m PRIHOMT DNEVMIK glasilo osvobodilne - štev. 202 (2821) Poštnina plačana TRST, četrtek 26. avgusta 1954 gotovim Cena 20 lir Spedizione in abbon. post. 1. gr. NAPADI IREDENTISTIČNEGA TRŽAŠKEGA IN ITALIJANSKEGA TISKA NA MOŽNOST OBSEŽNEJŠEGA GOSPODARSKEGA SODELOVANJA MED TRSTOM IN JUGOSLAVIJO DOKAZUJEJO. DA RIMU NI DO DOBRIH ODNOSOV IN DA BI RAD PONOVNO ZAOSTRIL SVOJE Predsednik turške republike Baiar Kjde i. sept, na obisk v Jugoslavijo CiklP,redSednik se bo pripeljal as jahto „Savaronaw t^voi f delegacija v Jugoslaviji - Uspešen trgovske izmenjave med Jugoslavijo in Grčijo BE0C;KAD8a,d°PiSnika> sednilj tur't ~~ Pred- la! Bajar u repubbke Dže-ptedsedniW= na povabilo 18 Tita PrišelP^bhke marša' na uradni i- • sePtembra io- On in ,° 1Sk v Ju§oslavi- bt>(io Pri,nJeg0VO sPrei«stvo Ijf0 .«&varona>,JUgOSlaV,j° m Pnhodu Ob njego- biIi, takcTn-- mu bodo Prire-tud' ob rtriv. lzkrcanju kakor i“"mV Med Si mu bodo,an^em V Beogradu kosda Dri PTdUi sve^na bli^e mar;^redSedniku reP“' ”iku Se1UrTjtu’ P^ed-Ba Moši d • i e skupšči-vreadei ua, ar)ske ljudske W0t iugoslovl t,Udi PreSledu bistva jn n,”Skega v°jnega Dt; abn tavni tsornarice tajnik nivtbo. 2a narodno d? Ivaa GoTeralni P°lk°v- *A,wi£ *kim^ak se P°Htovnik Ivan oiicL Zadržal s tur-turs^ tazgovoVru nfteom Pn' gaoet,-' deleaaoii„ °. ,pa Ie milijonov dolarjev z vsake strani. K temu napredku trgovinske izmenjave je prispeval v prvi vrsti sporazum o trgovinski izmenjavi in gospodarskem sodelovanju, Ki je bil sklenjen 28. februarja lani. Pričakujejo nadaljnjo krepitev gospodarskih odnosov, pri čemer bo odigrala važno vlogo gospodarska sekcija stalnega tajništva balkanskega sporazuma. Novi jugoslovanski v BEOGRAD, 25, — Za novega jugoslovanskega veleposlanika v Romuniji je bil imenovan Nikola Vujanovič, dosedanji član predsedstva centralnega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije. Romunska vlada je že dala svoj pristanek za imenovanje novega jugoslovanskega veleposlanika v Bukarešti (i pulti na oiisto ua Švedskem BEOGRAD, 25. —- Skupina 25 jugoslovanskih zadružnikov je odpotovala danes na Sved-sko, kjer se bo na 14-dnev-nem obisku seznanila s tamkajšnjimi zadružnimi organizacijami in. ustanovami. Poročilo dodaja, da bodo leta i v Braziliji znaša 4 mrtve in 1957 ladje, ki bodo sluzile v sovjetski mornarici, vse dograjene po vojni, in vsa letala bodo reakcijska. Poročilo poudarja tudi, da Sovjetska zveza dela velike napore za razvoj svoje mornarice in da krediti določeni v ta namen predstavljajo približno petino sovjetskega vojaškega proračuna. Po letu 1945 so za pomorske sile nakazali okoli 12 milijard šter-lingov. Admiraliteta je tudi mnenja, da Sovjetska zveza lahko zgradi vsaj 6 križark in 60 podmornic letno, razen tega pa še večje število rušilcev, ladij za spremstvo in manjših enot. Vojne ladje se gradijo v vseh sovjetskih ladjedelnicah v notranjosti države in daleč od obale. ciia obiskala '»stTUl«piča P.odpolkovn'ka °S‘a’ prven> polletju i jn„„:rB°vne izme-avii° in Gr- v isti višini in znaša S admiraliteta o vojni mornarici SZ LONDON, 25. -— Britanska admiraliteta je objavila poročilo o moči sovjetske vojne mornarice. Poročilo pravi, da bo sovjetska mornarica v dveh ali treh letih imela 30 križark. 150 rušilcev. 500 podmornic, 500 izvidniških ladij za spuščanje torpedov. 1000 čistilcev min, 300 ladij za spremstvo, 4000 letal in številne enote za patruliranje in izkrcavanje. Skupno- število žrtev neredov Položaj v Braziliji po Vargasovi smrti RIO DE JANEIKO, 25. -Truplo predsednika Vargasa so danes z letalom prepeljali v njegovo rojstno mesto Sao Borja. Vargasova družina je odklonila ponudbo za uraden pogreb in prav tako je odklonila tudi pogreb z vojaški mi častmi. Truplo so prepeljali s civilnim letalom, ki so ga spremljala druga letala, v katerih so bili prijatelji pokojnega predsednika Na poti iz predsedniške palače do letališča v Rio de Ja-neiro se je zbrala ogromna množica. Okoli letališča pa se je zbralo ckoli 100.000 oseb. Ko je letalo s predsednikovim truplom odletelo, je skušala množica priti -na letali šče, policija pa je nekajkrat ustrelila v zrak, zato da množico zadrži, . Pozneje so se ljudje zbrali v povorki in šli proti središču mesta, k.ier je prišlo do spopada s policijo. Pri spopadu je bil en demonstrant ubit, 38 pa ranjenih, 53 ranjenih. Novi predsednik Cafe Filho pa si prizadeva, da bi sestavil čim prej novo vlado. Do sedaj so sprejeli ponudena mesta: General Da Costa, ki bo še dalje ostal vojni minister, general Gomes, ki bo minister za letalstvo, senator Napoleon De Alencastro Gui-mares, ki bo minister za delo in Miguel Seabra Fagundes, ki bo pravosodni minister. Bivši zunanji minister Raul Fernandes je baje pristal, da še dalje obdrži to mesto. Medtem so javili, da bosta poslanska zbornica in senat 23. septembra na skupni seji izvolila novega podpredsednika republike <*&, v* ' -*• •i * m mm mmm i .... IZMENJAV« MNENJ 0 EOS med Londonom in VMiingtonom ______mjmmm—iWWiiiinw—■» iin»n-»ii . mniMiiii hihi i . Edenov razgovor s irancoskim veleposlanikom - Laburistični poslanec Wyatt zahteva novo iormulo EOS, v kateri bi sodelovala tudi Anglija - Zaskrbljenost za Adenauerja Od leve proti desni: Francoski poslanik Rene Massigli, Eden, Mendes-France in Churchill sestanku v Churchillovi rezidenci v Chartwellu. )zaj tržaškega vprašanja 2* rimskih komentarjev ftazb k n talijL ^Q’ da zah[g2a " <^om8re della Sera» napada, Jugosla- toora p V,Rimu zaradi članka londonskega n obenem Sbpn!ložaiaTntarU ° ‘‘yirn° skunn evropsko o-t',vn!nSlCe,u tiskf J° so se v Jtstu uP°iav>la te dni po' k>lo >.kl i'h 2ari-.P“ro.clla 0 e case ni ^ tS!enih na- »sr* - i8; k i--‘n ti j* “4aslCQ vpra- 5kb^#«Kali‘aJe tudi Bali- tržaško vlade 5 tržaška lelo zdaj * se Ital, -ati v v2ai ne U°kler njen bodoči tem vpraša svojo poli. hal ednik-i , z zeUa* !**. »»S. w,tLs“'‘« aska poga- zdai tem skl,6*9 nouts-.,6 dalija ne b0 «kle;‘a 8PUščati v * ne lož-; * dokler _• dokonč- b0 Pono razčišč, pfCn8a vpVS,P0«vlia„Ja ‘ik0 '»V »i SDrn-'l V ti5kU V«Č La vsaj dozri Rim bu°ndBP. Glavn.Va ~ tem- ntOjg dopis j signal pa Preieli so ga abUki zvr - »"cej ! nepri- en. "u> ria ‘aba na'7, ?.eprikriti bil a 5p>um * i}0 kr'v-Ja ha t°!'Zen. itaj.. ^stu še ^ Vfe 6lapa* re an,ki tiEk krogih nnzivno, v glral Pre-botej Pa rolo Dni, nekaterih »C 1 da so P°stavliajo hi-fta'ašč d tržašketnn0Vne govo-»»dni klapsirau b sPoraZumu adtego °gl' da b®0graiski u-radi io- ki «Spravili v ganS°t0Vega ^ trenutno ISf - ,a» na k “tc>žbo ndonsiff0grajski"°IZat'tini- ,«bizs niso • uika ; dopu le vče- is’ S- riPlasanja Stede kl zatr- mereSeš: «Timesov» dopisnik piše, da i resničnih in prirejenih dopi-pogajanja trajajo precej dlje, 1 sili iz Londona, katerih vir je kot so pričakovali, da pa ven darle še ni razlogov za mnenje, da se «Beograd in Rim ne bi v razmeroma bližnji bodočnosti prepričala, da ni razlogov za zavlačevanje sporazuma«. Dve glavni težavi sta po pisanju «Timesa» teritorialno vprašanje in ribolov. Kar se tiče mejnih sprememb, nadaljuje list, zahteva Jugoslavija pas ozemlja na Milj-skem polotoku z maksimalno širino 1 km, medtem ko Italija trdi, da bi s temi spremembami Jugoslovani prišli na višine, ki obvladujejo ono ozemlje cone A, ki bi prišlo p°d Italijo. ((Times« še dodaja, da bi te mejne spremembe Jugoslaviji koristile za razvoj koprskega pristanišča, ki pa se ne bi razvilo v konkurenco Trstu, temveč bi zadovoljevalo krajevne potrebe. Glede ribolova, nadaljuje list, zahteva Italija konvenci-30, po kateri bi italijanski ribici lahko lovili v jugoslovanskih teritorialnih vodah. V Beogradu pa odgovarjajo, da 3e tak sporazum po vojni že obstajal, da ga pa Italija ni hotela obnoviti. ((Times# piše nato — in to mu v Rimu najbolj zamerijo da je «Tito že pristal na vse koncesije, ki jih je mogel dati« in da je med drugim Ptiznal tudi «začasni značaj« rešitve; želeti bi bilo, nada-luje list, da bi z italijanske s rani to upoštevali. »Timesov« beograjski dopis-zatrjuje, da izraža s tem nenje zahodnih krogov v davnradU m 0menja tudi ne-šlrim razgovor med angle-zunanjim ministrom meah°m’ k° jf bU na PO«it-škim nai