rakt meji. Mogoče se ji to I"mosfid, bahavo oznanil, da je | ^recf v nekaj tednih. In če Sov.jf!ttk« Unije kcnec in njena j • ^ armada zbita toliko, da je ne | bo nikdar več mogoče obnovitf. | A nato se je zgodilo za nacije n^priča kovanj; za vse večne i za vse case uničena0 sovjetska armada .ie "vstala od mrtvih", obvarovala I/eninigTad m Moskvo in pričela s protiofenzivo. Hitler h* spoznal, da svojega načrta /H poraženje Rusije Še ne bo rnoj^el izvršiti. >\ največja bitka v zgodovini, ko si stojita nasproti dve največji armadi, kar jih je (Nadaljevanje na 3. strani.) Nacijska propaganda v Zed. državah še deluje, sedaj s suš-ljanjem. Na primer, po New Yorku je raznesla govorico, da je neka ladja pripeljala v new-yordki pristan a havajskih otokov 1,500 truped ameriških vojakov brez rakev, zložena kar na kupe. Vojni oddelek zvezne vlade je čutil potrebo to govorico zanikati in jo označil za popolnoma neosnovano. Cenzura se vsled vojne tudi v tej deželi čezdalje bolj uveljavlja. Nedavno je ustavila razpošiljanje Townsendovega tednika zaradi uredniškega članica, ki kritizira vladno kampanjo za nakup obrambnih bondov in znamk. Pravi, da ljudje z malimi dohodki ne zmorejo tega bremena in se jim bi ga ne smelo naprtiti. Ako revni ljudje kupujejo bonde, si morajo pritrgavati na potrebščinah m vsled tega so tudi trgovci na ¿kodi, piše Townsen-dov list. Ako bo hotel izhajati, bo moral z vlado v kampanji za prodajanje obrambnih bondov sodelovati, ne jo ovirati. Townsend Weekly, namenjen boju za zadostne starostne pokojnine, izhaja v 170,000 izvodih. (List se je z vlado te pobotal in se ga spet svobodno razpošilja.) , . Leon Blum je težko bolan. Star je 71 let. Zaprt je na ne kem gradu, kjer čaka obravnave. Obtožen je z več drugimi bivšimi ministri krivde vstopa Francije v vo>no in njenega poraza. Obravnava se bi morala že pričeti, toda je načelnik posebnega sodiAča, kateremu je bila poverjena ta zadeva, rajše odstopil. NemAko vlado je to zelo razljutilo in dolži vlado vi Vichyju. da z obravnavo nalašč zavlačuje. » g V Manili na Filipinih so Japonci internirali 4.000 ameriških in Letna seja Družabnega kluba Slovenski center V soboto 24. januarja do letna seja družabnega kluba Slo-angU>kih državljanov, venski center, 2301 So. Lawn- Poročajo, da ravnajo z njimi Jako alabf. Ako je to resnica, postopajo Japonci zelo nespametno. Zed. države jim namreč lahko vračajo. dale Ave., Chicago. Na dnevnem redu so volitve in več drugih zadev. Po seji bo L&bava. Anglija dobila iz Zed. Brezposelnost v Angliji vzlic držav že nad milijon vojni ni še popolnoma odprav; i ¿¡vj| Do 4. januarja je dobfla Anglija iz Zed. držav na podlagi našega posojilnega-najemnin- Ijena. Decembra meseca je bilo 188,300 brezposelnih. Pred dvemi leti jih je bilo nad milijon. Davki vseh vrst naraščajo. Pole« zvezne vlade jih višajo tudi lokalne oblasti. V cika-škem okraju n. pr. so letos višji ■ kot kdaj prej, poslužba, ki jo ju(jj Madžari kradejo skctga zakona (Lend-lease act) prvih miUijon ton živil. Koliko ton je bilo v tej dobi potopljenih, poročilo ne pove. nudi okrajna oblast, pa ni me boljša kot je bila. Iz Švice poročajo, da se nemška vlada pripravlja proglasiti Holandsko za del tretjega raj-ha. Sedaj je še avtonomna, da-si pod nacijsko vlado. Edward R. Murrow, ki je bil v Evropi direktor Columbia Broadcasting kompanije, opisuje, kako dobro je aJužila na-cijski propagandi organizacija America First, v kateri so bili vodilne osebnosti gen. Wood, senatorja Wheeler in Nye, Ch. Lindbergh in več drugih. Njihove govore so Nemci citirali po radiu v nemškem in v drugih jezikih, da bi z njiirti dokazali, kako zelo nasprotuje velika veČina ameriškega ljudstva predsedniku Rooseveltu in Angliji. Izmed ameriških časopi- (Nadaljevanje na 5. strani) kmetom žito in kruh Madžarska vlada je zasegla kmetom v Karpatski Rusiji vse "prekinemo" žito in ga jim pulila le toliko, da bo za setev. Kmetje so se uprli. Madžarske čete so jih "pomirile" s streli. Žrtve niso bile velike ... pravi poročilo. Johin L. Lewis je v soboto 17. januarja storil nepričakovan korak s predlogom predsedniku AFL Wm. Greenu in predsedniku CIO Philipu Murrayu za obnovitev pogajanj, ki naj bi imela za evou cilj sklenitev sporazuma med tema dvema organizacijama. Solidarnost potrebna V svojem «predlogu navaja, da je sloga med njima potrebna vsled vojne, in ker sta obe skupini (AFL in CIO) pokazali, da imata pogoje za uspevanje, bi bil nadaljni boj med njima brez smisla in obema ter vsemu delavstvu v škodo. William Green je že odgovoril, da je AFL pripravljena na pogajanja. Tubramba obeh največjih dukcijo, so se slabo izkazali. ■ ! Sovjetske ''Rusije je bila Tako je ugotovila posebna se-*»rmWdo triumf, in še natna preiskovalna komisija, ki ji načeljuje senator Harry S. Truman. Avtna industrija je lani pjb-, ducirala več avtov ko kdaj prej, namesto da bi se preuredila v vojno produkcijo, pravi komisija. Zelo graja takozvane "dollar a year men", to je. one ravnatelje velekorporacij, ki jih je zvezna administracija najela v vladne službe, češ, da md z Im,|J Pa se je svet čudil, ko je »¡'a nemška armada pognana " K o* tov a in se začela pomikali nazaj tudi na severni fronti. Seveda. Nemci niso bežali s tako naglico, kot bi človek skledi iz poročil v ameriških 11-a ze to, da niso mogli na-l>n'j in bilj končno primorani tl*di na umik. je za sovjetsko armado sijajen uspeh. ker so svojo sposobnost demonstrirali v korporacijah, so nedvomno tudi najsposobnejši aa slične službe v vojnih prizadevanjih. Poročilo pravi, da ti ljudje večinoma še zmeraj vlečejo plačo pri svojih korporacijah (znašajo od dvajset do sto tisoč dolarjev na leto) in se bolj brigajo za dobrobit njihmh družb, kakor pa za vladne urade, v katerih so uposleni za dolar na leto (sa stroške prejemajo $28 dnevno ki mnogi tudi plačo). OPM (Office of Prod uc t ion Management), kateremu nače- ljuje ravnatelj korporacije General Motors, W. Knudson, je v omenjenem poročilu še posebno kritiziran. Nedavno je Roosevelt imenoval v urade za pospeševanje, reguliranje in distribucijo produkcije nadaljne ravnatelje velekorporacij, med njimi Donald M. Nelsona, ki je doaedaj imel pri Sears. Roebuck * Co. $70,000 plače na leto. Najel je tudi predsednika •ste korporacije, vp. generala Wooda in več drugih. Tendenca v tej deželi namreč je, da ker so te vrste vešča-ki izkazali ravnateljske zmož- nosti v privatnih podjetjih, so nedvomno enako zmožni tudi za slične vladne službe. Senatna komisija ugotavlja nasprotno. In je v pravem. Kajti ljudje, ki so vzgojeni misliti le na kupičenje dobička sa privatnike, imajo o kolektivnih naporih malo smisla. Najboljši ravnatelji za potrebe dežele so taki veščaki, ki so naučeni misliti na javno blaginjo. na reševanje socialnih problemov in na kolektivno ekonomijo. Nekaj takih je v vladni službi, a žal, še ne zadosti.. Namesto potovalnih je treba več lokalnih zastopnik«! Pred leti so bili slovenski časopisi v Ameriki odvisni v pridobivanju naročnikov največ od potovalnih agitatorjev, ki so šli od naselbine do naselbine in širili liste, ki so jih zastopali. To je v povojni dobi minulo. Kar je še takih agitatorjev, delujejo le v bližnji okolici kraja, v katerem so stalno nastanjeni. Naši listi so sedaj odvisni v pridobivanju novih naročnikov in za ohranitev starih zgolj od lokalnih zastopnikov. Proletarec jih ima precej, toda za svoje razširjenje veliko premalo. Čitateljev, ki z njim soglašajo, ima mnogo. Marsikateri izmed njih bi bil lahko za ta list tudi uspešen agitator, samo če se bi hotel lotiti tega posla. Do malega vsakdo pa bi lahko dobil Proletarcu skozi leto saj enega novega naročnika. Torej ohranimo mu ne samo vse stare naročnike, nego pridobimo mu tudi kolikor največ mogoče novih. S tem bo listu pomagano ne samo gmotno, nego tudi v njegovih nalogah, ker bo vt|ed večje cirkulacije svoje poslanstvo laglje vršil. KI I -TTT-T-K"- ameriška obrežja pripravuena na obrambo Prol«Ur4c, Jftnuary It, IZSt. PROLETAREC LIST ZA INTERESE^DELAVSKEGA LJUDSTVA. III. IZHAJA VSAKO SREDO. Izdaja Jugoslovanska Delavska Tiskovna Druiba, Chicago. " GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVIZt NAROČNINA v Zedinjenih driavah *a celo leto $3.00; *a pol leta 91.71; i ta četrt leta $1.00. Inozemstvo: ta celo leto $3.501 ta pol lato $2.00. Vsi rokopisi to OfUal ftiorajo biti v našem uradu najpotneja do pondeljka popoldn« za prioWitev v fctevilki tekočega tedna. I"" f- ,', !■!,• I g.1 ¡ZlZ=^tme=Z - .. nT T ■■nf PROLETAREC Published every Wednesday by th* Jugoslav Workmen's Publishing Co.. Inc. Established 1906. - Editor..........mmmImm«u^. Badness Manager------------- ______«_________....__________Frank Zaita ...........................Charles Pogorele* SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year $3.00; Six Month» $1.75; Three Months $1.00. Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00. Ne zlomimo otrokom peruti ! kako revna je mlatim t otrok, kjer je v družini večen prepir. Veliko je mater, «pa (udi očetov, ki hočejo vse svoje resni-čno in umišljeno gorje odložiti v družini, ki opletajo z jezikom okoli sebe, da je obrizgana vam družina, ki lastnega otroka za malenkosten prestopek oplju-vajo z najgršimi psovkami in kletvicami. S svojim zmerja- PROLETAREC 2301 S Lawndale Avenue CHICAGO, ILL. Telephone: ROCKWELL 2864 C*mje je diha obrambna postojanka rtakja na ametUkem obreiju Ogromni topovi (155 mm) »o s svojim, posadkami no« in dan pripravljanj odbiti vsako «ovrSteo vojno ladjo. Utrdbe so zavarovane s vrečami pesk*. Kaoi in ma»*evaiijtt, ] . * **« • "i • t ko mine vojna V prejšnji svetovni vojni so zavezniki obetali, da čim zmagajo, bodo kaznovali kajzerja in prvake njegovega režima, ker so zakrivili klanje in uničevanja. Svoje pretnje n*so izvršili. Niti niso ljudstva od zavezniških vlad zahtevala, da naj drže svojo besedo.. Takrat proti Nemcem med drugimi narodi ni bilo nebrzdanega srda in sovraštva. Nemška oholost je po padcu kajze-rizma in razpadu Avstro-Ogrske morala sicer odjenjati, toda Nemci so se smeli v vseh novih in v prejšnjih državah te takoj V J vojni svobodno gibati. Izgredov proti njim j%bik) malo. V sedanji vojni je položaj napram Nemcem popolnoma drugačen. Nemci so obsovraženi med podjarmljenimi narodi bolj ko kdaj prej. Sovraštvo proti njim je brezmejno. Vzrok je nacijsko barbarsko ravnanje z ljudstvi, ki si jih je podvrgla Hitlerjeva armada in jiluproglasila za hlapce tretjemu rajhu. - Ko sta se Churchill in Roosevelt nedavno drugič sešla, sta se posvetovala tudi o vpraAanju, kaj se zgodi v Evropi tik po vojni. Ali bodo podjarmljeni narodi vzkipeli in vrnil i nemškim rabljem zob za zob? Kaj, če se ljudske množice v svojem srdu spremene v drhal in navale na vse Nemce, da jim vrnejo za prestano trpljenje z batinami, plenitvami in linčanji? . ,S tem vprašanjem, s to pretečo možnostjo masnega poko-lja se ipečajo tudi vse zamejne .vlade. V tednu z dne 12. januarja so imeie o tem konferenco, ki se je vršila v Londonu. Devet cd Nemčije uasedenih dežel je bilo zastopanih. Sprejele so skupno deklaracijo, v kateri zagotavljajo, da bodo sotino ka-zjiovani vsi tisti Nemci, katerim bo dokazano, ali o katerih je Mazzinijeva družba in njeno stališče glede povojne Italije r C Grof Sforza deluje, da jugoslovansko primorje ostane pod Italijo v vsakem slučaju. — Naloga, ki jo ameriški Jugoslovani v organizirani obliki še niso načeli, dasl je že zelo pozno i V Zed. državah deluje med;zirani italijanski liberalci v drugimi proti fašizmu in Mus-, Mazzinijevi družbi, l""" m'—— -»—i-: Na versaillski mirovni konfe , V svoji avtobiotfrafiji MMoJ§ življenje" pravi Ivan Cankar: "Veliko prenese Človek, to vem sam; par konj bi ne zvleklo tovora, ki ga nosi na plečih že otrok. Ali da se da trpeti toliko iti tako dolgo, kakor je trpela moja mati, je bil čudež, ki ju ga še zdaj ne morem natanko razJoiiti." Res je, da nam na* loži včasih življenje na pleča tovor, večji od gore, ali pa da 1 njem pa dosežejo samo to, da aa ga naložimo sami. Bnega se se zakonski drug in večji otro-pa vsi skupaj (premalo zaveda- ci, ki si že lahko kako poma-mo, da je vsak dolžan nositi »vo gajo, domu popolnoma odtuji-je breme sam. da shaja najbo- jo in 3e mu čimpreje umakne-lje v življenju tisti, , ki deli z jo, mlajši oiroci pa «gube pd-drugimi le radost, trpljenje pa njo sled zaupanja, spoštovanja prenaša sam. če je pa komu in ljubezni. , breme le pretežko, potem naj Vsak ima svoje križe ijj teše zateče za pomoč ali vsaj za ¿ave# v*akdo ve, da življenj? nasvet in tolažbo k odraslim, ni noben rajski vrt, a s kričali seveda le k takim, ki imajo ix- njem in stokanjem ničesar ne kufenje, od katerih pa tudi la- popravimo, lahko pa mnogo ali hko upravičeno pričakuje ra- ^ pokvarimo. Zato vsaj pred zumevanja, tolažbe, pametne-1 otroci ne rtazkričimo vsega svo-ga sveta in učinkovite pomoči. jega gorja, da jim ne bomo s Nikoli pa ne smemo prelagati SVojimi skrbmi zaprli otroške-bremen na šibka otroAka rame- gfi paTadiža. Ce bi matere vena, ne smemo jih «jbremenjeva- de|e 2a globoko stisko, ki jo ti s tovori, pod katerimi He u- \ povzročijo njih besede v otro-pognejo se utrjena, vsega hudega vajena pleča odrastlih. Otroci imajo pravico do mladosti, do stečne, tople in vesele mladosti, da bodo potem šli v življenje nezagrenjeni, da si solini ju Mazzinijeva druiba, ki jo vodi bivši italijanski minister vnanjth zadev grof Carlo Sforza. Tvorijo jo liberalci italijanske narodnosti, ki imajo za svoj cilj strmcglavijenje Miuaolini-ja in fašizma ter demokratrzi-ranje Italije. Ime si je dala po velikem borcu za svobodo in filozofu Giuseppe Maztziniju. V Argentini deluje slična organizacija, ki se imenuje italia Libre. Grof Sforza ima vsled srvoje prejšnje visoke pozicije, ki jo je zavzemal v italijanski vladi, v Washingtonu m v ameriški javnosti velik vpliv. Za Slovence in druge Jugoslovane je njegovo gibanje predmet pozornosti ne samo zato, ker deluje za odpravo fašizma, nego še posebno radi tega. ker zahteva. V spomin rojakinji Katherine Zupan Chicago, III. — Na čikaškem "\vestside" smo videli na slovenskih prireditvah pred leti živahnega rojaka, in če ga nisi poznal ter vprašal znanca, da ti pove njegovo ime, je rad-ist-* no dejal: "O, ga ne poznaš? To je Mike Zupan." "A ta ženska, kdo je ona?" Pa so pojasnili: "Je ne poznaš? To je Zupanova žena. Katarina ji pravimo, kateri jo že dolgo¡^o ohranili radosten, svetal se sklanjajo pod prezgodaj na poznamo." pogled v življenje in v bodoč- ložetio težo. Majhno deklico je Radovala se je in pomagala, j nosti ^d^vo zaupanje in krep- peljala mati prvič v gledališča kadar jo je kdo vprašal, naj ko voljo. Za otroka sta radjst k predstavi za otroke. Ko je in veselje isto kakor toplo po- vstopila deklica v razkošno mladansko sonce za nefcno razsvetljeno gledališče, je naj-Dne 12. januarja t. 1. je umi-1 ,aHtj;nico. Otrok pa, ki je v o- prej vzkliknila, kako visok raja* Živela je na S. Hamlin Ave., treskih letih poznal samo stru- čun pač morajo ti ljudje dobiti med 24. m 23. ce?*o. Bolehala p ,no slano, ki mu je pomorila za porabljeno elektriko. Prav je že blizu štiri leta. Trpela J^ , ^proti ve dobre kali, stopi v gotoVo je doma mati tarnala zelo in končno ¿o je smrt rešila. ¿ivljenje z «lomljenimi perut- ških srcih, bi drugače ravnale. Res se dobe otroci, ki pri igri ali v Aoli ta^oj pozabijo na materin izbruh, a Večina se njegovega slabega vpliva kar ne more otresti, trudni in tagrenjeni -------------------, , ... da primorski kraji ostanejo že sedaj znano, da uganjajo nad ljudstvi v okupiran* krajih, ^ j* da ^ jf tudi zločinska dejanja. Na tem zborovanju je bil tudi angleški mini- g drugimi beseda- ster vnanjih zadev Anthony Eden in pa ameriAki ter so^"jetski m| Mazzinijeva dru&ba zahte- poslanlk. Deklaracijo, ki določa, kako se «bo po«topato z Nemci po voj>ni, je prfedlolil poljski premier Vladislav Sikorski. Bila je sprejeta soglasno. Odobril jo je tudi kitajski poftlanik v Londonu. tfjen namen je podjarmljena ljudstva v Evropi pridobiti, ko mine vojna, -za mimo zadržanje. Naj prepusfte, da s Hitlerjem in njegovimi tolovaji obračuna redna oblast po pravilih mednarodne justice. Novinarji, ki so prisostvovali nekaterim sejam zamejnih vlad v Londonu, poročajo, da je v razpravah marsikak minister izrazil dvom v učinkovitost predložene deklaracije. Prenavljajo si, da čim bo Nemčija poražena in Hitlerjev terorizem ¿iktehira, bo med maso zavalovela drhalska strast, ki bo padla po vseh Nemcih, kjerkoli jih bo mogla doseči. > Nemogoče je, da bi ljudstva ob priliki »mage nad Nemci ostala hladna in bi čakala, da obračunajo z nacijskimi krvniki redne vlade. Prvič, vzelo bo časa, predno bodo redne vlade Sploh mogle funkcionirati, in drugič, nemogoče je pričakovati, da bi narodi mogli ostati hladni ob pomisli na trpljenje, ki so ga morali prestati. Nemci so jih izropali, %jim razgnali družine, porušili mesta, odpravili šole, zaplenili posestva in jih morili v ' masah. Talci in drugi med civilnim prebivalstvom, ki so jih Nemci pobili, bodo maščevani. Vzelo bo čaia, predno nastane po končani vojni v Evropi red in se ljudstva umirijo za normalen razvoj. . »* \ l- Nemci dobro vedo, kaj jih čaka v slučaju poraza. Hitler jim to nevarnost drži vedno pred očrti i. "Videli ate v prejšnji vojni, kaj so zmagovalci storili z vami. V sedanji vojni, ako se jim podamo, bodo z nami ¿e vse bolj brezobzirni," jih svari Hitler in kliče na vztrajanje in v povečanje naporov za nemški triumf. v < CburchiH in Roosevelt sta Jta prepreičhje anarhije I m drhalske justice po vojni. To pa je mogoče poseči le t radostno policijsko silo. Zamtjhe vlade je nimajo. Torej je iahod le ta, da Evropo po porazu Nemčije in Italije zaaedpjo ameriške, angleške in sovjetske čete. Vprašanje pri tem, je. da-ll se bodo te. tri velesile v kritičnem času mogle sporazumeti ia skupno akcijo. Sedaj obetajo, da jim to ne bo teiko. Prvi dve sta že sedaj v foglasflostl. Dfuga stvaV je glede Rusije, ki bo JH> vojni hoteli glede usode Nemčije in Evrope odločujočb, ne pa podrejeno vlogo. Upravičen strah Zavezniške zrnate in sproščenega srda podjafmljenih narodov ne ne boje samo Nemci, nego tudi ^aveličevi Hrvatje. Srbi ne bodo obračunali 1« z Nemci in Madiari, in z Borisovimi Bolgari, ki jim ipHdejo v pest, nego a še večjim gnjevom s hrvatskimi "vstaAi" (Paveličevi fašisti). va, da se pusti Italiji vse njene imperialistične pridobitve. Ko je jugoslovanska v. a mejna vlada izjavila, da je njen .cilj obnovitev Jugoslavije ne samo v njenih prejšnjih mejah, nego tudi pridružen je Primorske s Trstom k Jugoslaviji, je grof Sforza odgovoril, da je Trst s svojim zaledjem vred italijanski, zato ga neJn) nobena italijanska vlada prepustila kaki drugi državi. Radi vprašanja Tnrta se je svoječasno razvila v dnevniku New York Times polemika med V. Vlahovičem in grofom Sforza. Končno je uredniMvo Time-sa Vlahovčeve nadaljne dopise odklonilo priobčiti, grofa Sforza tpa prosilo oproščen j a, ker je Vlahovčeve argumente o Trstu sploh priobčilo. • Ako Mussolini pade, je verjetno, da postane grof Sforza spet minister vnanjih zadev, ali morda celo premier. In ker ima ! vpliv pri ameriški in angleški vladi, bo Slovencem Primorsko težko oteti iz klešč Italije in Hrvatje bodo imeli enake težave glede Dalmacije, ki je sedaj tudi pridružena Italiji. Mazzinijeva družba je pro-pagandistična organizacija, ki oz nanju je Hberafne ideje in demokracijo, in ob enem deluje, da se Italiji ne odvzame nič teritorija, in pa da ji zavezniki po -zmagi nad fašizmom