Zagreb — sredlšče pgzornostl. Te dni j* postal Zagreb središče pozornosli. O Zagtebu g<m>ri danes vse v državi ter izven nje in to radi veličaslnega eTharističnega kongresa (katoliškega sboda) in radi Radiča. I. Zagrcbški evharistični kongres. Kakor bomo slavili Slovenci svoj V. katoliški shod v Ljubljani od 25. do 28. t. m., enako se je vršil za Hrvale evharistični kongres v Zagrebu 18. in 19. t. m. Na zagrebškem kongresu se jc zbralo 50 tisoč HrvatOT iz naše države, 4—5 tisoč Slovencev s tremi godbami, Tsi škofje iz Jugoslavije in drugi cerkveni dostojanst^eniki. Vlada je bila zastopana po ministru za rere dr. Janjiču. Na predvečer kongresa 17. t. m. je bil v Zagrebu ¦ad vse slovesno sprejet odposlanec papeža in zastopnik st. Stolice v Beogradu nuncij Pellegrinetti. V ime»u Ijudstva ter duhovščine je pozdravil papcževcga odposlanca zagrebški nadškof clr. Bauer. Za pozdrav se je Eahvalil nuncij in posebno povdarjal udanost hrvatskega naroda sv. Stoliei, in imehoval Hrvalsko predridje krščanstva skozi slolcija. Hrvatje so trpeli, so se borili in se ovenčali s slavo v iinenu Kristusovem. Svojo kratko zahvalo je končal nuncij z besedami: «V imenu Kristusovem prihajam k Vam in pričakujem od tega kongfesa mir, ljubezen in blagoslov.« Nuiitija je še tudi pozdravila deklica, mu izročila iopek, nakar je bil z žrvijo-klici sprojet od zbranih množic. Za kongres so Zagrebčani oblekli mesto v zastave, cerkve pa v zelenje. Kongres je takorekoč otvorilo 18. t. m. zjulraj prvo sv. obhajilo otrok, 2300 po število. Deco je obhajalo 5 žkofoT. Prava in slovesna otvoritev kongresa pa je bila po sv. maši zagrebšk^ga nadškofa dr. Bauerja. Po slovesni ¦otvoritvi pa so se začela razna zborovanja s predavanji egolj versko-cerkvenih vprašanj, kakor bo to tudi pa ijubLjanskem katoliškem shodu. Zelo hvalevrednega omenka vredno je tudi dejstvo, da je evharistični kongres celotno blokaško časopisje lepo, ganljivo ter zelo navdušeno pozdravilo; med tem ko nnši i emokratski in socijalistični listi že v naprej snuoijo uaš lcatoliški shod ter mu podtikajo po stari STojd protikatoliški navadi politično ozadje in elorabo vere v politične namene. Evharistični kongres v Zagrebu je na slovesen naftin dokazal, da je hrvatski narod po večini katoliški in skoz in skoz vereu in sicer globok?ga preričanja. —Vzor, kateri vodi hrvatsko ljudstvo, za katcrega se tanarod bojuje v svojem stoletnem zgodovinskem razvo-ju, je poleg ljubczni do Boga ljubezen do bližnjega, kise udjestvuje v delih usmiljenja in v stremljenju po iz-enačcnju vseh ljudi pred prestolom neskočue pravice, kije pozidana na Kristovih aaukih. Boj za krščanske pra-vicc se tudi pri hrvatskem narodu obrne takoj protivsem, ki hočejo narod tlačiti. Saj ravno hrvatski na-rod je doslej iako ganljivo pokazal, kako sočustvuje z vsemi, katerim se godi krivica. Te lepe laslnosti hrvatskega naroda so mu vlivale ludi pogum vztrajnosti v raznih bojih, \z katerih je izšel vcdno močen in je znal tudi svoje pravice, svojo proslost ter neodvisnost braniti ter ohraniti napram vsem raznim sovražnikom ter naspiolnikom do dauašnjega dne. Vera mu je nudilo tolažbo