Koroškem. in angle-slaviji. P°Slanik0m V Jug0' itaHif6? k° je včerajšnji i avli 1° tlSk večinoma ob-veea rzvlečlte iz «Timeso-npf *. c,anlta z izrazi prese-enja m ogoročenja, so se nasnji listi že bolje znašli v glavnem zatrjujejo, y običajno italijansko veleposlaništvo, da je ((Timesovii članek ((povzročil veliko začudenje v angleških diplomatskih krogih« (čeprav je sicer vokvirjenost «Timesa» v direktive Foreign Officea splošno znana in presega običajno zunanjepolitično discipliniranost angleškega tiska). Tako piše «11 Corriere della Sera«, da je «danes zvečer mogoče trditi, da «Timesov» članek ne izraža mnenja angleških ali ameriških diplomatskih krogov v Londonu, pogajanja pa se vodijo v Londonu, ne v Beogradu#. V naslovu in ostali vsebini svojega dopisa iz Londona pa «Corriere della Sera« zavrača pisanje «Timesa» na ta način, da poskuša naprtiti krivdo za zavlačevanje pogajanj o Trstu Jugoslaviji in obtožuje jugoslovanski tisk, da poroča samo o vprašanjih, ki jih načenja Italija, ne omenja pa vprašanj, ki jih postavlja jugoslovanska vlada. Pri tem pravi ((Corriere della Sera«, da jugoslovanska vlada «na primer vztraja pri tem, da bi bile pravice manjšin vnaprej določene v vseh najmanjših podrobnostih, medtem ko bi bilo po italijanskem mnenju mogoče to vprašanje s potrebnim mirom reševati po razdelitvi«. Poleg tega obtožuje «Cor-riere delal Sera« Jugoslavijo, da je med pogajanji načela tudi vprašanje reparacij, ki jih je Italija dolžna Jugoslaviji, in pravi, da je to vprašanje manj v zvezi s Trstom kot vprašanje ribolova (kot da Italija ne bi bila Jugoslaviji že sedem let dolžna reparacij in kot da je Jugoslavija na drugi strani dolžna Italiji dovoliti ribarjenje v svojih obalnih vodah). Medtem se je v Rimu predsednik vlade Scelba, ki je imel včeraj daljši razgovor z ameriško veleposlanico Claro Luce, danes sestal s podpredsednikom vlade Saragatom. A. P. Vsak dan večja gotovost o bližnjem koncu EOS Mendes France nadaljuje s svojimi načrti kljub vsem poskusom posredovanja, zlasti ameriškega - Skupna seja treh parlamentarnih komisij - V soboto se začne debata o EOS v narodni skupščini - Razdeljenost in pasivnost zagovornikov EOS v Franciji PARIZ, 25. —- Danes je predsednik francoske vlade Mendes-France poročal na skupni seji komisij narodne skupščine za zunanje zadeve, za narodno obrambo in za čezmorska ozemlja o bruseljski konferenci in o svojih razgovorih s Churchillom in Edenom. Mendes-France je poudaril, da je pomanjkanje parlamentarne večine, naklonjene EOS, pravi razlog, zaradi katerega st dosedanje vlade odlašale z predložitvijo, ratifikacije pariške pogodbe parlamentu, čeprav so pogodbo zagovarjale nato pa Je prikazal napoved svoje vlade, da se to vprašanje reši in da se najde takšna kompromisna rešitev, ki b> dosegla večino v parlamentu. Po ponesrečenem poskusu generala Koeniga in Bourges-Manouryja, da se zbližajo stališča zagovornikov in nasprotnikov EOS, je dejal Mendes-France, je bila vlada prisiljena izdelati kompromisno rešitev, ki bi lahko odpravila glavne ugovore proti besedilu prejšnje pogodbe, Ti ugovori so se tikali predvsem funkcij naddržavnih oblasti, integracije francoskih čet, denacionalizacije francoske vojske gospodarskih določil in trajanje pogodbe. Te spremembe so bile strnjene v načrt protokola, ki je bil 14. avgusta predložen ostalim petim partnerjem v EOS ter britanski in ameriški vladi, v Bruslju je to besedilo takoj naletelo na odpor in razne ugovore. Glavni ugovor je bil, da bi najvažnejša določila francoskega predloga protokola zahtevala, da parlamenti petih držav še enkrat odobrijo pogodbo. Predsednik konference Spaak je sestavil protipredlo-ge, ki so samo v minimalni meri upoštevali francosko stališče. Napori francoske delegacije, ki je bila pripravlje- na popustiti do največie možne mere. so bili zaman. Končno — je nadaljeval Mendes-France, je pet francoskih partnerjev predlagalo besedilo. ki je sicer upoštevalo precej novih francoskih formulacij, m pa vsebovalo m-stvenih točk francoskih pogojev. Poleg tega bi bile vse spremembe omenjene samo v izjavi, katere juridična vrednost ne bi bila enaka veljavi pogodbe. Zaradi tega francoska delegacija predlogov m mogla sprejeti, k-m nanie ne bi pristali niti francoska vlada niti francoska narodna skupščina. Kljub tem razlikam v »tališčih glede načina organizacije evropske obrambe, je nadaljeval Mendes-France. je konferenca pred razhodom u-gotovila. da se šest dežel sklada glede osnovnih načel, na katerih sloni zahodna politika. Po svojem poročilu ie Mendes-France odgovarjal na vprašanja članov komisij: k besedi so se priglasili med drugimi bivši ministrski predsednik Rene Mayer. Maurice Francija in Vietminh PARIZ, 25. — Guverner Jean Sainteny, ki je bil imenovan za generalnega delegata francoske republike pri vietminški republiki, je nocoj odpotoval iz Pariza v Hanoj. Pred odhodom je izjavil: «V severnem Vietnamu ima Francija važne interese. Ohranitev teh gospodarskih in kulturnih interesov mora prispevati k ustvaritvi ozračja za popustitev napetosti z našimi včerajšnjimi nasprotniki«. NEW YORK, 25. — Avstralija je zahtevala, naj se vprašanje sprejema Laosa in Kambodže v OZN vpiše na dnevni red prihodnjega zasedanja glavne skupščine OZN. Socialistični predstavniki na obisku v Jugoslaviji V septembru bodo obiskali J ugoslavij o vodilni socialisti Indije. Nemčije, Francij e in Holandske BEOGRAD, 25. — V septembru bodo obiskali Jugoslavijo številni predstavniki sociali- stičnih strank iz raznih evropskih in izvenevropskih držav. Med drugim bodo prišli na obisk v Jugoslavijo član izvršnega odbora socialistične stranke Indije Narenta Dav, podpredsednik pokrajinske vlade in predsednik socialistične stranke Nemčije za deželo Hessen Heinrich Zinkan, član izvršnega odbora socialistične stranke Francije Andre Philip-pe ter šest holandskih socialistov pod vodstvom predsednika skupine poslancev delavske stranke v holandskem parlamentu dr. Buergerja. Podrobnosti o letošnji Mi zaradi elementamili nesreč v FLRJ BEOGRAD, 25. — Po ocenitvah strokovnjakov, ki so določevali obseg škode zaradi poplav in elementarnih nesreč, znaša skupna škoda, ki so jo utrpeli jugoslovansko poljedelstvo, industrija, promet, komunalni in vodni objekti od zimskih mesecev 1953 do avgusta letos, 26 milijard 196 milijonov 935 tisoč dinarjev. Največja škoda je bila prizadejana poljedelstvu in sicer za 18 milijard 900 milijonov din ali 82 odst. celotne škode. Strokovnjaki so ugotovili, da je ostalo zaradi visokega zimskega in spomladanskega vodovja neposejanih 15.000 ha obdelovalne površine. Razen tega so spomladanske in letne poplave popolnoma uničile 28.000 ha zasejane površine. Zaradi poplav so največ trpeli Srem, Podravina, Po-moravlje in kraji okrog Apa-tina ter Celjska kotlina. Faure (radikalni socialist), Gaston Paletvski (golist.), Pierre Andre (neodvisni republikanec), Le Bail (radikalni socialist), Gerard Jaauet (socialist) in mnogi drugi. V odgovorih na vprašanja, ki so se tikala predvsem nemške oborožitve, je Mendes-France zatrdil, da se ie treba takoj lotiti vprašanja vrnitve suverenosti Zahodni Nemčiji. Ce bo zamisel EOS zavrnjena — je deial Mendes-France — bo treba vprašanje nemške oborožitve kljub temu y najkrajšem času 'rešiti. Eri tem je opozoril na angleško in a-meriško stališče. francoska vlada pa ne bo naredila nobenega sklepa, ne da bi poprej vprašala za mnenje parlament. Zunanjepolitična komisija narodne skupščine se je danes popoldne ponovno sestala pod predsedstvom Daniela Mayera. Komisija je začela z diskusijo o predpoldanskih Mendes-Franceovih izjavah in nato sklenila poslati delegacijo k predsedniku vlade, da bi se z njim posvetovala o stališču, ki bi ga Francija zavzela v primeru obnovitve pogajanj o vrnitvi nemške suverenosti, če bi narodna skupščina zavrnila ratifikacijo pariške pogodbe. Delegacijo, ki jo je vodil predsednik komisije Mayer, je zvečer sprejel Mendes-France, Po razgovoru je Daniel Mayer izjavil, da so si nekateri člani komisije razlagali Mendes-Franceovo poročilo tako, da bi v primeru, da narodna skupščina zavrne EOS in da bi se z