gospodarsko pomagajo. Grof STorza in njegova družba imata v ameriški javnosti veliko publicitete. Uživata naklonjenost vseh na-siprotnlkov fašizma v Zed. državah. Ako hočejo amer. Jugoslovani tej javnosti dokazati, da nima Italija do slovenskega in hrvatskega Primorja nikake moralne pravice, in da se je prebivalcem teh ikrajev storila po prejšnji vojni velika krivica, ki m je sedaj ne hI smelo ponoviti, s« bodo morali organizirati enako močno, kakor so organi- t. priskoči, da bo šlo delo hitreje renči se je za jugoslovansko : , , Primorje zavzemal ameriški ,?p.?d r?5 predsednik Woodrow VVilson, toda Clemenceau in Lloyd George sta vztrajala, da ju veže tajna pogodba, v kateri sta Francija in Anglija obljubile Italiji velik kos bivše Avstro-Ogrske. Ni dobila vsega, a primorski Slovenci so bili vseeno žrtvovani. Hrvatje pa so izgubili Reko, Žader in Istro. V Južni Ameriki, oziroma v Argentini, deluje za osvoboditev slovenskih krajev izpod Italije slovenski Primorski odbor, ki skuša organizacijo Italia Libre pridobiti, da se bi izrekla proti podjarmljenju Slovencev po Italiji. V Zed. državah delujejo za osvoboditev primorskih Slovencev in Hrvatov posamezniki, a bila bi potrebna smotre-na, organizirana akcija, ki bi prodrla s svojo kampanjo v ameriški tisk enako močno, kakor Sforzova Mazzinijeva družba. Preminula je v starosti nad mi Nikoli ne bo zmožen vese-70 let. Imela je devet otrok, iz- lega# smelega poleta, nikoli ne med katerih jih je sedem še ži- ^ znal prav kovati svoje sre-vih. vsi odraščeni. d<) 9mrti ga „premija!* Pogreb se je vršil dne 15. ja- ftamo Uha ¿aj0st, zagrizen srd iz Tanclove pogrebni- mi ar ja Ske kapele. 3821 W. 26th 8t. na pokopališke Woodlawn, na sekcijo 8NPJ. Vodil ga je po-grebnik Louis Zefran. V kapeli in ob grobu se je od pokojnice poslovila v imenu ženskega druMva Nada št. 102 SNPJ, čigar članica je bila pokoj niča, s kratkim nagovorom predsednica društva Angela Zaitz. Priljubljenost pokojnice je in črna nevoščljivost proti vsakomur. Zato morajo starši, prav posebno pa še mati. svojega otroka voditi k< Dobički naraščajo Telegrafska družba We-»tern Union je lani napravila v prvih U. mesecih $5.81 čistega dobička na delnico, ali dvakrat toliko kakor leto poprej. kapela tik rakve je bila obložena z venci. t Soprogu, otrokom in drugim sorodnikom pokojne M rs. Zupan naše iskreno sožalje. Če želite dobro čtivo, naročite si Ameriški družinski koledar za leto 1942. PROSVETNA MATICA VABI SE OSTALA DRUŠTVA, DA SE JI PRIDRUŽIJO Ze prilično druAtev — bodisi podpornih, kulturnih, zadružnih, in rpa političnih klubov, je na svojih sejah decembra m. I irt pa januarja t. L sklenilo, da ostanejo v Prosvetni matici. A jih je še mnogo, ki niso sedaj, in niso bila niti prej noben krat še včlanjena v tej ustanovi. Iz tega razloga jim je tajništvo po nalolgu odbora Prosvetne matice naslovilo v drugi polovici meseca januarja to leto sledeče pismo: f> A | -t 'j I ii. »•*».■* KLIC NAPREDNIM PODPORNIM, KULTURNIM IN POLITIČNIM ORCA. NlZAClJAM V PRISTOP IN SODELOVANJE NA PROSVETNEM POLJU Šladača vrstica niso proinja, pač pa klic na sodalovtnja na pro»*»tnafr polj«, klic na sodatovanja pri dal«, ki fa vrli Prosvetna matica aadnjih dvajset l*t. Skromen jo kil satoftak to «startov«, toda v dobrih 10. lotih »o jo ratvlla na k«ltumem polj« v pravega orjaka. Za dokaa navajamo, da jo v tak« •vojoga obstoja izdala nad DVAJSET raznih knjig in vo* brošur povostno snanstvone i« politična vsebin« v nič manj kot 81,000 tavodih, ismed teh nad 40,000 ¡«vodov v last«! taloftbi. Organizacijam, ki •• aktivna na dram •kam polj«, ja ravpMlala na sttftiaft iger, t VeČih» slučaje* a vlogami vfed Vso to jo bilo poslano prUlrnftenint organizacijam brezplačno. Vsled tega upravičea« rečemo, da ta apel al prošnja, pač pa kise na »odelovaaje kajti pridroiene organizacijo prejmejo vsako loto več dobre literat«re kot pm znala letaa članarina. Obt-ačani» s« na M za zedelovaaje v tek «a na* narod tako temnih Catlh. V lat«, ko faiistMtta in nacistična horda teptajo v tla najelomen tarnejfto pravico našega aarada v Sloveniji; v čas«, ko leii pomendrana i blato vsa aaia literat«ra v »tart domovinit v lasa, ko smo amorilkl ¿lovenci edini, na katero se oaltaj« dal v domovini za moralno Irt gmotno pomoč. Od «aa ja odvtano, da obdrtimo nale kulturne «ztaiioVe pri ftlvljehj«, ki bodo v korlat nam in oniSi onstran merja. Članarina pti Prosvetni matici je «d SOc naprej moeoČno. (Mnogo organiaaoij pl«*«jc od $1 do $2.»0 «a mesec.) Pridruiit» vale dr«ilvo k tej ustanovi hi pomagajte nam 9 naiih prizadevanjih na Srozvetnem polju, da bomo skupno doeegli tolik« večjo uspehe. ( Z Iskrenim pozdravom In a ver« v koljio bodočnost, ostajamo ODBOR PROSVETNE MATICE« IVAN MOLER, JOSKO OVEN, JOHN RAK, JOHN BERLIZG, FRANK ČESEN, IVAN JONTfc* IN ETBIN KRISTAN. CHAS. POGORELEC, tajnik. pa če bo revščina in vse drugo hudo še tako preganjalo družino. Nikoli ne jadikujmo in ne tarnajmo po nepotrebnem pred otrokom, ne stresajmo nad njimi vseh svojih skrbi in težav, vse grenkobe m jeze. Seveda, otrok naj le ve, da smo u-bogi, da si ne moremo privoščiti vsega, kar bi radi, še najpotrebnejšega včasi ne. A razlika je v tem, kako otrok za vse o izve. t Poznala sem ženo, ki ni znala z denarjem ravnati in ga nikoli ni imela, dasi je imel njen mož stalne mesečne dohodke. Najkasneje desetega v mesecu je bila suha, potem pa je eače-la misliti na posojilo. Ker se je sama dodobra naveličala mnogih bre*uspešnih potov pri Iskanju posojil, je začela pošiljati svojo najstarejšo hčerko, komaj je ta dobro «hodila, k sosedom in znancem s prošnjo, da bi ji posodili manjši ail večji znesek. Poniža&m¡í Ohrani potrebne vitamine in mineralije... napravi i. vsak obed okusnejsi in redilnejii Sklenite, da boste od tega leta naprej servirali svoji diuržini Ih>Ij zdrava, bolj okusne, izredno dobre obede . -. meso, bo-gato na v itaminih, in zelenjave, v katerih so ohranjene njih zdravstvene dobrine. To lahko storite za avojo družino z modernim, lahkim, varčevalnim električnim kuhanjem ... redilni način kuhanja. Kadar kuhate na električnem štedilniku ni 1 w^Qk plamenov, ne dima. Spremenite kuhanje na to varno metodo. Commonwealth Edison Company znal, da Berardo te priložnosti ni mislil izrabiti. Fant iz A ve »za na nas je od-vedel v bližnjo krčmo in je naročil jajca z gnatjo. "Ali je to za naju?" je nezaupljivo vprašal Berardo. "In kdo bo to plačal?" Da bi Berarda pomiril, je stopil mladi mož k blagajni in kar naprej plačal zapitek. Med tem me je Berardo pogledal, kakor bi hotel reči: "Ta pa je nor.1' "čemu pa so prav za prav vsi tj karabinieri in miličniki tako raziburjemi?" je poizvedoval Berardo, ko se je najedel. "Iščejo nekega Neznanca," je fant odvrnil. Toda odgovor ni bil docela jasen. "Že nekaj časa ograža neki Neznanec, Veliki Neznanec', javno varnost," je pojasnjujoče pristavil. MV vseh procesih pred izjemnim sodiščem je govor o Neznancu, ki skrivaj izdeluje tiskovine in jih nato deli . .. Vsi, ki jih ujamejo z ilegalnimi spisi, trdijo, da so jih dobili od nekega Neznanca . . . Najprej se je zadrževal navadno pri velikih tovamih, nato v okolici mesta in pri vojašnicah; končno se je pojavil tudi na univerzi. Isti dan je bil najavljen iz različnih provinc in celo z meje. Najboljši policaji ga zasledujejo, toda doslej ga še niso ujeli. Prijeli so že okrog šest tisoč oseb in večkrat je vlada že mislila, da je med aretiran-ci. Toda po kratkem odmoru je začelo podzemsko časopisje zo-pet delovati in izjemna sodišča so vnovič konstatirala, da veliki Neznanec še zmeraj deluje . . . Zdi se, da se v zadnjem času zadržuje v Abruzzih.. "V Abruzzih ?" je Berardo živahno vprašal. "... V Sulmoni, v Prezzi, v Avezzanu in v ostalih krajih. Kjer se pojavi, tam se upirajo kafoni. Kjer se kafoni izpirajo, tam je tudi on." "Toda, kdo pa je on? Ali je morda hudič?" je vprašaj Berardo. "Morda," je fant iz Avezza-na smehljajoč se odgovoril. "Ko bi mu človek le mogel pokazati pot v Fontamaro," je vzdihnil Berardo. "Jo že pozna," je oni polglasno odvrnil. Ta hip je stopil v krčmo stražnik. ki ga je spremljalo več miličnikov, in se je namenil k nam. "Pcrtne liste in legitimacije!" je zaukazal. Medtem ko je stražnik pregledoval izkaze, ki sva jih dobila v fašistovski strokovni organizaciji, razen tega še legitimacijo, potni list in še mnogo drugih listin, ki jih je knol pri sebi fant te A vez za na, so miličniki preiskovali lokal. Naše listine so stražnika zadovoljile in nameraval je že oditi, ko so ga miličniki opozorili na izavoj, ki je bil ovit v povoščeno platno in ki so ga našli pri obešalniku. Njegova vsebina je stražnika in miličnika spravila v strašno jezo; kričeč so se vrgli na nas: "čigav je ta zavoj? Kdo ga je položil na tla?" Ne da bi počakali na naš odgovor, so nas obkolili in odvedli na policijo. Berardo je mislil, da je bilo v zavoju nakradeno bla#o in da nas smatrajo za tatove, in je na vsej poti kričal: "Mi — pa tatovi... Sramujte se! Vi ste tatovi. Mi smo iz-ropani, ne pa tatovi... Tatovi so faŠMtovske strokovne organizacije, ki so nam ukradle 35 lir... Kavaliere Pazienza je tat, ker nam je vzel 20 lit-... Mi — pa tatovi? . . , Impresa-rio je tait!" Na policijo so iz vseh mestnih okrajev neprestano prihajale gruče aretirancev. "Lov na velikejga neznanca se nadaljuje," je fant iz Avez-zana tiho pojasnil, nakar je Berardo spoznal, da nas ne dolže tatvine; to ga je pomirilo. Ko so nas meni nič telbi nič zaprli v celico, kjer sta bila že dva aretiranca, sva si v Berar-dom zadovoljno pomežiknila: vsaj do jutri hova {preskrbljena s stanovanjem in hrano... ra-izen tetga bova utegnila razmišljati o najini bodoči usodi. (Dalje prihodnjič.) VOJNI BICIKUI ZMAGOVANJE SOVJETSKE UNIJE LAHKO ODLOČI VOJNO Blciklji. ki jih bodo i (delovali