in ga dvignila v upanju na zboljšanje polažaja, ako ga je zadela kaka večja usoda. Vera je Hrvate vedno združevala, ako so bili v nevarnosti, jih je navduševala, za zdrnžitev vseh moči, da niso podlegli, da so se branili ter ter branili in so si zopet nazaj priborili, kar se jim je izvilo ter izlrgalo. Zgodovina hi-vatskega naroda je najožje združena s Cerkvijo in sicer katoliško kot nositeljico onih naukov, ki so vedno vodili hrvaski narod v bojih za obstoj, prostot ter neodvisnost. 2. Radičeva pot v inozemstvo. l>rugič pa je postal Zagreb zadnje dni središče obče pozornosti radi ncnadnega in od strani viadinovcev nepričakovanega Radičevega potovanja v inozemslvo. Kakor znano, je narodna skupščina sklenila izročitev predsednika Hrvatske republikanske stranke Štefana Radiča sodišču. Radi tega sklepa parlamenta je bilo nad vse vzradoščeno beograjsko časopisje, ki je zahtevalo, naj se Radiča takoj vtakne v zapor. Aretacija Radiča pa se ui mogla izvršiti tako naglo po še se'Tflj na HfVatskem veljavnih zakonih in vlada res ni sto;ila javiio vidno proti Ilaaiču nobenih resnih korakov. Vendar pa je vlada potom svojega časopisja raz- širjala poročila, da bo naperila proti Radiču iti njegovi stranki oni zloglasni zakon o zaščiti države (obznano iz lcta 1922). Razven tega je dobival Radič dnevno grozilna pisma, na javnili zborovanjih so zahtevali centralisti njegovo glavo, Hrvatom se je napovedovala vojna in merodajne oblasti niso teh protizakonitosti hotele omejiti, kaj šele zabraniti ali odločno prepovedati. Orjuna je grozila z atenlatom na Radiča in da te grožnje niso bi!e nie samo grozilnega, nam dokazuj«jo raznl najtežji zločini, katere si dan na dan dovoljujejo osrjunci in varstvene oblasti se niti ne zmenijo ne, da bi zločince izsledili — o kazni pa ilak ni govora. V takem položaju torej je Radič zapnslil Zagi"eb in se podal na kraj, kjcr je bi5 varen prcd svojimi nasprotniki. Kakor hitio pa je Radič izginil iz Zagteba, je začelo nasprotno časopisjc raznašali v javnost ona poročila o njegoveni skrivnostnem pobegu preko Drave na Madžarsko. «,,,4 Radič pa se je zadrževal do pred par dnevi na hrvnlskem ozcinlju in šele na povabilo nekega znamenito vpiivnega angJcškega politika-diplomata, naj se tvdoleži zborovanja v Londonu. ki bo obravnavalo angleško zunanjo puliliko, se je podal Radič s pomoejo posebncga potnega lista, knkoršnega se poslužujejo največji politiki, preko Kaniže na Dunaj. Iz Dunaja je potovai Radič preko Berlina in Hamburga v London, kamor je najbrž dospel dne 18. t. m. V Londonu se bo Radič posvetoval z merodajnimi angleškimi politiki, ki izjavIjajo, da so radi občnih evropskih koristi primorani baviti se s hrvatskim vprašanjem in skrbeti za njegovo pravično rešitev. «Slovener« poroča, da se Radič ne misli tako hitro vrniti s svojega političnega potovanja, ampak se bode napotil iz Londona še v Ameriko, da araeriške politike in javnost seznani s položajem v Jugoslaviji in zakonilimi zahtevami Hrvatov. Toliko je torej res o takozvanem Radičevem «pobegu« v inozemstvo. Vse pa, kar je pisarilo lozadevno protiblokaško časopisje, je laž in izmišljotina.