novimi pogajanji vrnila nevojaška suverenost Zahodni Nemčiji, do tega lahko prišlo brez odobritev francoskega parlamenta. Mendes-France, je nadaljeval Mayer, je kar najbolj kategorično izjavil, da bo, če bi do tega prišlo, zahteval mnenje parlamenta, tudi če bi to bilo med parlamentarnimi počitnicami. V tem primeru bi skupščino sklicali na kratko izredno zasedanje. Tri komisije, katerim je Mendes-France poročal, so že poprej izrekle negativno mnenje o ratifikaciji pogodbe o EOS. Danes se je temu stališču s precejšnjo večino pridružila še parlamentarna komisija za industrijsko proizvodnjo. Po današnjem razvoju se zdi, da se Mendes-France kljub vsem ameriškim pozivom — danes mu je poslal osebno poslanico tudi bivši demokratični kandidat za predsednika Adlai Stevenson — odločno nagiba k temu, da enkrat za vselej prereže vozel BIOS, Pri tem je dobil najprej podporo svoje vlade, danes pa je naletel na ugoden odmev na seji parlamentarnih komisij. Debata o EOS v francoski narodni skupščini se bo začela v soboto. Zaenkrat je vpisanih približno štirideset govornikov, tako da računajo, da bo do glasovanja prišlo v torek ali sredo. Tri parlamentarne skupine so na današnji seji tudi sklenile, da se bodo uprle vsem morebitnim poskusom, da se odločitev odloži. Poleg tega postaja vse bolj očitno, da se razne skupine, ki zagovarjajo EOS, ne morejo dogovoriti o skupni akciji in da ostajajo docela pasivne, kar je povzročilo ra- LONDON. 25. — Angleški zunanji minister Anthony E-den, ki je spet prevzel svojo dolžnost v Foreign Officeu, je imel danes predpoldne daljši razgovor s francoskim veleposlanikom Massiglijem, Razgovor je zahteval francoski diplomat. V dobro obveščenih londonskih krogih zatrjujejo, da bo angleški ministrski predsednik Churchill v petek poročal na seji svoje vlade o razgovoru z Mendes-Franceom v Chartwellu. Na sejo ne bodo poklicali ministrov, ki so izven Londona na počitnicah. Medtem poročajo o stalni izmenjavi mnenj med Londonom in Washingtonom v zvezi z razvojem vprašanja EOS. V obeh glavnih mestih se zdaj vse bolj pojavlja zaskrbljenost za notranji razvoj v Nemčiji po neuspehu EOS in za položaj kanclerja Adenauerja. V Londonu sodijo, da meri sovjetska politika, ki poskuša dokazati javnemu mnenju, da je oborožitev Nemčije nepotrebna zaradi mednarodne pomiritve, tudi na perspektivo Adenauerjeve-ga padca. V ta okvir uvrščajo deloma tudi obisk laburistične delegacije v Moskvi in Pekingu ter sovjetska in kitajska miroljubna zagotovila . . , ... in veliko pozornost do angle- zocaranje zlasti v ameriških škjh gostov_ diplomatskih krogih v Parizu. Poleg poslanice, ki jo je ^ Washingtonu pa zatrjU- Mendes-Franceu poslal Adlai 7ei°’ da -'e Mendes-France Stevenson, je prispela danes omenil med svojim razgovo v Pariz tudi osebna poslanica, ki jo je naslovil na predsednika francoske republike Co-tyja predsednik vzhodnonemške republike Wilhelm Pieck. Pieckova poslanica vsebuje tudi poziv francoskemu par- rom s Churchillom načrt «en-tente cordiale« med Francijo in Nemčijo. Pri tem dodajajo, da je uresničenje tega odvisno predvsem od konkretnega razvoja odnosov med Parizom in Bonnom. Pravijo lamentu, naj ne ratificira po- tudi’ da ie Mendes-France godbe o evropski vojski. Pieck , prepJ'ičan 0 potrebi oborožit- pravi tudi, da je največja nevarnost za mir v Evropi oborožitev Zahodne Nemčije, ki bi preprečila nemško združitev. Mendes-France je danes sprejel v zunanjem ministrstvu belgijskega veleposlanika v Parizu Guillauma. ve Nemčije in da je to omenil tud; Adenauerju, ko se je z njim sestal po bruseljski konferenci, da pa namerava za to oborožitev predložiti zelo počasno in previdno proceduro. bo angleška vlada vztrajala pri tem, da je treba Zahodni Nemčiji vrniti suverenost v drugi obliki, če bo francoska narodna skupščina zavrnila ratifikacijo EOS. Angleška vlada, pravijo v teh krogih, ne bo zelo vesela, če bo treba to vprašanje rešiti izven EOS. Toda če bo EOS šla po gobe, bo angleška vlada zagovarjala stališče, da je treba bonnski republiki kljub temu vrniti tisto suverenost, ki jo' predvidevajo pogodbeni sporazumi, podpisani obenem t pariško pogodbo. Poleg tega je angleška visoka komsija v Nemčiji il-dala danes izjavo, ki pripominja k trditvam tiska, da je Churchill z Mendes-Franceom razpravljal o alternativah za EOS, da Foreign Office poudarja, da angleška politika ne zagovarja takšnih alternativ m da je britanska vlada prepričana, da je EOS «edina zares zadovoljiva rešitev«. Laburistični poslanec in bivši minister Woodrow Wyatt je objavil danes članek, v katerem zatrjuje, da je Anglija edina, ki lahko prinese nekaj novega v sedanjo stagnacijo. Britanska vlada, piše Wyatt, bi morala dati nove predloge za evropsko vojsko, lci bi bila bolj strnjena kot NATO in bolj elastična kot sedanja EOS in v kateri bi lahko sodelovala tudi Anglija. Navzočnost Anglije v evropski vojski bi ustvarila pogoje, v katerih bi Francija in njeni partnerji laže dajali medsebojne koncesije, obenem pa bi bilo to najboljše jamstvo proti preporodu nemškega militarizma. Holandska vlada je sporočila d.»nes zvečer, da nasprotuje vsakršnemu ' manevru, ki naj bi izključil Francijo od morebitnih za nem- ško oborožitev. To je vlada pojasnila po pisanju nekaterih holandskih listov, da namerava Holandska predlagati Zahodni Nemčiji akcijo, ki bi izključila Francijo ob bodo- V Bonnu pa trdijo v krogih čih pogajanj o nemški obo-britanske visoke komisije, da | rožitvi. INDIJSKI ALTERNATIVNI NAČRT BLEDE PAKT« Z« JU80VZH0DN0 AZIJ07 Težišče načrta naj bi bilo na političnem in gospodarskem sodelovanju, vprašanje varnosti pa naj bi uredili z nenapadalnimi pakti - Nehrujeve izjave o indijski zunanji politiki NOVI DELHI, 25. — Indijski ministrski predsednik Nehru je danes v parlamentu govoril o indijski zunanji politiki. Glede tujih posesti v Indiji je Nehru izrazil željo, da bi se spor mirno rešil. Pripomnil je, da upa, da bo glede francoskih posesti prišlo do sporazuma. «Mendes-Fran-ce — je dejal Nehru — je pokazal svetu svoj patriotizem in svoj politični pogum, kakor tudi svojo željo, da doseže mirno rešitev sporov s pogajanji. Zato Indija upa, da bo v kratkem mogoče rešiti vprašanje francoskih posesti v okviru prijateljstva med Indijo in Francijo«. Glede Goe je Nehru izjavil, da indijska vlada v celoti simpatizira s težnjami tamkajšnjega ljudstva, ki se hoče osvoboditi izpod tujega jarma . in se pridružiti Indiji. Proces osvoboditve Indije, ki se je začel s priznanjem položaja dominiona, bo lahko zaključen samo tedaj, ko bodo osvobojena izpod kolonialnega gospostva še zadnja ozem-lja. Zatem je Nehru izjavil, da je Indija sprejela predsedstvo nadzorstvenih komisij za premirje v Indokini, ker bi odklonitev pomenila nevarnost, da se zada smrtni udarec sporazumu. Izrazil je zadovoljstvo, ker komisije delujejo v polnem soglasju in ker so bili do sedaj vsi sklepi sprejeti soglasno. V. zvezi z obiskom kitajskega ministrskega predsednika Cuenlaja v Novem Delhiju je Nehru izjavil: ((Sporazum, ki smo ga sklenili med obema državama, ni naperjen proti nikomur, in upamo, da vsebuje kali in vzorec kolektivne varnosti, ki je edina alternativa namesto priprave na vojno in edini jedrnat ukrep za dejansko varnost«. Nehru je zatem govoril o konferenci za Južnovzhodno Azijo, ki se bo v kratkem začela na Filipinih. Dejal je, da je Indija odklonila udeležbo, ker po mnenju indijske vlade se kolektivna varnost lahko doseže samo z odstranitvijo vzrokov svetovne napetosti in z razvojem kolektivnega miru. «Zaradi tega — je dejal Nehru, se bojimo, da bo predlagana organizacija za Južnovzhodno Azijo v sedanjem trenutku napravila več zla kakor dobrega, o katerem upa, da ga bo v prihodnosti napravila«. Na koncu je Nehru poudaril, da bo imelo prihodnje zasedanje glavne skupščine OZN zgodovinsko nalogo, ter je izrazil upanje, da bi bodo na tem zasedanju prizadevali najti rešitev za sedanje spore v okviru kolektivnega miru in ne ((naslanjajoč se na prazna upanja o miru in varnosti, ki naj temeljita na strahu in vojni#. Medtem se vedno bolj govori o obstoju indijskega načrta glede pakta za