v tej deieli med vojno, bodo imeli znatno manj rasnega materijala kakor prejinji, toda bodo vilic temu trpeini. Ker avtov ne bo dobiti, m bo »toticoče ljudi po«luievalo bicikljev. Na gornji sliki jo Leon Hender*on, načelnik vladnega oddelka aa kontroliranje cen, in nje-gova atenografka na "vojem ekonomičnem" biciklju. I li z velikimi u>pi. Toda usoda je odločila tako, da ni mogel uži-i vati tega rado van j a. Silno hitro se redčijo naše Johnstown, Pa. — V soboto vrst€- Žalostno je, ko se človek 10. januarja je v tukajšnji bol- <«,r* okrt>* ,n ne v,di ve* 8V°-•nišnici preminul po dolgem bo sovrstnikov 'n prijateljev, lehanju Andy Drobnic. Nalezli ** 80 « hlU enakl P° pr»pn*a- se je v 39-letnem garanju v ro- niu in aktivnostih. Dolgočasno vih naduhe in k tej se je kon- in avet 96 mu zdi že kar čno pridružil še neozdravljivi puščoben. rak. Pokojnik je umrl skoro od pokojnika se je vršil lakote, ker že dlje ča*a ni mo-,januarja na pokopalflče gel ničesar uživaJE , Grandview po društvenih obre- Andv je bil močna osebnost idih °*>™dih unije, kateri in splošno znan kot poštenjak Pnpadal. Na omenjenem po-in Človek krepkega prepriča- kopališču počiva že par sto nje-nja. Bil je leta 1906 ustanovi-: 'Prijateljev in znancev, telj društva Danica št. 44 SNPJ Družini pokojnika rzrazam in od tedaj je bil vso to dolgo iskreno sozalje. A. V. dobo zvest član temu društvu.! Enako društvu Sv. Alojzija št. j Občni zbor Slovenskega delavskega centra Chicago, III. — V petek' 30. januarja bo občni zbor delničarjev Slovenskega delavskega centra. Pričetek ob 8. zvečer na 2301 S. Lawndale Ave. Potrebno bo izvoliti direkto-rij za tekoče leto in ukrepati o gospodarskih zadevah te usta- 36 JSKJ, sedaj ABZ. Mnogo let je pokojnik deloval pri soc. khiou JSZ in'bil vseskozi trdno prepričan v so cialistk na načela. Andy Drobnič je bil rojen 5. novembra 1881 v Grahovem pri Cerknici na Notranjskem. Po domače so mu rekli Fuži-narjev. V Ameriko je prišel I. 1900, star 19 let. Skoro v*o do- noV€; T»>n]kt Gj!dina bu° bo bivanja v tej deieli je pre živel v Penni, v naselbini Cone-maugh. L..1912 se je poročil z Antonijo Krejančič, ki je preživela svoja otroška leta v Braziliji. Rodili so se jima štirje otro- poročal podrobno o financah. Upravitelj poslopja bo poročal o možnostih za nadaljne izboljšave, in poleg tega bodo na dnevnem redu ra&ne druge zadeve. Ker je klub št. 1 JSZ glavni delničar SDC — je sklenil, da ci: sinovi Andy, Frank in Ed-j ima VRak ¿ian na občnem zboru vard ter hči Mallie. Poleg teh en glas, in vsakdo sme in pa soproge zapušča pokoj- raz:Fnavijati o vsem, kar se tiče nik dva brata%cncga izmed nju dnevnega reda SDC. na domu v starem kraju. Marsikdo želi, da se bi Cen- Andyjevo življenje je bilo; ter izboljšalo z nadaljnimi pre-vseskozi te*žak boj za obstanek, delavami. PoroČano bo na obč-Pirišel je v položaj, da bi se bil nem zboru tudi o tem. Pridite lahko nekoliko oddahnil, ker vsi, ki se za stvar zanimate, ker otroci so mu razen enega odrasli in s tem je bilo skrbi zanje konec. So pridni in ga navdaja- Ali ste že naročili Ame-riški družinski koledar za leto 1942? Ali pomagate? Zed. države «o v vojni. Mnogi so že dali. in mnogi ie bodo, življenje v nji. , Vi lahko pomagate a gotovino. Ne da jo podarite, ker vas država ne vpraša sa dar, nego le, da vložite kolikor morete v obrambne bon-d« in v obrambne snamke. Bondi 11 ane jo od $18 na« prej in snamke pa so od lOc. Vse to vam prinaia obresti. Torej vsakdo, ki dela in kaj zasluži, lahko pomaga. Pomaga tako, da dobi za posojilo vladi nasaj vet denar i obrestmi vred. Investirajte v obrambne bondel le na ta način boste imeli priložnost izraziti svoje misli k poročilom. Vsi delničarji so bili na občni zbor SDC pismeno povalbljeni. Torej pridite, da čujete finančno in raizna druga poročila ter nato razpravljate in sklepate o njih. — P. O. Farmarji dobro organizirani V sklepanju o določanju maksimalnih cen potrebščinam so v zveznem kongresu farmarji .«pet pokazali, da so politično in stanovsko organizirani veliko boljše, kakor pa delavci. Far-marskim zahtevam se je ugodilo, ker imajo v zbornici ameriški poljedelci zelo močan, vpliven bJok. (Nadaljevanje s l. strani.) .še poznala zgodovina, trajala še dolgo. Hitler je v svojem novoletnem govoru priznal, da tolikšnega odpora od ruske armade ni .pričakoval. Ne mere se na-čuditi, čemu "rboljševiški sužnji" tako tišče v smrt. On dela vtis, kot da so žrtve samo na ruski strani, na nemški pa malenkostne. ™ Ukrajina mu ne bo salegla Izguba Ukrajine ima za sovjetsko gospodarstvo težke posledice, ne samo zaradi industrije, ki je. prišla nacijem v pest, kolikor m bilo uničene, nego še posebno vsled vprašanja prehrane. A tudi če se jo bo Hitlerju letos še posrečilo ohraniti, mu materialno ne bo veliko koristila. Dokler bo tam okrog vojna, se Ukrajine v velikem obsegu ne bo posrečilo obdelati, niti ne obnoviti njene industrije. Pa tudi, če jo v naslednjih tednih ruska armada znova zasede, se je letos ne bi moglo ob* delati toliko, da bi njen pridelek dosegel količino produktov v predvojni dobi. Rusija s tem dejstvom računa in je poskrbela, da bo letos obdelala toliko več zemlje v Sibiriji in v drugih nezasedenih krajih. Z ofenzivo v Ukrajini pa bo sovjetska armada skrbela da je tudi Nemčija ne bo mogla izrabljati. Hitler je bil uverjen da bo v Ukrajini mir že zadnjo jesen in da bo letos že vsa uposljena v korist Nemčijir Tolažil »e je, da bo imel tretji rajh s pomočjo ukrajinskega žita kruha v izobilju, pa tudi mesa. In bil je gotov, da se bo Nemčija na pomlad zalagala že z ruskim oljem iz kavkaških vrelcev. Ker se je ukanil, so si morali Nemci še bolj stisniti pasove in hraniti morajo z oljem vedno bolj, kajti ako ga jim zmanjka, bo nemška mehanizirana armada brez hasni. i Koliko olja ima Nemčija v 'rezervi, ni znano. - A očividno I je, da ga je v svoji ofentzrvi pro-|ti Sovjetski Uniji morala porabiti izredno veliko. V Rumuniji je obnovila vse vrelce, toda ji ne donašajo toliko, da bi ji obvarovalo «rezerve, ki si jih je pripravljala že več let pred vojno. Ako vojne še ne bo kmalu konec, bo po njih. Zato se je tudi tako desperatno vrgla proti Kavkazu, pa na.etela na tak odpor, da se je morala umakniti. Ker je sovjetska armada in industrija odvisna največ od teh vrelcev, je razumljivo, čemu je rdeča armada branila pot do njih toliko, da je nemška armada morala iz Rostova. Nemčija ni se i «črpana Vilic umikanju nacijskih čet pa bi bilo napačno domnevati, da je nemška ofoorožena sila že blizu razsula, kot žele to prikazati nekateri ameriški časnikarji. Rusija se tega zaveda, zato se tudi ona pripravlja toliko, kot da se vojna med njo in Nemčijo na pomlad znova začne. Skušala bo stisniti nemško armado do onesveščenja, in če se ji to ne posreči, ji saj ubraniti obnovitev prodiranja. Za svoje ojačanje potrebuje ruska armada 1 materi j ala in pričakuje, da ga bo na pomlad dobivala iz Anglije in Zed. držav več nego doslej. Sedaj si pomaga večinoma s svojim, ki pa ga ji bo začelo zmanjkovati, Nemška industrija je nedotak- njena in za Nemčijo dela industrija skoro vse Evrope, dočim je Rusija izgubila velik delež svojih municijskih in drugih obratov, železne rudnike in premogovnike v Ukrajini in v drugih zasedenih krajih, dele kadar se Rusiji posreči izignati nemško armado nazaj v Nem« čijo, bo krah tretjega rajlha blizu. Ko se te zgodi, si bo Evropa oddahnila, Sovjetska Unija pa pričela z rekonstrukcijo v krajih, ki jih ji je opustošila vojna. Letna seja Družabnega kluba SDC Chicago, lil.—Družabni klub Slovenskega delavskega centra bo začenši ob osmiih zvečer dne 24. januarja 1942 obdržaval svojo letno sejo s prosto postre--žlbo in plesno zabavo, na katero so vabljeni vsi doibrostoječi člani tega kluba. Naš Družabni klub ima zdaj 360 članov. Ker pa je pri vseh naših sličnih in drugih organizacijah že stara navada, da nikdar nimajo vsi člani plačan asesment, jih je seveda tudi pri nas precej, ki so nekako pozabili plačati tiuti dolarček za tekoče leto. Vse te iprosim, da se naj pred sejo oglase pri našemu tajniku Franku Sodniku, ali pa pri oskrbniku Groserju, ter obnove članarino, da bodo imeli pravico do kandidature in do glasovanja na letni seji, kakor tudli udeležiti se proste zabave in plesa takoj po seji. Na seji bo podano letno poročilo o poslovanju in napredovanju Družabnega kMba od celega odlbora, nakar bo sledilo ukrepanje in direktivo za poslovanje v bodočem letu ter volitev novega odbora. Po seji bo po naših pridnih Članicah ser-virana prosta večerja, sestoje-ča iz pristnih krvavic in doma naribanega zelja, kar bodete zalivali s prostim pivom, vinom in drulgo lažjo pijačo. Ko se bomo tako okrepčali pO trudapol-nem delu za narod, bo veselo zapela harmonika, iz katere bodo brneli poskočni valčki in polkice tako vabljivo, da bo celo meni in*Težaku privzdigovalo pete! Cenjeno občinstvo tega okrožja je tem potom vabljeno za vstop v naš klub. Za en dolar, ki ga plačate za celoletno članarino, uživate sledeče ugodnosti: Lastna soba za ratzvedrilo in okrepčilo, ki je odprta Članstvu vsak dan skozi celo leto, čitalnica s knjigami in časopisi, senčni vrt za »počivanje in ba-lincanje, ter navadno po tri domače zabave letno, na katerih se pijača in jed Bervira po pet centov komad. Poleg tega se pa seznanite s prijaznimi družabniki obojega spola. Naš klub jo bil organiziran za zabavo članstva, in tak ostane! Frank S. Tauchar. Dragocena volna Zadnje poletje in v jeseni je Nemčija zasegla vso volno in volnene izdelke na Norvežkem in v drugih okupiranih krajih. Tudi privaJbniki so ji morali oddat« svoja volnfena oblačila. To zimo so se morali posloviti od volnenih predmetov tudi Nemci v Nemčiji, kajti nemška armada v Rusiji prezeba, pa ji je treba kaj toplejšega kot pa je "ersatz" (nadomestilo za volno). Socializem edini je spas človeštva, ne pa monarhije m n jih-ni režimt. Ako v vaši naselbini ni im kluba JSZ, pristopite vntiío kot član "at large". Članarina je $1 na leto. PESEM SVOBODE •^Srbija je kakor pesem svobode. Sleherna jutranja zarja, ki (prinese hiči v srbske gore, sleherni mrak, ki spusti zaveso teme nad srbske gozdove, pripravi oder za čudežno drzen upor proti biču sovraga. Leta tisoč tristo devet in osemdeset. Turški sultan na Kosovem polju Srbijo «tre in jo vkuje v verige, štiristo let •pripravljajo Srbi v gorskih zavetjih svojo svobodo. In pojo o vstajenju. Sto štirinajst let se je arabski narod boril za vstajenje. In prišel je Hitler, namesto Murata, in prinesel novo Kosovo polje. In spet se Srbi, v planinah in «rozdih, po mestih in selih, na sončnih jasah in v mračnih tesneh čakajoč v zasedi, bora proti novemu valptu." The Chriatian Science Monitor Boaton, 4. oktobra 1941, kritična Mnenja, razprave KOMENTARJI William Z. Foster, predsednik komunistične stranke, je d»ne 16. januarja na shodu v Chkragu poudarjal, da je dolžnost vsakega Američana storiti vse v svoji moči za uspešno za-kljtr*e«je vojne. Noben demokrat in neben republikanec ne bi mogel govoriti bolj patrioti-tno. Toda do 22. junija so bili Fosterjevi govori |>ovsem drugačni od današnjih. Do omenjenega dne je zaeno z izolaci-onisti in pacifisti poudarjal, da je to imperiali.