Jugovzhodno Azijo (SEATO)! V indijskem zunanjem ministrstvu še vedno ne odgovarjajo na čedalje pogostejša vprašanja novinarjev s tem v zvezi, v političnih krogih zunanjega ministrstva pa prevladuje mnenje, da ni tehtnih razlogov, da bi dvomili v u-pravičenost nedavne izjave ceylonskega ministrskega predsednika, ki je dejal, da takšen načrt obstoji. Tu sodijo, da je težišče indijskega načrta na političnem in gospodarskem sodelovanju, medtem ko bi vprašanje varnosti uredili z nenapadalnimi pakti. V luči vesti o bližnjem obisku Nehruja v Burmi in na Kitajskem, ter o konferenci SEATO na Filipinih, dobiva razprava o indijskem načrtu čedalje večji pomen. Indijski politični krogi sodijo, da Indija lahko računa na podporo ne samo Kitajske, temveč tudi Britanije. «Times of In-dia» piše o tem; ((Britanija na Zahodu in Indija v Aziji podpirata mnenje, da je sodelovanje s Kitajsko potrebno, če- prav nobena izmed teh dveh držav nima iluzij glede te a-zijske velesile«. V Delhiju sodijo, da so razlike med Indijo in Britanijo — Britanija zahteva večja vojaška poroštva, kot jih nudi indijska zamisel o nenapadalnih paktih vseeno manjše, kot razlike med stališčema Britanije in ZDA. V zvezi s konferenco v Manili izjavljajo v Londonu, da bo ta konferenca dokončna, kar se tiče vojaške strani o-brambe, da pa bo prišlo do nove konference za sklenitev gospodarskega sporazuma. U-deleženci konference so si že izmenjali razne načrte in v Manili bodo morali rešiti samo še nekatera vprašanja. Sporazumeli so se baje že o tem, da ne bodo ustanovili kompliciranega poveljstva kakor za NATO, pač pa samo majhno vojaško poveljstvo, ki bo imelo svoj sedež v kakem kraju Jugovzhodne Azije. Sedež poveljstva še ni določen. Po mnenju Angležev naj bi poveljstvo bilo v Singapuru, toda verjetno bodo ZDA zahtevale Filipine. Avstralija je baje predlagala Danvin. Drugo vprašanje, ki ga je treba rešiti, je po mnenju londonskih obveščenih krogov v tem, do kolikšne mere naj se posamezne države podpisnice vojaško obvežejo, in to glede vojaškega in gospodarskega prispevka. V Londonu so mnenja, da pakt ne bo določal prave geografske obrambne črte, pač pa da bodo države SEATO dale na razpolago in koordinirale svoje vire proti morebitnemu napadu, naj do tega pride kjer koli v Jugovzhodni Aziji. Gospodarska konferenca hi sledila pozneje in na njej bi skušali rešiti vprašanje večje pomoči Jugovzhodni Aziji in povečanja gospodarskega sodelovanja med državami tege področja. Po britanskem mnenju bi na ta način lahko dosegli pristop drugih azijskih držav v SEATO. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — SPOMIKDiKI US1EVI Na današnji dan je bil leta 1743 rojen Antonio Laurerk La-voisier, francoski kemik. Umrl 1. V. 1794. je 8. DANES, četrtek 26. av|US Samuel, Pe„runlk,a.InIie ob Sonce vzide ob 5-18 33 lo»j 18.56. Dolžina dneva 13.3». 1J4S vzide ob 2.59 in zatone JUTRI, petek 27. avl« Natalija, Zlatko AMEIA S1AUSHČNEGA URADA ZVU 0 ŽIVLJENJSKIH S1R0ŠK1H ŠtiričlaiK oholi 70. iha tiru 000 lir žioa bi i mesečni) lotrebouala h dohodhov Dejstvo pa je, da se plače velike večine druž. glavarjev gibljejo okoli 35.000 lir, kar dokazuje nizko stopnjo življenjske ravni tržaškega prebivalstva Povratek otrok iz kolonije v Mekinjah Statistični urad ZVU je objavil podatke ankete izvedene po vzorcu o mesečnih družinskih. stroških na področju STO. Anketa je bila izvedena spomladi in jeseni 1952 tako, da so pri seštevanju in ugotavljanju posameznih stroškov nastale male razlike, ki pa niso vplivale na dokončno oceno povprečnih mesečnih družinskih stroškov. Toda kot pri vsaki takšni uradni anketi, tako so tudi pri tej storili usodno napako, ki daje na osnovi izbranih vzorcev napačno sliko življenjske ravni večine prebivalstva, to je, delovnega ljudstva. Za anketo je statistični urad izbral 5 kategorij prebivalstva, iii sicer: 1. industrijce, lastnike gradbenih podjetij, obrtnike, trgovce, svobodne poklice (odvetnike itd), samostojne kmetovalce, itd.; 2. uslužbence na vodilnih mestih (ravnatelje podjetij, prokuratorje, načelnike oddelkov, višje častnike civilne policije, itd.); 3. javne in zasebne u-radnike brez vodilnih položajev in sicer; računovodje, blagajnike, zasebne tajnike, trgovske pomočnike, stenografe, tolmače in prevajalce, častnike civilne policije, itd.); 4. delavce (navadne in kvalificirane delavce v industriji, pristaniške delavce, nekvalificirane delavce, delavce v raznih obrtniških strokah,^ itd.; 5. razne uslužbence (šolski siuge, sluge v javnih uradih, natakarji, raznašalci, itd.). Iz gornjih petih kategorij so izbrali 183 družin kot vzorce. Anketa pa je zaključena na osnovi 177 družin, ki so popolnoma odgovorile na vsa vprašanja. Od vsega kar objavlja anketa, nas za danes zanima predvsem to, koliko potroši povprečno^ ena družina na našem področju v letos, ki jih je objavil statistični urad ZVU. 20. aprila letos je bilo na našem področju zaposlenih skupno 87.736 oseb, brezposelnih pa 18.600 oseb. Od teh je bilo zaposlenih; v industriji 34.815 (vključno mala industrija in obrtništvo); v trgovini 13.957; v bančnih in zavarovalnih zavodih 2.346; v kmetijstvu 207; v javnih ustanovah 27.191; v pomorstvu 4.462, pri zavezniških vojaških enotah 4.756, Brezposelnih pa je bilo: v industriji 10.989; tr- govini 5.735; bančnih in zavarovalnih zavodih 81; kmetijstvu 54; javnih ustanovah 292; pomorstvu 1.449. Gornji podatki nam dokazujejo, da je ogromna večina oseb, ki so v delovnem odnosu, zaposlenih v industriji, trgovini in pri javnih ustanovah. To pomeni, da je največ takih družin, ki dobivajo izpod 45.000 lir mesečne plače skupno z družinsko doklado za ženo in dva otroka. Specializiran metalurški delavec zasluži z vsemi dokladami, upoštevajoč tudi družinsko doklado za ženo in dva otroka, 1.730 lir dnevno ali 41.520 lir mesečno, navaden delavec v mali industriji in obrtni- štvu, pa dobi komaj 1.274 lir dnevno vključno z doklado za ženo in dva otroka, ali 31.176 lir mesečno. Hkrati pa ne smemo pozabiti na 18.000 redno vpisanih brezposelnih in na tisoče in tisoče predvsem brezposelnih mladeničev, ki niso bili še nikdar zaposleni. Med brezposelnimi imamo tudi več tisoč glavarjev družin. Kako je torej mogoče govoriti o tako visokem povprečju mesečnih družinskih stroškov? Uradni statistični uradi bi napravili zelo lepo delo, ko bi vsaj enkrat ugotovili, koliko je na našem področju enem mesecu. Anketa ugotav- jjrvižirj. ki zaslužijo na pri mer največ 20.000 lir meseč- lja naslednje: 177 družin-vzorcev je v tri- Rapsodija jugoslovanskih iolklornih plesov desetih dneh, in sicer od 16. oktobra do 14. novembra 1952 porabilo skupno za vse stroške 12 milijonov 188.464 lir. od katerih 6 milijonov 551.545 lir za prehrano (vključno tobak) in 5 milijonov 636.919 lir za druge stroške. Povprečni dnevni stroški za prehrano, za posamezno družino so znašali 1.210 lir ali 347 lir na osebo. Za vse druge stroške so posamezne družine v istem razdobju porabile povprečno 1.062 lir dnevno. Skupno je ena družina porabila 2.295 lir dnevno. Statistika dalje podrobno u-gotavlja, koliko je posamezna družina potrošila za meso, zelenjavo, sadje, zabave, luč, vodo, plin, stanovanje itd. Glede stanovanja je komisija vzela v poštev blokirane stanarine, tako da so preračunali da porabi posamezna družina povprečno od 3.2 do 5 odstotkov vseh stroškov za stanovanje. To razmerje se danes lahko ocenjuje samo za določeno število družin, ker so celo stanarine v novih ljudskih hišah danes tako visoke, da obremenijo delavsko družino najmanj za 15 do 20 odstotkov mesečne plače. Iz podatkov ankete sledi, da potroši ena družina na področju A STO, ki je sestavljena iz 3.5 oseb, povprečno dnevno 2.295 lir ali 68.850 lir mesečno. V resnici pa je to vprašanje povsem drugačno. Družina veleindustrijca ima možnost, da porabi mesečno tudi 300.000 lir, družina navadnega delavca pa povprečno največ 35.000 lir. Iz teh stroškov se potem statistično napravi določeno povprečje, iz katerega je nato razvidno, kot v gornjem primeru da vlada na našem področju blagostanje in da vsaka družina lahko porabi okrog 70.000 lir mesečno. Večji del prebivalstva, to je delavske in uradniške družine ne dosežejo povprečno niti 40.000 lir mesečne plače na štiričlansko družino. Za primer vzemimo podatke o zaposlenosti in brezposelnosti na našem področju od 20. aprila no, koliko največ 30.000 lir mesečno, koliko 40.000 lir mesečno itd. Gotovi smo, da bi te statistike točno ugotovile, da je ogromna večina štiričlanskih družin na področju, ki morajo živeti s skupnimi mesečnimi prejemki izpod 45 tisoč lir mesečno. Ce pa upoštevamo, da je imela anketa ZVU, iz katere objavljamo današnje podatke, namen prikazati povprečne mesečne družinske stroške na našem področju, potem moramo skle- družine biti okrog 70.000 lir, da bi zadostili zahtevam povprečne življenjske ravni. Zato nam prav ti podatki ankete komisije ZVU dokazujejo, v kakšnih življenjskih pogojih živi večina delavskih družin na našem področju, ko njihovi prejemki, če je glavar družine zaposlen, znašajo komaj polovico tistega, kar bi dejansko potrebovale. Začasn uvoz kakaovega zrnja Z ukazom ZVU št. 85, ki bo postal veljaven z dnem objave v Uradnem listu in bo imel po že izdanih upravnih navodilih zvratno moč od 4. julija 1954, je Zavezniška vojaška uprava začasno dovolila na anglo-ameriškem podrod ju Svobodnega tržaškega o• zemlja uvoz kakaovega zrnja za popolno iztisnjenje maščobe. Včeraj se je vrnila z letovanja v Sloveniji večja skupina otrok iz Trsta, Opčin in Proseka. Skupina je 21 dni letovala v otroški koloniji v Mekinjah pri Kamniku pod vodstvom treh pedagogov iz Trsta in petih učiteljev iz domovine. Tržaški otroci so preživeli zelo lepe počitnice, saj jim ni nagajalo vreme — bilo je le nekaj deževnih dni, in so napravili celo vrsto izletov v bližnjo in daljno okolico: na Kamniško sedlo, Bled, Vintgar, Stari grad nad Kamnikom itd. Ta tretja skupina je bila precej številna, saj je štela 99 otrok, v Sloveniji je še četrta skupina tržaških otrok, sirote padlih v NOB, katere je povabil Jugoslovanski Rdeči križ na letovanje v Slovenijo. Ta skupina se bo vrnila v Trst 1. odnosno 10. septembra. Minimalne mezde krojaških delavcev Oddelek za delo pri Zavezniški vojaški upravi je 19. avgusta 1954 izdal obvestilo št. 48, ki se tiče minimalnih mezd delavcev, ki so zaposleni pri krojaških mojstrih. SUSPENDIRANI DELAVCI NA RAVNATELJSTVU CRDA ZAHTEVAJO TEDENSKI DOPUST ko bodo vključeni v proizvodnjo Po daljši razpravi so delavci predlagali, da naj jim štejejo samo tri dneve dopusta - Ravnateljstvo bo odgovorilo med tednom Delavci, ki jih je ravnateljstvo CRDA 1. aprila letos suspendiralo z dela, so te dni protestirali proti sklepu ravnateljstva, ki jih je vključilo v skupni letni dopust vseh uslužbencev v podjetjih CRDA Znano je, da so bile pretekli teden vse ladjedelnice in Tovarna strojev Sv. Andreja v Trstu zaprte zaradi letnega dopusta delavcev. Suspendirani delavci, ki jim daje podjetje polovico najnižje tedenske plače drugo polovico pa dopolnilna blagajna zahtevajo, da jih pošljejo na dopust, ko bodo vključeni v proizvodnjo in ne sedaj ko so itak doma. Po daljšem razgovoru z namestnikom glavnega ravnatelja Antonom Cosulichom, je delegacija suspendiranih delavcev predlagala, da se jim štejejo samo trije dnevi dopusta in sicer tisti dnevi, za katere jim plača podjetje. Hkrati so opozorili ravnateljstvo, da ni prav, da podjetje zasluži na njihov račun in da zato pričakujejo, da bodo ugodili njihovim zahtevam. Odgovorili so jim, da bodo zadevo proučili in jim sporočili svoj sklep v teku tedna. Upajmo, da bo ravnateljstvo CRDA razumelo, da ne more smatrati suspendiranih delavcev na dopustu za teden dni. če jih plača komaj tri dni v tednu. IZPRED KAZENSKEGA SODISCA Obsojen zaradi tatvine v avtomobilu Tuj dežnik je bil kriv, da IZPRED SODIŠČA ZA DOLOČEVANJE NAROKOV JUGOSLOVANSKE OBLASTI ZAHTEVAJO vrnitev Felbaba, ki ie zbežal z letalom Ljubljanska policija ga obtožuje tatvine in ponarejanja dokumentov - Prekrški pravil taborišča in neuspeli begi v tujino Kot običajno je bila tudi včeraj pred sodiščem za določevanje narokov pisana družba beguncev, ki so prišli na zatožno klop zaradi raznih prekrškov pravil taborišča in neuspelega bega v tujino, ali pa celo zaradi tatvin. Prvi so bili na vrsti trije mladoletniki, ki so obtoženi, da so kradli kovinske odpadke pri podjetju Sidemar: 16-letni Koprivica Svetovac, 14-letni Samargya Kristos in 15-letni Koprivica Savo. .Svetovac je pred dnevi ukradel 50 ali 60 kg odpadkov, njegov brat Savo pa mu je ukradeno blago pomagal skriti na neki travnik. Naslednji dan se je dvema bratoma pridružil še Kristos, ukradeno blago so spravili v vreče in ga hoteli odnesti iz taborišča, da bi ga prodali v mestu. Pa so jih zasačili, aretirali in včeraj so bili zaradi svojega dejanja pred sodiščem. Ker so še mla- UUl|lUt|U. »-***-•' ~ ‘ ..... j . . f-% pati, da bi morali mesečni do- doletm, Jih je sodnik Curry hodki posamezne štiričlanske' izročil sodniku za mladoletne PROMET TRŽAŠKEGA PRISTANIŠČA V JULIJU PROMET JE PADEL ZA 54 TiSOČ TON Ponovno je zlasti močno padel promet tistega blaga, ki prinaša največ zaslužka Julijski promet tržaškega neki njegov pajdaš, pa jo je - ■ _ I ______ .1.-1 rtf\ »Y1 Zagrebški visokošolci se vračajo z obiska v Italiji Včeraj 1e potovala skozi Trst skupina 21 zagrebških akademikov, ki so bili na desetdnevnem potovanju po Italiji. Tudi ta skupina je potovala na vabilo italijanske akademske organizacije CRUEI, kot je potovala skupina makedonskih ■ akademikov, ki so se včeraj vračali skozi Trst. . Zagrebške univerzitetne študente so v Italiji lepo sprejeli italijanski akademiki, ki so jim razkazali kulturne spomenike Benetk, Firenc, Neaplja in Rima. Javna dražba pristanišča ponovno beleži zelo znaten nadec, saj so v juliju pripeljali 175.538 ton raznega blaga in izkrcali 61.336 ton. Skupni promet v juliju je torej znašal 236.874 ton, medtem ko je v juliju 1953. znašal pomorski promet 290.949 ton, od katerih 197.807 ton prihodov in 93.142 odho-dov. Kot vidimo se je celokupni promet tržaškega pristanišča znižal v letošnjem juliju za skoro 54 tisoč ton, pri čemer pa je zlasti opazen padec iz-voza skozi tržaško pristanišče,, saj so lani vkrcali v Trstu več kot 22 tisoč ton več kot letos. Katastrofalno ni torej padel samo obseg prometa, temveč se je istočasno tudi poslabšala kvaliteta tega prometa in je dohodek od pristaniškega prometa še močneje upadel. To tudi dokazuje pregled dohodov in odhodov raznega blaga, V tržaškem pristanišču so tako izkrcali 60.627 ton premoga iz ZDA. 53.786 ton surovih mineralnih olj, 23.116 ton železne rude itd. Kot vidimo se je v juliju znatno povečal promet masovnega blaga in je promet premoga dosegel naravnost rekordno množino. Padel je edino promet z žitaricami, katerih so pripeljali komaj 2.180 ton iz Turčije. Pri blagu, katerega so vkrcali v tržaškem pristanišču, pa opažamo prvič po dolgem razdobju izredno nizko množino izkrcanega lesa, medtem ko se je močno povečal izvoz petroleja 10.514 ton, bencina 6.544 ton, papirja 4.579 ton in drugega, zlasti masovnega blaga. V razdobju od januarja do julija je skozi tržaško pristanišče šlo skupno 2.037.175 ton, medtem ko je znašal pristaniški promet v istem lanskem obdobju 2.102.619 ton. Padec prometa je torej občuten, zlasti če upoštevamo, da je zajela kriza že lani tržaško pristanišče, in da je lanski promet mnogo nižji kot je bil promet v letu 1952. pravočasno popihal, medtem ko so Ruggera policaji prijeli prav na delu. Motor je bil zaklenjen z žabico in sta dva malopridneža imela precej dela, da sta žabico odprla. A motor ni ubogal in se je Parovel mučil, da bi ga spravil v tek. Ko pa se je zdelo, da bo vendar šlo, je Parovel začutil na ramenih roko varuhov javne varnosti, ki sta več času opa- Tržaška občina obvešča vse interesente, da bo dne 6. sep tembra javna dražba za dobavo 250 ton koksa. Podrobnejše informacije se lahko dobi v sobi štev. 203 občinskega urada za sklepanje pogodb. Rapsodija jugoslovanskih iolklornih plesov zovala Parovela in njegovega pomagača, ne da bi ta kaj slutila. Parovel je najprej trdil, da je vespa njegova, a agenta mu nista verjela, tem manj, ker ni imel s seboj knjižice. Po