-*t!čna vojna, in ponavljal dan za dnem komunistično geslo, "Yanks Are Not Coming". Sedaj vzradoščeno obeta, "Yanks ARE Coming." Profesor Franjo Preveden mora preklicati v teku 30 dni kar je pisal zaeno s hrvatskimi duhovniki zoper Franjo Boriča. če tega ne stori, bo tožba. Bo-rič, pravijo, je hrvatski komunistični vodja. Preveden je bil prej v taki vlogi, sedaj je v klerikalni. Preveden je bil urednik komunističnega Radnika. Boric je urednik sedaj, toda njegov list, ki si je ime spremenil v Narodni Glasnik, komunizma več ne propagira. Vendar pa je vzlic temu bolj komunističen kakor bivši komunist profesor Preveden. Jugoslovanska vlada v Londonu je baje edina izmed zame jnih vlad, ki je šla skozi temeljito spremembo. Premier general Dušan Simovic je moral odstopiti. Nasledil ga je dr. Slobodan Jovanovič. Uradni komunike pravi, da je ta sprememba nastala iz potrebe. Si-movicev režim je bil vojaškega značaja, kar je bilo na mestu, dokler je bila vlada v Beogradu. A v zamejstvu je potrebna politična vlada. To je uradno pojasnilo o vzroku spremembe. Dodaja, da je general Simovic dohil "drugo zelo važno službo". Njegov novi titel ni naveden. Pomeni pa, da bo dobival plačo, tudi ako ne bo imel nikakršnih dolžnosti več. Kar se tiče argumenta, da je Simovic vojaški poveljnik, in kot tak neprikladen za premierja, bi moral veljati tudi za poljskega premierja in za načelnika svobodne francoske vlade. Oba sta generala. "Ameriški Srbobran" v Pitts-burghu, glasilo podporne organizacije Srpski Narodni Savez, se je zameril vsem Hrvatom. V kampanji proti njim ne dela izjem. Tako odbija od sebe tudi tiste Hrvate, ki podražijo Pave-liča in njegove ustave prav tako. kakor Srbi. "Srbobran" ne ve, kaj je danes zahteval; narod brez kulture in izebrK-:be; narod brez ljudskih idealov. O bregu JI se tudi ob Slovence. Pred tedni si je na račun Slovencev izbral za tarčo patra Zakrajška, češ, da je prišel v Ameriko kot agent Rima, in da so tudi hfVatski katoliški duhovniki nič drugega kakor agentje Rima. Glede slednjih naj se »pomenijo Hrvatje. Kar pa se tiče ameriških Slovencev, ne bi mogli agentje Rima med njimi ničesar opraviti, razen med onimi, ki so tudi v interesu Rima pripravljeni "dajati za maše". Seveda mislijo pri tem le na maše, ne na Rim. "Enakopravnost" meni, da bi bilo dobro Adamičeva dela prevesti v slovenščino, da jih bi lahko čitali tudi nadi starejši rojaki. Priporoča, da se naj bi te naloge lotila Prosvetna matic*. Marsikaj njegovega bi se res dalo prevesti. A v splošnem piše Adamič za ameriško javnost. Prevedene v na£ jezik, bi njetgove stvari ne bile tako učinkovite. "Dobro je, da imamo Adamiča. V prejšnji vojni nismo imeli nikogar," je modroval rojak, ki čita kake štiri slovenske liste in ¿olanih ljudi tega ni bilo. Le od takih, ki ne poznajo vzrokov i preseljevanja človečke rase, so letele psovke — menda že kar iz navade. Kdor izmed Sloven- Adamičeva želja — in sodim da ni, kar sam pove, samo njfc-gova — da ameriška armada napravi ljudem v Evropi federativno republiko. Do tega pri- i « v je živel in delal med Nem- de, in predno pride, bodo morali pomagati vai narodi, predvsem pa nemški. Večkrat je že kdo zapisal ali pa rekel: "Evropejcem je potrebna republika, kakršno imamo tukaj * Ameriki." Ljudje v Evropi bodo morali ci, ki so v Ameriki že fkozi mnogo generacij, od njih ni slikal psovk ali pa bil zaničevan. Adamič je velik v tem, ko opazuje, sprejema poročila o delovanju posameznih narodnosti in študira njihna asimili- ranja. On tudi pravilno razoi- po vzorec k sovjetom, ker dru-me, da je naša mladina ameri- 'gače se lahkozgodi, da izguoe šfka, toda bretz mržnje do dru- narodnost in narodno Na «liki * sredi je p^filfet Jo. Lovi» in na I«»* nK>«ov premolar Mike Jtc«U, ki sta prispevala v pomožni »klad ameriika mornarice (Navy Hrlief Society) prebitek Louitove rokoborbe s Baerom e Ttoji $89.092. Ob «nam •a je LoaU javil ma vstop v ameriško armado. • njimi sedaj, nI zdravo ne za srbsiki, ne za hrvatski narod, niti ne za bodočnost Balkana. Rev. Zakrajšek polemizira s "Srbobranom", ker ga dolži ru-varenja zoper Jugoslavijo. Zakrajšek zanikava, da je zastopnik Vatikana in Rima. ali da deluje za ustanovitev katoliške federativne države. Priznava pa, da načrt zanjo res obstoji. Tudi priznava, da ni za obnovitev take Jugoslavije, kakršna je bila pred vojno. To je čudno, kajti dr. Anton Korošec je bil eden izmed glavnih stebrov predvojne Jugoslavije. Rev. par angleških. "Sedaj z nami Zakrajšek pravi (v "Ameriški ne bodo mogli pometati (na mirovni konferenci), kakor, so Domovini" z dne 12. januarja), da je slišal doma pred odho- zadnjič," je tfckel. Ko sem ga dom (v Ameriko) mnenje, "da poslušal, sem si mislil: "Kako hitro ljudje vse pozabijo!" V prejšnji vojni smo »pridobili s pomočjo dobro zasnovane kam -panje na svojo stran predsednika Wilsona. Slovenska depu-tacija je bila zaslišana v odseku zveznega senata za zunanje zadeve. Na mirovni konferenci so bila predstavništva Slovencev iz vseh t krajev Slovenije (tudi iz Koroike in iz Trsta). Ves narod je složno zahteval osvoboditev. V sedanji vojni med našim narodom tam in tukaj ni Še opaziti nikake enodu-šnosti> •< Tudi Joie Hočevar (iz Pue-bla) se je ogrel za Adamiča. A njegova izvajanja (glej dopis na tej strani) so čudna in v sporu z resnico. Pisati tjavendan pametno, posebno ako se m človek tiko. peča z "visoko" poli- Srbi v Garyju. Indiana, so ob priliki pravoslavnega božiča napisali izjavo, v kateri prosijo njegovo Veličanstvo kralja Petra 11., da naj odslovi iz vlade in iz drugih uradov vse Hrvate in da naj proglasi "ujedinjeno kraljevino Srbijo". V prejšnji vojni so Hrvatje in Srbi v Ame-pravju da so Hrvati narod brez riki in drugod v inozemstvu de-zgedovine ; narod, ki jutri nič .lali skupno. Kar se dogaja med C' ! PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI USTANAVLJAJTE NOVA t)RUŠTVA. DESET ČLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETA 99 Naročnina «a Zdmiene d rt» t* (tmn Chica «a) In Kanado $6.00 na letel $3.00 ca pol letni $!.&• aa letrt letni s* Cfctcave In Cicero $7.SO sa celo letet $3.?S «a pel letat sa Inosenutve $9.00. Naslov zo list in tajništvo je: 2657 Sa. LawmAale A venae Chicago, Illinois i i take (t. j. centralistično in diktatorsko urejene) Jugoslavije nikdar več." K temu dodaja: "To pa trdim tudi sedaj in tega ne trdim samo jaz temveč trdi-io vsi Jugoslavijo ljubeči Srbi, Hrvati in Slovenci, in se je v tem smislu izrazil tudi krali Peter II. sam, ki je govoril aa mo o novi Jugoslaviji, ki bo zigrajena drugače kakor stara .. ." A "Srbobran" Za-krajškovih zanikanj ni hotel vzeti na znanje, ali jim verjeti, pa se je končno oglasil njemu v obrambo podpredsednik vlade dr. Miha Krek. "Srbobrana" tudi to ni potolažilo. On je še vedno u ver jen, da Rev. Zakrajšek deluje za ustanovitev- katoliške federativne države, to je, za obnovitev Avstro-Ogr*ke pod drugim imenom. "Dailv Worker" dolži Normana Thomasa delovanja za poraz Zed. držav in za Hitlerjevo zmago. V resnici je stvari, ki jih Daily Worker sedaj očita Thomasu, počel do 22. iunij9 sam. Do omenjenega datuma je ruvaril proti Rooseveltu in njegovi vnanji politiki kolikor največ je mogel. Za Anglijo ni imel niti ene prijazne besede. Thomas je vsaj dosleden. Uredniki omenjenega komunističnega dnevnika niso. Anton ftubelj priredi 25. januarja v Slovenskem domu v Brooklrnu koncert v prid pomožne akcije za stari kraj. Pripomogel je tudi, da se je vršila slična prireditev pod okriljem Glasbene matice v enak namen v Olevelandu. U#peh je bil dober v vsakem oziru. "American Guardian", ki je prenehal izhajati, je izročil naslove svojih naročnikov La Fol-lettovemu listu "Progressive". Lahko bi jih bil dal glasilu sov, stranke tedniku "Cäll", pa mu je menda l*a Follettovo glasilo bližje. V vojni je vse patriotično. Vsi poudarjajo požrtvovalnost. Ob enem vsi, ki kaj prodajajo, navijajo cene. George Hill v New Yocku je bil obtožen pronacijskih aktivnosti. Porota ga je spoznala krivim in sodnik je izvršil ostalo. Neposredno je bil s tem obsojen tudi kongresnik Hamilton Fish. Hill je bil njegov taj-niflc in kot tak je deloval skupno s Hitlerjevimi agenti v Zed. drŽavah. Fish je bil v kongresu eden največjih Rooseveltovih nasprotnikov. Huvaril je proti njemu pod krinko delovanja za mir. Njegov tajnik Hill je pošiljal na stroAke «vezne vlade, v kongresiitkovih kuvert Ah, po deželi Fishove govore In pa na-cijske propagandne spise. Obsojen je dejansko samo Hill, da si bi bilo dobro pot i pat i tudi njegove predstojnike, kajti delal je tako kakor ne bi bil smel, z njihovo vednostjo. Pšice Jožeta Hočevarja Pueblo, Colo. — Ne bo škodilo, ako tudi jaz ipovem svoje mnenje o L. Adamičevi knjigi "Two-Way Passage" (ima jo v aalogi tudi Proletarec in stane kakor drugod $2.50). Prebral sem jo. Poslal jo je nam sin za božično darilo iz taborišča Wichita Falls, Texas, kjer je inštruktor v vojaški šoli za letalstvo in poučevanje o aeroplane ki h ^trojih. Dobro bi bilo, da bi jo prebrali vsi Slovenci, ki so zmožni angie&ine. Adamič je eden ia» med nas. Pozna nas in vse pri- gih narodnosti. Tudi poučna je Adamičeva knjiga. Ko jo čitamo, nam postane marsikaj jasno, česar prej nisjmo vedeli, posebno o razvoju dogodkov skozi pro-šlih 10 ali 15 let, ki so dovedli narode v sedanjo uničevalno vojno — v Hitlerjevo morilno mašino. Tudi nam je jasno, zakaj je minister Jugoslavije Sto-jadino-vič obiskal uredništva slovenskih dnevnikov v Ameriki. (Op. u. Kdaj je to bilo? Ali je bil "minister Stojadino-vic" sploh kdaj v Ameriki?) Zadnje poglavje v knjigi je kulturo. V naši ameriški republiki je vsaka narodnost ameriška. Uradni in občeval ni jezik je angleščina. Ves "melting pot se preliva le v eno: v ameriški narod. Dobro je, da imamo Slovenci Louisa Adamiča, ki nas brani pred ameriško publiko in nas predstavlja »za deloven, kultu ren narod. Kolika razlika med njim in nekaterimi uredniki slovenskih listov, ki se najrajše skregajo txrez vzroka, ali pa jim je vse v napotje, kar je resnično naprednega. Jože Hočevar. AKCIJA ZA ZDRU2ENJE UNIJ AFL IN CIO POGNANA V ZAMAH (Nadaljevanje s 1. strani.) nevarnost, ki je pretila unijam obeh skupin, bodisi v kongresu s Smithovo predlogo, v legisla-turah in od ofenzive zveze industria Ice v proti njim, jim jo bila zgovorno svarilo, da bi nadaljevanje borbe med njima postalo lahko usodno za bodočnost vseh unij. Ako se zedinijo in postanejo bolj samostojne tudi v politični akciji, bo ameriško delavstvo zavzelo v javnosti mesto, ki imi pripada. Se daj je vsled »voje razdruženo-sti in pomanjkanja programa povsod zaTKJstarvljano. V solidarnosti svojih vrst pa fci po stalo vodilni, odločujoč faktor. Čimprej se to zgodi, toliko bo lje. Kajti vojna je »prinesla težke probleme in ko je bo konec, bodo nastali za delavstvo novi, pri katerih bo moraio ono odločati, ako se hoče zaščititi. TAKO MINE SLAVA TEGA SVETA Kdor pozna svetovno zgodovino, ve, da je bila dežela, ki se je še pred šestimi leti imenovala Perzija in je sedaj znana pod imenom Iran, pred dobrimi 2,500 leti to, kar je v teh dneh Hitlerjeva Nemčija. Za-sužnjevala je druge narode, si osvajala njihno zemljo ter iz-kratka teptala vsako človeško pravico, kakor tako neznansko kruto dela nemška objestnost v teh dneh. A sedaj je Iran, je seljene narode v Ameriki. On1 tista roparska in tuje zemlje je velik opazovalec in pripovednik. , " , V njegovem delu ni ničesar pretiranega. V tej knjigi pisatelj povsem rafzumljivo pripoveduje o slovanskih, nemških. Skandinavskih in o< drugih narodih, ki imajo priseljence iz svojih vrst v Zedinjenih državah ameriških. Nehote se človek spomni več let nazaj, ko je bilo naseljevanje mnogih narodov, med njimi po«ebno Slovencev, na vr-htincu in to fesobito še v prvih letih tega stoletja. Le tisti Slovenec, ki je ves ta čas, vsa U leta delal v tovarnah, v premogovnikih, kovinskih rudnikih, in v topilnicah, bo razumel Adamiča. Slovenci — aH ljudje, ki so ves ta čas ali vsa ta leta prebili pri pisalnih mizah in pri pisalnih strojih, ne morejo povsem zapopaMi Adamičevega pripovedovanja o nas naseljencih napram Anglo-Saksoncem. Slovenski delavci so takore-koč dnevno pri delu e Američani. Marsikje naši rojaki psovke "domačinov" spregledajo. Slovenci med nami, ki sede v i sobah in pišejo, niso bili nikoli grdo gledani od delovnih an-glosaksoncev. Od razumnih, it a » i» ti t i:yni ■ = lačna Perzija prehodno bojišče drugim narodom. Tako mine slava tega sveta. Iranska dežela bo služila Veliki Britaniji v to, da bo mogla pošiljati svojo podporo Rusiji. Ogromni iranski oljni viri, ki so le deloma razviti, čeprav dajo sedaj skoro 80 milijonov sodov olja na leto, bodo pomagali gnati vojne stroje. Toda Angleži in Rusi so zasedli iransko o-zemlje, ker so se bali, da bi jih Nemci ne prehiteli ter naredili iz nje tega, kar so naredili iz domala vseh majhnih narodov Evropi. Iran je približno trikrat večji od Francije in meri 628,000 štirjaških milj. Njegovo prebivalstvo šteje kakih petnajst milijonov ljudi. Nekako četrtina ja in dve tretjini planote je puščave. V celem je v tej jdeželi le 1,342 milj železniških prog in pota so večinoma zelo slaba in netlakana. Karun je edina plovna reka v deželi. Teheran je iransko glavno mesto in ima 531,000 prebivalcev. Tabriz je drugo največje mesto z 213,000 prebivalci in samo še štiri ^ruga mesta so, ki štejejo po J00,000 ali več ljudi. Iran je bil absolutna monarhija do 1. 1906. Tedaj je šah moral pristati k ustavni in po-stavodavni skupščini. L. 1923. se je napredna» politična skupi- Rusija je na dolgotrajno 'ojno pripravljena . Ko so se nemške vojske toliko približale ruskemu glavnemu mestu Moskvi, da ga je bilo treba izpremeniti v trdnjavo, se je ruska vlada premestila v Kujbišev, ki leži 540 milj juž-novzhodno od Moskve in ki je s tem postal začasno glavno mesto Sovjetske Rusije. Vse kaže, da se je Rusija odločila za dolgotrajno, neizprosno, vojno proti Nemčiji, čeprav je doživela že dosti porazov zapadno od Moskve in v južni kotlini Doneča. Stalin in drugi glavni sovjetski uradniki so ostali v Moskvi, ki je v obsednem stanju. Kakor je poročal neki stockholmski list, se je Staliti nastanil v nekem oklopnem vlaku na bojni fronti, dokler ni bila nemška na pod vodstvom Rize Kana Pahlevija, ki je bil kozaški vo- ! armada odgnana. Najpopularnejša Rusinja K la rdi je Ivanoma Nikolajeva je bila ob neéavntm njenam prihodu » London predstavljena aa "najpopn- larnejéo ien.Wn v Sov ja».Vi Uniji" Ona je tajnica odbora makih dela v «bih nnij. Priila je v Anflije aaeno t drufimi castepnHu roablti »trakovnih nnij, da aa pot v* t «jejo a anatepniki angleikih unij, bake iimboljie »odele va ti v vojni aa poras hitleriama. jak, polastila vlade, ko je šah pobegnil v Evropo, Riza Kan se je sam postavil za ministrskega predsednika in dve leti kasneje je njegova začasna vlada odstavila šaha, postavila Rizo Kana na prestol ter dala njegovi družini pravico do nasledstva. Sedaj načeljuje 63 let stari Riza Kan vojaški vladi, ki se je vsaj navidezno upirala vpadu angleških in ruskih čet. Toda dežela Cira in Darija, ki sta raztegnila perzijsko gospod-stvo od vrat Indije tja do bre- jih prebiva v mestih, četrtina je reke Donave, se ne more, koČevnikov ali nomadov m o-staii so kmetje, dasi je le malo zemlje orne tamkaj. Iranci »o potomci Medijcev in Perzijcev. Ti oboji m bili bojevniški in roparski. Zgodovina starega veka ve mnogo povedati o njih in njihnih vojnih pohodih. Kjihova govorica je "arij-ska" ali indoevropska. In morda že zastran tega bi morala ta dežela delati nacijem skomine. Številne osvojitve pa so zmešale čisto kri, kar dokazuje dejstvo, da je kar šest jezikov v rabi — turški, kurdski, arabski, lurijski, baruški in perzijski. V nameček je pa še več narečij. Večina ljudi je mohame-danske vere. Petrolejska polja, ki se raztezajo od PerzijAkega zaliva do Kaspiškega morja, so bila izključno v rokah angleškega kapitala že 40 let. Olje tvori 60 odstotkov izvoza. Dežela je v industrijskem ozlru «elo zaostala in edini izdelek, ki se izvaža, so preproge. Iransko obrežje se razprostira 900 milj na daleč, a dežela je imela kljub temu poleg pa-trulnlh čolnov še moniarico, ki je sestajala iz J&a>m sedmih majhnih ladij. Iranska vojska šteje 190,000 mož in njeno zračno brodovje sestaja tfc 13 letal, kakor je rečeno v poročilu, ki je Še pred nedavnim prišlo iz Londona. (Po podatkih iz knjige The Statesman's Year-Book iz leta 1940. se pripisuje Iranu zračno silo iz 280 letal.) , Svet je sila težaven. Zapadno visoke planote, ki se vzdi-guje od 3,000 do 5,00« čevljev visoko, križajo številna pogor- kakor izjavljajo vojaški opazovalci, kosati z modernimi, mehaniziranimi . vojskami .z za-pada. Za razpredelitev municijske industrije V Zed. državah se izdeluje skoro vse orožje, kemikaiHje in razno drugo municijo ter letala c pUOf sekiru> teja kluba št. 1 JSZ ChiceTo, III. — V petek 2S. januarja bo redna seja kluba št. 1 JSZ. Prične ¿e ob 8. zvečer v SI)C. Na dnevnem redu bedo poročila raznih odsekov, dalje poročilo o finančnem po- »oma židja. N. gornji «liki j. 7S-i.t*i Chain Acka.r, ki je i.», lesiib.i.1 Poljska, ki pride iz te strašne âlovanju kluba, in o aktivnostih ia Avstrija in bil potem na bat« pred nacijl ia deiele v deželo, dokler ni januarja to leto dobil pribeialiiča v Zed. driavah. Z njim sta priile •••tri Eva in Maje König, ki sta pribežali Ia Jugo.lavije škim bojem ruskih čet proti ntt-cijem i»rezremo strahovito čeki jo morajo plačevati za no mom, hlevom in g>umnom je dvor (dvorišče). Slovanom ni bilo nič do vojne (rata), a so si vendarle postavljali gradove (obzidja) v obrambo ter znali rabiti orožje, lok (lak), strelko (strelo), sukati meč, metati kopja in sulice pa se posluževati sekire, noža, kija, mlata, ščita (št¿ta), šle-ma. Rodbinska uprava je bila patriarhalna, kakor je to še dandanes pri nekaterih plemenih. Prebivalci ve£ vasi, ki so se po enakem sorodstvu spajale v obline (obétine), so tvorili rod, imeli skupno premoženje ter si volili poglavarja, ki je reéeval skupne zadeve, skrbel ca občno blaginjo ter daroval bogovom. To je bi 1 «prvotno oče (otec), po