poti pa je Parovel priznal, da vespa ni njegova in da jo je hotel ukrasti. Včeraj dopoldne pa se je zglasil na policiji pravi lastnik vespe. Parovel sedi sedaj v zaporu v pričakovanju/ procesa, ker se je hotel polastiti tuje imo-vine. Smrt otroka zaradi tetanusa Neuspela tatvina Veliko smolo je imel 25-let-ni Ruggero Parovel od Spodnje Magdalene 102, ki je v noči med torkom in sredo hotel ukrasti neko vespo v Ulici Pascoli. JBarovelu je pomagal V glavni bolnici je umrl zaradi tetanusa 7-letni Mario Medvidovič iz Kaldanije pri Bujah. Otroka so pred dnevi pripeljali iz Istre v tržaško bolnico, a njegovo stanje je bilo te takrat zelo resno in je bilo malo upanja, da mu bodo rešili življenje. Mali Mario je pred kakimi dvajsetimi dnevi stopil bos na neki trn in se zbodel. Nastopila je nato čez nekaj dni zastrupitev s tetanusom, zaradi česar je otrok zdaj umrl. Horvatič Ivica je zbežal iz Jugoslavije, toda iz Beograda je prišel na poveljstvo policije telegram, v katerem beograjska policija zahteva, da tukajšnje oblasti vrnejo Hrvatiča, ker je obtožen sleparije. Pravijo, da bodo zahtevali izgon po diplomatski poti. Predstavnik Interpoola inšpektor Romeo Rapo je izjavil, da se to* stvari vlečejo zelo na dolgo in da bo o usodi Horvatiča odločal glavni ravnatelj javne varnosti polk. Foden. Horvatič je izpuščen na začasno svobodo za sedem dni in se bo moral vsak dan javiti policiji. Podobna, če ne hujša je zadeva, v katero je zapleten Felbab Mirko. Poveljstvo policije v Ljubljani zahteva, da tukajšnje oblasti vrnejo Felbaba, ker je obtožen tatvine in ponarejanja raznih dokumentov. Kakor je znano, je bil Felbab zaradi svojega skrajno malomarnega službenega odnosa, ki je povzročil hudo nesrečo ter več nepravilnosti, odpuščen iz službe padalskega inštruktorja, ki jo je opravljal pri nekem civilnem aeroklubu v Jugoslaviji. Vajen lahkega življenja je odšel v Postojno, kjer je izkoristil gostoljubnost tamkašnje-ga aerokluba ter ukradel letalo tipa »Matajur« in z njim pobegnil na naše področje. Kot se naši čitatelji spominjajo, je iredentistično-kom-informistični tisk najavil Felbaba kot majorja ali celo polkovnika jugoslovanskega vojnega letaistva. Zaradi tega je popolnoma upruvičena jugoslovanska zahteva, da bi mo-ale tukajšnje oblasti odreči politično zatočišče takšnemu tipu dvomljivega značaja. Sodnik Curry je vprašal inšpetkorja Rapa, če obstaja dogovor med Jugoslavijo in Tržaškim ozemljem za take primere. Inšpektor je odgovoril, da takšnega dogovora ni n da se to lahko zgodi le s pristankom ZVU, Povedal je, da je zaslišal Felbaba. ki pa e zanikal vsako krivdo glede ponarejenih dokumentov in tatvine, razen če jugoslovanske oblasti ne smatrajo za tatvino dejstvo, da se je Felbab polastil letala. Tudi Felbab je bil izpuščen na začasno svobodo za sedem dni Zelo smo radovedni, kaj bo ’ v tem primeru odločil polk. Foden, . Sivic Ivan je bil na zatožni klopi, ker je obtožen, da v taboriS<5u ni hotel delati. Sodnik ga je vprašal, zakaj ni upošteval pravil taborišča. Sivic je povedal, kako je bil v eneni tednu kar dva dni dežurni in je moral opravljati razna dela v taborišču, tretji dan pa ga je neki poveljnik v taborišču poslal delat 'v taborišče na Prosek, a on ni maral iz taborišča pri Sv. Soboti, saj je bil ves razcapan «Tako razcapan nisem ma-al iti iz taborišča, ker sem se sramoval«. Ce drugi dobijo obleko, zakaj je ne dajo tudi meni, da moram hoditi kot cigan?» Tako se je potožil Sivic. Sodnik ga je pogledal in mu rekel, da ni prav slabo oblečen. Verjetno pa ga ni dobro yidel, ker je Sivic zares razcapan in slabo oblečen. Pa to nič ne pomaga! Sodnik ga je opozoril; «Morate ubogati in delati kar vam uka- mu zagrozil, da ga bo z lopato, poleg tega pa je obtožen tudi, da ni hotel delati. Sedeti bo moral v zaporu še sedem dni, da bodo zaključili preiskavo o njegovi zadevi. Prodanovski Grigo se je tudi prepiral z nekim drugim svojim sotrpinom in ga oklofutal; njega pa so izpustili na začasno svobodo in se bo' moral vrniti na sodišče čez sedem dni. Rendulič Slavica je bila na zatožni klopi, ker je zapustila taborišče in odšla v Jugoslavijo po svojo sestro s katero se je vrnila v taborišče, pa so jo zaprli zaradi prekrška pravil in ilegalnega prehoda čez mejo. Spdnik jo je pomiloval in oprostil. Tudi Starčevič Branko je bil obtožen enakih prekrškov. Odšel je v Jugoslavijo po svojo zaročenko in ko se je vrnil, so ga odpeljali v Coro-neo, sodnik pa mu je vse o-prostil in ga opozoril, naj bo Včeraj je umrla Antonija Dobrila Včeraj ob treh zjutraj je umrla v glavni bolnici 52-let-na Antonija Dobrila, ki se je v zdravilišču v Nabrežini zastrupila iz neznanih vzrokov s solno kislino. Nezavestno so jo našli v kleti zdravilišča, kjer je bila uslužbena kot po-strežnica. Ves čas ni prišla k zavesti in se zaradi tega ne ve Za vzrok samomora. Rapsodija jugoslovanskih iolklornih plesov je 32-letni Minimel Riccardo iz Ulice C. Elisi 27 padel v roke policiji in pravici. Dne 31. julija zvečer je Giorgio Radovan javil policiji, da so neznanci vdrli v njegov avto in mu odnesli pulover, dežnik in 13.000 lir v gotovini. Agenti javne varnosti so takoj začeli s preiskavo in so kmalu nato ustavil neko osebo, ki je imela tuj dežnik. Padovan je takoj spoznal svoj dežnik in policija je bila na dobri sledi. Eri izpraševanju je omenjena oseba izjavila, da ji je dežnik izročil Minimel. Agenti javne varnosti so Minimela kmalu izsledili in ga odpeljali na poveljstvo policije na Trgu Dalmacija, Pa ni šlo vse mirno in gladko naprej. Minimel je začel razsajati in ga je bilo težko u-krotiti. Vpil je, razbijal po mizi, Pa se mu je v zaporu verjetno ohladila jeza in je bil včeraj na razpravi bolj miren. Zatrjeval je, da ni kriv tatvine, glede drugega pa je pripomnil, da je bil že na nekem procesu spoznan za delno umobolnega. Glede dežnika pa je dejal, da mu ga je izročil neki neznanec Sodišče je Minimela obsodilo na 1 leto in 9 mesecev zapora in na plačilo 9.000 lir globe. za naprej priden, sicer ve, kai ga čaka, še bo obsojen. Kajteš Kristo je še mlad fant in se je naveličal, brezdelja in discipline v taborišču. Nekega dne se je odpravil peš v Italijo, da bi prišel v Francijo, kjer je upal najti zaposlitev. Pa ni imel sreče: Padovi so ga prijeli karabinjerji in izročili tukajšnji policiji. Sodnik ga je opozoril, naj pazi, da ne bo zgubil možnost emigracije in ga je oprostil. Golja Peter pa se je dolgo vozil po Italiji in nazadnje je bil že blizu francoske meje. pa se mu kljub temu ni posrečil beg v Francijo. V Trstu se je skril na vlak in se je dolgo vozil, ko pa je izstopil iz vlaka, je opazil, da je v Rimu. Ne bodi len je Peter stopil na drugi vlak in dospel v Genovo, pa so ga tam ka-abinjerji odkrili in poslali v Trst — v Coroneo, kjer bo moral odsedeti še sedem dni, da proučijo njegovo zadevo. Peter res nima sreče, saj se mu je ponesrečil beg v Francijo že maja meseca. Leskijan Vasilij pa je bil na zatožni klopi, ker se je vozil z motornim vozilom brez šoferske knjižice. Preiskava še ni končdna in Vasilij bo prišel na sodišče prihodnji teden. Kugan Btjepan in Kozlovac Giordano pa sta bila obtožena da sta se stepla. Sodnik ju je oprostil, ko sta mu obtoženca povedala, kako se je zgodilo. Vinjena sta bila oba in Kozlovac je- nehote padel na Kuguna, ko je hotel odpre-t* vrata neke hiše. Pobila sta se Kugan in Kozlovac, toda nehote in brez slabih namenov. Za zaključek pa še malo smeha, saj je zadeva, v katero je bil zapleten prileten možiček Retta Antonio, zelo smešna. Retta je pred dnevi po svoji navadi pobiral po cesti cigaretne ogorke. Na tleh je zagledal oguljen kos platna, ki se rabi kot preproga v avtomobilu. Mož je blago vzel, ga spravil pod pazduho in odšel. Tam blizu so bili IZPRED VOJAŠKEGA SODISCA Nastop obrambe na procesu zaradi orožja Na Zavezniškem vojaškem sodišču se je včeraj nadaljevala razprava proti skupini fantov, ki so se ukvarjali s prekupčevanjem orožja. Priče in obtožence so že zaslišali, zdaj pa je na vrsti obramba. Včeraj je odvetnik Sardos imel zagovor v obrambo obtožencev: Corretti Guerri-no, Ghergoni Ferruccio, Giu-liani Eugenio in Biagi