njegovi smrti pa najstarejši*— starešina, starosta ali drugače najsposobnejši. Več takih rodov je sestavljalo pleme. Temu je stal na čelu vojvoda, ki je bil tudi poveljnik v vojni. Tako pleme je imelo tudi posebno ime. Slovanski narod je sestajal iz nekaterih takih plemen, ki so «e sčasoma sama okrepila in razvila v narod, jezik ali polk. V tem je vladala enakopravnost posameznih Članov; kajti stari Slovani niso marali priznavati nadvlade enega moža. Prijala so jim demokratična načela. Ali to pa povsem drugačna, kakor so bila pri starih Orkih v veljavi. Zastran tega se je mogrla družina razvijati popolnoma samostojno, kar nam potrjujejo raznovrstna rodbinska imena. Ali tudi v rodbini sami so bili člani docela enakopravni in starešine ali staroste niso imeli razen posebnega spoštovanja nobenih posebnih pravic. Ženske so bile v enakih čislih, pa *o se tudi one lahko izvolile za starešine. Če bi se bila ohranila ta enakopravnost, bi pač ne bilo treba pokreta za žensko ena-» k pravnost v modemih časih. (Vrkev je pozneje veliko prideva In k temu, da je tista ženska enakopravnost izginila, ker je imela žensko za manjvredno bo. Stari Slovani niso pognali suženjstva, kakor se je razvilo pozneje. Pa tudi skupne pravne nazore so imeli, a nI Jim bila znana dediščina. Z napitnino v obliki obrambnih znamk, s katerimi se ne da kupiti niti najmanjša stvar, hi jim bil v^et še tisti negotovi dohodek za vsakdanji kruh in pomoč. Najmanj, kar moremo ^rjl(!anje ft bilo neizogibno v storiti, je to, da dajemo z vso darežljivo? t jo za preskrbitev zdravniških in ranocelniAkih potrebščin; ki se tako nazaren-sko pogrevajo na ruski fronti." ftmenjeni list ni bil sicer tako strtspeno sovražen do sovjetske Rusije, kakor je, čeprav ne več tako očito,*še zmerom čikaška Tribuna, a je vseeno precej kačepično pisal o sovjetskem režimu ter imel ob začetku nemSko-ruske vojne med svojimi časnikarskimi so-trudniki preroka, ki je z vso njihnih vrstah, kar bi na koncu kcncev čutila tudi narodna o-bramba. Kajti stradanje slabi sti in ljubezni do naroda, iz katerega izviramo. Usrtiltjenost do reveža in nesrečnika pa ljubezen do lastnega rodu sta najlepši lastnosti plemenitega in kulturnega Čtoveka. Slovenci in Slovenke v Chicagu, ipoka-žimo ti prelepi vrlini v polni meri s popolnim uspehom nameravane skupne prireditve, *a katero se bo sestavil vzpored in določil dan na seji vojne, mora biti svobodna in dramskega odreka ter pevske varna ne samo za delavstvo, | Ka zbora Save. nego tudi za vse manjšinsk • 1 Povabljen na to sejo je ttidi 1 skupine." (jugoslovanski minister Frane "Nemško gospodovanje na Snoj, da poroča o položaju v 1 Poljskem je imelo za posledico Sloveniji in izrazi svoje mnenje to, da se je izločilo vse protiju- 0 akciji za osvoboditev sloven- I dovsko čutenje» med poljskim *kega naroda, prebivalstvom. -- Ko je bilo v Varšavi postav- Otroški za voino Ijeno obzidje židavske četrti," 1 je rekel Stanczyk, "so se velike M. Nelson. ki je eden izmed skupine Poljakov skrivaj sesta- merodajnih uradnikov v vlad- le v gozdu ter obsodile takšno nem oddelku za razpodeljeva- početje. Ti ljudje so predstav- "je blaga industriji, pravi, da Ijali vse politične stranke, vse morala ameriška vlada tro- delavskc skupine," šiti tri in pol milijarde dolarjev Stanc*yk je bil pred nacij- mesec v vojne namene, če PltlREDBI KLUBOV tMm S. Mi» JANUAR CHICAGO, ILL. — Letna seja Družabnega kluba Slovenski čanter « •oboto 24. januarja t SDC. CHICAGO, ILL — Obi ni «br iloventkega delankega centra v peek 30. jantaSrja v lastnih prostori.». MAgEC CHICAGO, ILL V nedeljo IS. »area 1S42 prireditev v korist Prole-tarča « dvoržni SNPJ« CLEVELAND, O.—Koncert MZar. je", v nedeljo 1. marca v S. N. D. APRIL BRIDGEPORT, O. — Majska pro-slava kluba Naprej it. 11 JSZ v so-boto ?8. aprila e dvorani na Bojrds-vlllii. MAJ CHICAGO, ILL. -Majska slavnott kluba st. i JSZ v petek 1. maja v Slo«, drl. cehtru. CHICAGO, ILL. -Koncert "Save" v nadel jo 3. maja v dvorani SNPJ. JUNIJ CHICAGO, ILL.-—Piknik i korist Proletarce v nedeljo 14. junija pri Kegiu v Willow Springs«. NOVEMBER ^ CHICAGO, ILL. — Koncert Save v nedeljo 29. novembra v dvorani SNPJ. telo in ubija duha, a ljudje dne 28 t m. zvečer v prostorih fikim vpado¿ ^^ dela^¿: | ho¿e paraziti osišče. Po noiem tu. Tu ga spremlja njegov ta j- °Piti!hn!& i fe=k;;a ffi ^«n paH.rne, kako hrabri brambovci. ' Avenue. Kdor bi sprožil misel, da se imajo delavci plačevati pošteno za svoje delo in s tem popolnoma odpravi potreba poniževalne napitnine, bi bil zares pravi rodoljub in tisto delavstvo bi potem z navdušenjem proračunu se bo troftilo fte več kot toliko vsak mesec. M. . . _ . ■________ segalo po obrambnih obveami- sla^jo in MKnMn.rt,on»pm . ah n itnin. do val poraz ruske vojeke in razsulo ogromne ruske federa- CIkaika naeelbina se pripravlja tivne republike v šestih tednih. Ko se po preteku šestih ted- f>b «^lem popolnem sodelo- nov niso ^polnila tisU prero-! vanju z deželo v njenih vojnih kovanja, jih je bilo pri listu pričevanjih proti Japonski * J ' J ' H m njenim zaveznicam ne po- PRESOJANJE DOGODKOV IT^ZZT. DOMA IN PO SVETU listu malo sram in tistega krivega preroka ni bilo več opaziti v njegovih kolonah. Listu samemu so se jele polagoma odpirati oči in naiposled se mu jo posvetilo v glavi vsaj toliko, da je prišel z navedenimi vrsticami na dan. Tempora mutantur et nos mutamtur in illis, pravi latinska priskvica. časi se izpreminja-jo in ml v njih — a obenem pa tudi "the Daily Times" — in to v pravi smeri to pot. , »~» . . - Napitnina Zadnje čase je v ameriških listih kaj dosti pisanja o napitnini ali darilu v denarju za to ali ono majhno uslugo. Tisti pisci devajo napitnino v zvezo z obrambnimi znamkami ter pravijo, da bi bilo zelo domoljubno, če bi se dajala napitnina sedaj, ko je naša dežela dejansko zapletena v vojno z Japonci in drugimi osr&čnimi zavezniki, v obliki obrambnih znamk. To se na videz prav lepo sliši. Ali če si pa malo natančnejše ogledamo to stvar, uvidimo, da je tista ideja naravnost smešna in poipolnoma nerodoljub-na.. Napitnina je v porog našemu •vetohlinskemu krščanstvu in sila poniževalna ustanova naših časov. Za njo se mora pehati in tepsti le tisto delavstvo, ki bi se brez nje ob sramotno nizki neposredni plači za svoje telko in duhomorno delo še za silo ne mofflo preživljati. Na- (Nadaljevanje s 1. strani.) sov so nacijl najbolj citirali Chicago Tribune, ki je storila vse v svoji moči, da bi diskredi-tirala Roosevelta ter njegovo vnanjo in notranjo politiko. S. A. Losovtki, sovjetski pod- BP komisar za vnanje zadeve, jc zabijajo čikaski Slovenci na arneriAkjm ^ anjrle*kim časni* rod, iz katerega izhajajo m ki ka em k| „ k vprBAalii kmk. baš sedaj strada in trpi kakor Ano je sedanje gUii^e morda fte nikdar poprej, pa so ske v|ade nal>raim jonski, od- sj pred dvema tednoma izbrali da „spremenjeno. odbor, da jim bo vodil priprav« za veliko skupno prireditev, ki jo mislijo imeti na koncu aprila ali pa v\začetku maja v namen gmotne pomoči našemu nesrečnemu ljudstvu onkraj morja, brž ko brž se bo dala •> sM tjakaj. Upanje v enotno politično gibanje^ ameriških Slovencev za dosego politične svobode slovenskega ljudstva v okviru prerojene in preurejene Jugoslavije, je z odložitvijo, oziroma preklicanjem slovenskega naTndnega kongresa tal skoro popolnoma splavalo po vodi, čeprav si posamezniki prizadevajo delovati v tem oziru, ker pravilno mUlijo, da si morajo Slovenci pometati sami in se sami potegovati za svoje fpra-vice, ki jim gredo po vseh člo-( kih zakonih. Tako je sedaj pač pričakovati od nas, da priskočimo skupno vsaj s koččkotn kruha svojemu sestradanemu In izmučenemu >odu na pomoč, ko mu vzame zavezniška zmaga strašne okove grozne sužnosti s krvavečih rok< v i Nameravana skupna prlre* ditev čikaskih Slovencev ima ta smoter pred očmi in upati je, da bomo vsi, prav vsi vsak po svojih močeh skrbeli sa kai4 naj sijaj ne jši uspeh usmiljene- i Hrnštvom in Klubom ! Za čimboijši gmotni in moralni uspeh svojih priredb jih oglašajte v troletahcc 99 J Rusija ima z vlado v Tokiu nevtralnostim pogodbo in če se je bo držala, se upi ameriškega vrhovnega poveljstva, da dobi baze v Sibiriji sa vpade na Japonsko, ne bodo uresničili. Stališče sovjetske vlade glede Japonske je razuntljivo. Ako le mogoče, si ne bo nakopala še ene fronte, saj toliko časa ne, dokler Nemčije ne porazi. Ruska pogodba z Japonsko glede ribolova v sibirskih vodah je potekla dne 31. dec* Vrše se pogajanja za sklenitev novega dogovora. V Chicagu je bilo lani več rojstev kot kdaj prej v zadnjih desetih letih. Precej tega naraščaja gre na račun mladih zakoncev. ki bi se radi ognili vojaški službi. »«¿I«. '.'»