Mario Branitelj je poudaril, da je iz poteka procesa razvidno, da noben obtoženec nj imel namena uporabljati orožje za kršitev javnega reda ali proti komur koli. Prodajali so orožje, da bi nekaj zaslužili in osebam, katerim so zaupali. Razprava še ni končana ZVEZA BIVŠIH PARTIZANOV DRGAAliZIRA dne IS. in 19. septembra 1954 množični izlet na Ostrožno pri Golju kjer bo veliki zbor štajerskih partizanov * * 4= Vpisovanje za izlet je v Ul. R. Manna 29 vsak dan od 16. do 19. ure; pri Sv. Ivanu na stadionu «Prvi maj» v popoldanskih urah; na sedežu III. okraja v Ul. Mon-tecchi 6 od 19. do 20. ure; v Skednju na sedežu od 19. do 21. ure; v Trebčah pri Anici Kralj; za Padriče in Gropado pri Ivanki Grgič; za Lonjer-Katinaro na sedežu od 20. do 21. ure; v Bazovici na običajnem mestu; v Dolini na sedežu; v Ricmanjih, Borštu, Boljuncu in Mačkovljah na običajnih mestih; v Štramarju pri Lazarju; v Nabrežini pri Srečku Colji; za Sesljan-Vižov-lje pri Mariji Gorjan; za Medjo vas pri Lilijani; za Mavhinje-Cerovlje pri Lini Legiša; za Slivno pri Bratini; za sektor Sempolaj pri Furlanovih; v Sv. Križu pri Marici Sonce; za Prosek - Kontovel pri Karlu Pirjevcu od 20. do 21. ure; za občino Zgonik v Saležu pri Grzunovih. Vpisovanja za ostale vasi bomo javili kasneje. * * * Potuje se s posebnim vlakom. — Cena za odrasle 1.250 lir, za dijake 1.100 lir, za otroke 700 lir. * * * POHITITE, KAJTI VPISOVANJE SE ZAKLJUČI V ČETRTEK 9. SEPTEMBRA. [ iz Tolmina in mladinski^ zbor gimnazije izAJ» oper« 17.00 Glasba iz orKesiJ 17.30 Igra vam naroora ^ iz Portoroža, vmes P°T^ »Mladost« z ReKfi i, siovij la v hrvaščini; 18 15, iz« skifo simfoničnih skl3“/ jgjjis Šport; 20.00 G'*?ba J£u«i « 21.15 Simfonični jnm.. 21j) scherzl; 22.00 DU?’aLp gijjM * Plesna glasba; 23.40 m«" lahko noč. r n s r SPDT sporoča, da se nadaljuje tedensko planinsko letovanje. Vse informacije na sedežu v Ul. Machiavelli 13, tel. 36-491, SPDT priredi 4. in 5. septembra izlet v Bovec in na Mangart. Vpisovanje na sedežu v Ul. Machiavelli 13, II. samo še danes. Okrajni odbor OF za Dolino. Milje priredi 4. in 5. septembra dvodnevni izlet z avtobusom v Ljubljano in na Bled. Vpisovanje še danes od 20. do 21. ure na sedežu v Dolini ter na običajnih mestih po vaseh okraja. Motoklub »Adrian Dolina-Mt-lje priredi 18. in 19. septembra izlet z motorji na Ostrožno pri Celju. Vpisovanje do 9. septembra na sedežu v Dolini. Mladina iz Lonjerja priredi 5. septembra izlet v Bohinj. Vpiso. vanje v Lonjerju na sedežu do 27. t. m. v večernih urah. Motoklub »Skedenj« organizir ra dvodnevni izlet v Ljubljano in Celje za proslavo na Ostrožnem 19. in 20. septembra. Vabljeni so vsi člani, da Se izleta udeležijo. Zadnji dan vpisovanja 9. septembra na -sedežu v Slcedenjski ul. 122, I. Kasnejše prijave 'se ne bodo sprejemale. 12. septembra ne bo nobenega izleta v Jugoslavijo zaradi mladinskega praznika na Opčinah. Ta dan bodo tekme z motorji in scocterji. Člani, kj se hočejo tekem udeležiti, naj se prijavijo motoklutou »Jadran« na Opčinah. V nedeljo 29. avgusta bo tradicionalni praznik goriških Slovencev ob Doberdobskem jezeru. Osvobodilna fronta in tržaška mladina vabita vse demokratične Slovence z našega področja, da se udeležijo tega praznika. kjer bodo lahko spoznali kulturno-prosvetno delovanje slovenske mladine iz Goriške, ki bo prišlo do izraza na popoldanski prireditvi. 306.1 m ah 980 kc;3.'!1 ul) 11.30 Zabavni orkiditr^jjjejt Predavanje: 12.10_ ^elodij« nekaj; 13.00 Lei* "priijuWF- lepi Sla«>v>.;. ^.SO^ Va9li Kg glasovi; vaški »S lahke melodije, 14.00 ^rtiH tet; 14.15 ^^£^1755 1 ~ w 17.30 Plesna glasb3; ‘—{j.«-, ninov: Koncert št.^3,^^... lodije iz filmov m jg Mamičiria POy?s. inno #0 smrtne 2MIF11I1C j-' , 20.05 Vokalni tercet, rt^gr orkestri; 21.00Drarr.a ba; 21.35 Priljubi]«« 1.35 r 22.00 Glasbeno predava j jf Sivic: Medjimurska “ 22.50 Večerni ples. T H » * '• Operna Slar*?jj. lij Fantazija ..lahkih ^ ^jraj^ 11.45 K* Dirigira Herbert von 20.45 W. Shakespeare. ne noči«. . . . - ,, O V E * * J * „ 327,1 in, 202.1 m, 0 'Poročila ob 5.05, -A 13.00, 15.00, 17.00 m * ' '-j/J 12.00 Igra godba n ljubljanske ?arnjz‘je, tijski nasveti; 12.30 33 Koncert za violino in azVeft 13.30 Melodije za .. t« 14.30 Kulturni b[gDiesi; «J Prekmurski narodn usojte!; i Želeli Ste - P°?!.ur~ Dve ^ Utrinki iz literatur •^ j; li. dobni makedonski č® A. PJ Promenadni koncert - n h i Iii • PIPK UT ~ chieiM: Ples ur - • ^ Vitana . C, Samt-Saeppl^«J ^ pl skl karneval; 17-19„.ni M ritmu; 18.00 lni^ 18.10 Naši nom; 18.50 ^ 20.00 «Cetrtkov vec<* „>£ pesmi«, sodelujejo: fjnl£ sol» si, Gorenjski, kvart^1"«^ 20.45 Zunanje-poMK" 21.00 Iz del Gabriel3 ^ predhodnika fraw»»« glasi* 22.20 Plesna » Zadnja pot Stanka Sepine Kot prejšnji teden na Proseku, kjer so pokopali mladega Miloša Rupla, tako so včeraj na Kontovelu spremili k zadnjemu počitku igomaj 19-letnčga Stanka Segino, ki se je v nedeljo zvečer smrtno ponesrečil z motorjem pri Krminu. Okoli hiše žalosti so se zbrali številni vaščani iti oni s Proseka, da se zadnjikrat poslovijo od priljubljenega mladeniča. Ko so krsto prinesli iz hiše, se je razvil dolg pogrebni sprevod, katerega so otvorili otroci, njim so pa sledile belo oblečene deklice z rožami in domači fantje, ki so nosili številne vence. Za krsto so stopali starši in sorodniki, pevski zbor s Proseka-Kontovela, godba in velika množica domačinov in ljudi iz sosedrijih vasi. Godba je med sprevodom igrala žalne koračnice, medtem ko je pevski zbor pred hišo žalosti, v cerkvi in na pokopališču zapel pretresljive žalostinke. Prerano preminulemu Stanku naj bo lahka domača gruda! Ljudska prosveta POUK GLASBE Piti SV. JAKOBU Pod okriljem prosvetnega društva idvan Cankar« se bo pričel 2. septembra pouk teorije in sol-feggia, klavirja in harmonike za one učence, ki ne obiskujejo kakega drugega glasbenega zavoda. Vpisovanje bo danes 26. avgusta od 16. do 17. ure v Ul. Montecchi 6. IV. nadstropje, kjer bodo starši in gojenci dobili vse potrebne informacije. POUK GLASBE V BARKOVLJAH Vpisovanje starih in novih gojencev bo jutri 27. t. m. od 16. do 17. ure na sedežu prosvetnega društva v Franklovem pri Gregoriču. Pričetek pouka bo v petek 3. septembra. Sola Glasbene Matice Za oglase, osmrtnice itd. se obračajte vedno na upravo PRIMORSKEGA DNEVNIKA Ul. sv. Frančiška 20/III Tel. 37338. sionizma; «UMI0N» Svetovno znan3 zavarovalnica od jei 1828 je vjntSTUj UL. VALDIRIVO tel. 27512 - 35939 Prokurator RAVNIK i ADEX 1 Vpisovanje v šolo bo od 1. Jo 11. septembra v šolskih prostorih v Ul. R. Manna - 29, I. od 9. do 12. in od 15. do 18. ure. Razdelitev pouka in določitev urnikov bo v torek, 14. septembra. Začetek pouka v sredo 15. septembra. Poučuje se klavir, vsi orkestralni instrumenti in teoretični predmeti. Ravnateljstvo TELEFONSKE ŠTEVILKE ZA PRIMER NUJNOSTI Rdeči križ 366 - 60 Gasilci 2 • 22 Policija 2 - 23 OD VČERAJ DO DANES Rossetti. Zaradi počitnic zaprto. lCxcelsior. Zaprto zaradi obnove. Feoice. 16.30: »Konec tirana«, I. McCrea, Y. De Carlo. Nazionale. 16.00: «Zaklad Monte-crista«, J. Marais, L. Armanda Fiioarainmatico, Zaradi počitnic zaprto, Arcooaieno. 16.00: «Noč brez konca«, T. VVright., R. Mitchum. Auditorium. 15.30: »Osvajalec Mehike«, P Muni, B. Davis. Astra Rojan. 16.30: ((Singapur«, A. Gardn-er, F. McMurray. Cristallo. iTrg Perugino) 16.00: ((Cesarske vijolice«, L. Maria-no, C. Sevilla. Grattacielo. 16.30: »Napolitanci v Milanu«, E. De Filip-po, A. M. Pierangeli. Aiabarda. 16.00: «San Francisco« C. Gable, J. MacDonald. Arišton. 20.30: ((Nevadski eks- pres«, R. Scott, L. Norman. Armonia. 15.15: «Dvoboj na Rio , D'Argento», A. Murphy, S. Mc Nally. Aurora. 16.30: ((Neapelj se joče in smeje«. Garibaldi. 16.00: «Onečaščena», M. Vitale A. Faruese. Ideale. Zaprto zaradi obnove. Impero. 16.00, 18.00, 20.00 in 22.00: »Tereza Katjuin«, film posnet po romanu E. Zolaja s sodelovanjem R. Vallone, S. Signo-ret. Mladini izpod 16 let prepovedano. Italia. 16.30: »Izgubljen raj«, M. Prešle, F Gravey. Viale. 16.00: »Most neustrašenih« R. Scott, G. ria.ves. Kino ob morju, 16.30: «Sestanek z usodo«, J. Brophy, T, Morgan. Massuno. 