(»ItÁ'j k*. «svklii» - jw > Jugoslovanski in grški kralj sta v Londonu sklenila pogodbo ar ustanovitev balkanske federacije na podlagi gesla "Balkan Balkancem". Na pristop v federacijo bodo po Vojrti povabljene tudi drtrge balkanske dežele. Imela bi enoten denarni sistem, enotno gospodarstvo in obrambo ter skupno politiko v odnošajih t drugimi deželami. Na Ogrgketn, ki je dežela žita, De sme po 1. januarju kupiti nobena oséba več kot Štiri funte moke na mesec, Tudi brezmesni dnevi so zvišani s treh na štiri dni v tédnu. Veriinik», ki zlorabljajo voino za navijanje cen, prizadevajo vladam mnogo težav. V Nemčiji in Rusiji jih skuAajo iztrebiti s smrtnimi kasnimi« An gllja pá z zaporom ftn globami. V Lohdonu je bfla neka tvrdka, ki trjruje s perutnino, kaznovana na $81,580 globe, ker jo je prodajala dfa*Je kot p* Je zanjo določena vladna maksimalna cena. Nemiki socialisti imajo fte-. kje v Kvropi tajno radijsko po- stajo. s katere urgirajo Nemce« da naj se ne odzovejo apelu vlade za oddajanje volnene obleke. Ako že hočejo pomagati, naj jo rajše pošljejo svojcem na fronto, namesto vladi. Sodnik Borrelli > Chicagu ima svojega sina uposlenega na sodišču, zato da ga ima "stalno pod nadzorstvom". Tako je pojasnil poroti, ki zaslišuje njegovega sina. Uposlen je namreč tudi pri neki motorni družbi, da s fizičnimi napadi terorizira njene tekmece, finemu izmed njih je razbil čeljusti. Torej ga je oče sodnik imel slabo "$od nadzorstvom". V Parizu so naciji dobili pri dvema Francozoma orožje. dls- triktu je lani dobHo dizavljan« >tvo 42,695 oseb, ali nad 11,000 več kot leto «poprej. Poljaki so na prvem mestu, In nato po redu Nemci, podanik! Anglije, Italijani, priseljenci iz Rusije, j in ftvedi. Drugih je bilo malo. n i" ; - ' Osisce izgubilo nad 14,000 letdl Nemčija in Italija sta izgubile v Afriki in v zapadni Evropi v tej vojni nad 9,000 letal in 5.000 v Rusiji. Tako so zfačunali v Londonu". ». j "t « » • ■ ■ ■ - ■ ■■ ■ ♦ Vojno sodišče ju je obsodilo v smrt. Dasi nista >nikogar napadla. in ne izvršila kakega druge /a prestopka, s687 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. *. •> i MU..................... I NEED YOUR HELP! WHAT TO DO Co-operate iri war regulations made by the author-' ities. Invest in defense Bonds and Stamps Support the Red Crdss. Work at your job—whatever, you dô—with your mjnd set on onç aiftr To Help Your Country to Win! Or. John J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON OFFICE HOURS: trOC—4:00; 7:00^-$}J0 Dally At 3724 W. 26th Street Tel. Craw feed tSIS At 16S6 W. Cermak Rd l:S0—6:00 p. m. Dell* Tel. Caaal II00 Wednesday and Sunday by • apointmenta only Residence Tel.» Crawford S44S If no nnswer — Cs| Austin 8700 POSLUŠAJTE vsoko nedeljo prvo In najstarejšo jugoslovansko fo* dio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, postaia .,WGES, 13G0 kilocycley 'Vodi tjo George Mnrchoii *..............HF a.- • « ¿ "^'.f ' ™ iiPS'Yj ,r v- .p., ¡.Jjr r ■ ■ jr wsr ~ ~ , A Yugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. And It* Educational Bureau PROLETAREC EDUCATION F ORGANISATION CO-OPERATIVE COMMONWEALTH NO. 1793 Pablisked Weekly at 2301 5e. Lawadale Ave. CHICAGO, ILL., January 21, 1942. VOL. XXXVII, THERE IS STILL A USA One of the great evils of war is that K causes practically the entire (population of a warring nation to forget that there is a home problem. Yet the fact is that the war itself is merely a means to an end, the end being a better and safer life within the boundaries of the nation itself. War it* a job to be done. But the business of living goes on forever. Viewed from that angle, it behooves the American people to keeip a sharp eye on local problems even thouigh they may miss a trick or two in the game which is, anyway, the business of the military servants of the people. What kind of nation are we going to be after we win the present war? Are we goinp to have civil liberties? Industrial justice? Economic security? These are questions which must be answered as we go along. We're going to pay too hig»h a price for victory if we become tainted with the same authoritarian disease which hai killed freedom in the nations against which we are now fight ing. We'll not be getting the proper return for aur sacrificed if we make the seas free only for rubber millionaires. We're going to suffer in vain if, after the war is won, we find that surpluses again mean mass unemployment and low living standards as they have meant since 1929. American soldiers can win a war, but American civilians must see to k that the victory is going to mean something worth while. Ml It is precisely because there is a possibility of winning a war and losing all that made people willing to fight that we continue to stress the importance of establishing the nation on a basis of democratic Socialism now. It is tgohug to be just too bad for the ideals of the American people if all the adjustment that law will require are shaped to the pattern of the private-prof it-system. If we rich the end of the job without having socialised . our economy, then fascism may very well be the next logical step. After victory there will still be a U. S. A. in which a hundred million or more people will live together. Will they live in the future as they have in the past, in insecurity, in competition, in class antagonism? Or will they be living cooperatively and free from the serfdom of the private-profit system ? We'd better turn our gaze away from the war. long enough and often enough to understand and 9olve the problems that are with us here at home.—Reading Labor Advocate. Cartoonist "Ding" at a New Low One of the meanest and most unscrupulous of all the propagandists connected with the American press is the cartoonist, "Ding.** He has found it highly profitable to libel all Progressive movements, and he Is particularly vicious when dealing with trade unions. A reader has sent us one of his cartoons taken from the Pawtuket ilit> will be disrupted by inflation. Unless we have effective price control, defense will cost u* billions more in debt» than should be put upon the future and will force ue into intolerable depression.—William Green in the American Federation ist. What Is America ? By Ben Hecht and Charles MacArthur What is America? What is the U. S. A.? Some people think it's a piece of map shaped like a wisdom tooth snd colored like a handful of lolly-pops. Some people think Americs is s dollar sign with a halo over it. Some people think the U. S. A. is an ostrich with a red, white and blue tail feather. Some people think Americs is a smokestack snd s gas filling station; an adding machine and the Brooklyn Dodgers. Some people think U. S. A. is a skyscraper with the moon hanging over it like a for-rent-sign. Some people think America is a feather bed where freedom can snooxe till the cows come home. Some people think the U. S. A. is the goldarnest collection of railroad ties, window panes, manhole covers, wheatfields, electric signs, apple pies and steel mils ever asem-bled within the boundaries of one nation. Nobody can deny that we are all these things. And you can throw in a jaas band and the Wisard of Ox and the Hanging Gardens of Bsbylon —aftd the inventory isn't even begun. You can keep piling up figures enough to stump Einstein and painting enough pictures to fill the Grand Canyon—and you won't hsve begun to add us up or show our thoussnd faces. But we're here to tell you tl\^t this inventory reaching from Hell to breakfast in nothing. • We're here to tell you that all the smokestacks snd railroad trains, all the gold in all the counting houses and the Boulder Dams, electric lights, high bridges, grain mills and jaxi bands—all of these are nothing. They are the window trimmings. They are the nickel's worth out front. The real show Is inside them and behind them. We'ra here to tall yea America 1s an idsat and »he U. 3. A. a dream. On the first day It dawned on the world it dawned as an idea. And with all its industry and gold, all its power and mountains of materials—it hss remained since It came leaping out of Its cradle, a dream. Since the hour it was bom and to the hour it dies— if It ever diee—it has *>een and will remain an idea, the simplest and most difficult idea ever hatched by the human mindk-- the idea of freedom. Americs is an idea that people , can live in without having the wits scared out of them, without a gsg in their mouths or s strait jacket on their spirits. The U. S A. is a dream that s human being is better than a red ant snd the soul of msn is s bigger flag than the biggest swastica ever tacked up on a Nasi platform. This idea and this dream were born in the blood* shed at Lexington. And ever since thst blood rsn Americans have died in defense of the idea of freedom No foreign nation hss ever held our lsnd—yet we hsve fought. No nation has come goose-steping to our shores — as of tonight—and yet wo hsve fought. We have fought because our frontiers have been those of the spirit. . Our history is the history of won and women who have fought for the dream of freedom, of men and women who have believed that where-ever freedom is threatend, there they stand in datoger, of men and women who have ibelieved that wherever freedom perishes there a pert of themselves lies dead^ This, say our enemies, is democratic twsddle. This, say our enemies, is the cry of a warmonger. They lie. History proves they lie. History proves that our batle front has never been the line of conquest, but always, since the barefoot soldiers of Stony Point and Valley Forge — the frontiers of freedom. Our history rgveals thst Americans hsve fought — and fought damned well—only for the defeest of thin?« that tormented the soul of man-tyranny, slavery and Intolerance. MUST HORSE COME BACK? The automobiis industry hss clos< i its production books for 1941 with 5,100,000 pasenger cars msde ami disposed of. Starting January, 1042, all it knows is that production will be curtailed almost to the vsntshir* point. The momentous fact in this story i* that a nation can absorb in one year more than 6 million new cars. So fsr ss consumers sre concerned the country probably can get along fairly well on the new production schedule, at least for a year or two. If, by the end of 1943, there is not relief, the horse again will step into the picture in his old role as s national necessity. Illinois SUte Journal Costlier than Taxes However stiff the new texes mnv be, when the Inescapable issue fin-slly lis faced, they will not compsre either in weight of the burden or in inequnty of distribution with the demoralising costs of uheurbed Inflation. This are costs thst will ssp the suhstsnre of sll, down to the poorest individual, without sxemtiop or ie-gsrd for hardships —St. Uuls Stnri Times.