16.30: «Jetnica Amalfi-ja», L. Vedovelli, N. Parisi. Moderno, 17.00: «Zabavajmo se nocoj«, D. Koye, G. Tierney. Savona. 16.00: «Crna narcisa«, D. Kerr, J. Simmons. S. Marco. 16.00: ((Okrutno morje« J. Havvkins, D. S truden. Vittorio Veneto. 15.30: »Poroke s presenečenji«, G. Rogers. Azzurro. 16.00: «Pesem Mississi-pija«, R. Middleton. Belvedere. 16.00: »Skrivnostna ladja«, D. Andrevvs. Marconi. 16.30: »Virginija ima 10 v ljubezni«, V. Mayo. G. Nelson. Novo cine. 16.00: ((Kreolska ljubica«, A. De Condova. Odeon. 16.00: ((Gospodar parnika«, W, Chiari. Radio. 16.00: ((Izdajalec«, J, Ford V. MacLaglen, Venezia. 16.00; «Sin Ali Babe«, T. Curtis. 4., 5. in 6. sePIelB ni izie* f tridnevni ZAGRE0 4. in 5. sep t«®; s dvodnevni 'zl® LJUBLJANO BLED pAV0 AJDOVŠČINO-** ŠTANJEL BRANIK ZALI HRIB 4. in 5. sepfč®^ f enoinpoldnevm ,- REKO OPATIJO - 5. septembra v enodnevni t*let KOMEN c0 kostanjev^/ Vpisovanje sam° s 11., 12- in 13- .f izlet tridnevni zagre® 11. in 12. sePtc.®jff enoinpoldnevnt OPATIJO - RE*V SEŽANO ŠTORJE SENOŽEČE POSTOJNO zlet1 12. septembra SKOCIJAN DIVAČO ,! ,-OKEV d0 2' Vpisovanje d s> , pri »Adna-E P , j#- pri »Adria-*--r {ej Cicerone st. 4 * žejo in ne kar hočete sami. To | agenti javne varnosti, ki so so pravila. Oprostil ga je, ker stvar videli, a niso Antonu taborišču je le malo časa v in ne pozna še trde discipline in pravil. Prav gotovo si Sivic misli, da je prišel v ob- ljubljeno deželo in da lahko sam odloča o sebi. Toda na včerajšnji razpravi in po besedah sodnika se ie lahko prepričal in spoznal, kam je prišel, in kaj je zgubil, ko je zapustil svoj rojstni kraj ter zamenjal svoj dom za barako in žico taborišč. Nič čudnega, če »e zaradi žalostnih razmer v taboriščih razni begunci večkrat prepirajo in tudi stepejo, ker so siti samih sebe. Godina Vasilij se je pred dnevi prepiral i nekim drugim beguncem in nič rekli. Stvar pa se je zelo zapletla, ko je neki ameriški major prijavil tatvino omenjene «preproge», Retta se je naslednji dan vrnil na svoje delo — pobiranje ogorkov, pa je bil zelo presenečen, ko so ga agenti civilne policije prijeli in odpeljali v zapor, ker je bil obtožen tatvine. Sodnik je bil razsoden in je razumel zadevo ter je moža oprostil. Na pol ironično pa je pripomnil. da mora Retta vrniti ((perzijsko preprogo«. Pripomnimo naj, da Retta ni begunec, ampak je prišpl pred sodišče za določevanje »rokov, ker je pač imel opravka i ameriškim oficirjem, ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 25. avgusta se Je v Trstu rodilo 5 otrok, poroke so bile 3, umrlo pa je 7 oseb. POROČILI SO SE: oficir a- mer. vojske Edward Parker in uradnica Lavinia Periatti, slikar Ernest Benčina in gospodinja Pia Godina, paznik Nicolo Tuftan in gospodinja isabella Carbone. UMRLI SO: 70-letna Štefanija Pavletič por. Sancin, Tatjana Gamaldi stara 40 minut, Vletni Mario Medvidovič, 52-letna Antonia Dobrilla, 71-letnl Giuseppe Godina, 60-letni Ruggero Mar-chesirii, 75-letn,i Karol Tavčer. PRIHODI IN ODHODI LADIJ V torefc so priplule v Trst sledeče ladje: iz Porto For-nace it. ladja «Ottaviano», prazna; iz Ravenne it. ladja »Fernanda«, prazna; iz Port Saida angl. ladja »Euveaur«. prazna: iz Carigrada izraelska ladja «Dromit», prazna; z Reke jug. ladja «lstra» z 29. t raznega blaga in 4 potniki; iz Grudeža it, ladja »Grade« s 5U potniki; iz Sidone it. ladja «Maria Cristina« s 1359 t olja; iz Benetk it. ladja »Barletta« z 49 t raznega blaga in 67 potniki; iz Aleksandrije it. ladja «Irma« z 200 t raznega blaga in 25 potniki. Odplule so; proti Reki jugi. ladja »Bakar« s 24 potniki; proti Gradežu it ladja «Gra-ao» s 47 potniki; proti Porto Fornace it. ladja «Ottaviano» z 200 t olja; proti Ravenni it. ladja «Fernanda» s 528 t nafte; proti Neaplju it. ladja »Onda« s 4700 t raznega blaga in 9 potniki. VREME VČERAJ Najvišja temperatura 21,5, najnižja 16,4, ot> 17. url 21. Zračni tlak 1007,5 stanoviten, veter se-verozapadnik 4 km/h, vlaga 55 odst., padavine 2,4 mm, nebo pooblačeno, morje skoraj mirno, lemperatura morja 23,2 siopinje. NOČNA SLU7.BA LEKARN INAM, Al Cedro, Trg Oberdan, 2; Picciola, Ul. Oriani, 2; Alla Salute, Ul, Giulia, 1; Serravallo, Trg Cavana, 1; Harabaglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju. POLETNI KINO: Ariston. 20.30 in 22.15: »Nevadski ekspres«, R. Scott, L. Norman. Arena dei fiori. 20.00: »Stara Amerika«, D. Day, G. MacRae. Rojan. 19.45 in 22,00: «Ivanhoe», R. Taylor. Paradlso. 19.45 In 22.00: «Water-loojski most«, V. Leigh. Ponziana. 20.00 in 21.45: »Veseila kmetija«, G. Ketly, J. Garland Naročnin* > .... O R0,V D N E V P r 1 MOR , K A n M F. V N za JUGOSLAV'^,1/ pos. številka^ 21®' mes. naročnin* ^ 2KS? AGENCIJA. umnt, 9-e TISK« tarjeva Grad Šv. Just. 20.fo: »Toto in sedem rimskih kraljev«, Toto. Garibaldi. 20.00: »Onečaščena«, M. Vitale. Secolo. 20.00: »Vesela vdova«, L. Turner. ČETRTEK, 26. avgusta »54. J IH.OSLO\ A NNH V GONA T' K M T A 254,6 m alt 1178 kc Poročila v slov. ob 5.40, 7.46, 13.30, 19.00 in 23.30. Poročila v ital 6.15, 12.45, 19.30 in 23.00. 6.45 Jutranja glasba; 6,50 Pregl«! tiska; 7.00 Jutranji koledar; 7.30 Zenski kotiček; 12.30 ItaliL janskl zbori; 13.00 Zabavna glasba; 13.45 Zabavna glasba; 14.15 Beležke o tehniki; i4.45 Kulturni razgledi; 15.00 Pojeta mladinska zbora državnega učiteljišča Od 3. «»0 iZlet Z - B f Z A G na zagrebški .ff Vpisovanje^, . ir u- n-izlet z avtop 14., V LJUB Vpisovanje 12. septe®*,t* ŠTORJE SEnoJJo POSTOJ d<) Vpisovanje Balkanska zveza ln apetiti italijanskih strategov J * le od vselej veljala in sfnl°. dobnh diplomatov česal oeneralov, vsled czrr °biiah da s° SDretn* *• svojo znano r‘»ostjo vsakokrat vrnili Z'llk0T0 Vse 0n°- - it ar j VOini lz3ubili- Kani v ttlVT* Č0S t€mU »it a , a se ie zaupa-. . diplomacijo začelo kr- C Nr •zaradi neusPe- toda ,,, ]e blla doživela, Potnot a™, *° il Priskočili na i J do‘0čeni vojaški kro-Iofertji' obokan i in ma- jati upi, na ie, začeli da-kakšne injekcije v ob- ‘M VPn , 7; jaških ,ull.manl znan ih vohati «n e°r'i’ k' b‘ ii imele ,0“ »Mega poleta. i!‘m'eške^t prikazovanje kanu L s“uacije» na Bal-tem V Vedno tezil° eo- i!o tJlnh 2manjša 'n, če bi la daje ,Zanika doprinos, ki aitev B.0Slavija za ohra-ten delu UCVmitev miru v on,ktselkVet,a- Pri tem »o V°rni za taksN lU sood9°-fprožanj. , a aIi Podobna »a razi k * °Zali neverjet-"•“rse hial0SJ...fantaziie, če- e fcont ftrajc n«neS tuiiti■ se orne- lo nTZC:5l PreteŽno o- "^ddl r„yn l 3°’ kl Se P°’ z»an0 ie ° ' v zaledju. Je’ da so se veliki *•»«vseie> odkun Ni ?C’’a{lti talenti zaledju. \i ove Uh astrateške le moč zamislit>, l'S(u določe°nihaS-Utiti v sta' Je denih rimskih kro- «**.» SV°lih ciliih ne "iih> dasi , mn°B0 od Preš- ^ne 2<* novo Sp*etno Prifcro- *««taitt PTl°/Uuacij0’ ki e, Nq * 2l'^2e. ° balkanske ra2«i( se je delalo lo je letos ma. '"tttrei d Benera‘ Boglione, tUSm’erhna valkanska zve' prvi vrsti na kur:‘ac'io obrambe v Trm ,ti’. odi 0 ^vbilan-hS šlo Lda.osn0, da bl tuPou, j, "fco, to. ser» i ^ Jar .d.ru»c0e, ampak 2a to isotn-- aiE vojske na svojem teritoriju skrajno slabe izkušnje. Politika, ki je te bridke jugoslovanske izkušnje pogojila, je danes v Italiji še vedno živa, pravtako ljudje, ki so jo izvajali, tako da je jugoslovanska skepsa nasproti takšnim italijanskim predlogom ne enkrat, ampak desetkrat upravičena. Ni dolgo tega, ko je n. pr. bivši italijanski guverner Slovenije Giuseppe Lombrazza začel objavljati v znani reviji eTempos serijo člankov, ki se v njih na najbolj podel način blati in napada Jugoslavija. Sicer pa ni tg nič takega, saj kar je bilo teh zadnjih devet let po vojni napisanega o Juposla-viji, vzbuja vtis, kot da bi se italijanska žurnalistika in publicistika specializirala v zajemanj u iz gnojnice najbolj ogabnega izrazoslovja, da bi tako na čim bolj plastičen način izrazili bes in sovraštvo, ki ga italijanska buržoazija in malomeščanstvo goje proti svoji naravni sosedi. Karkoli Jugoslavija uspe doseči na področju svoje notranje krepitve, ali na področju obrambe miru in konsolidacije mednarodnih odnosov, se v Italiji avtomatično smatra za direktno ogrožanje italijanskih interesov. Naravno torej, da se je tako gledalo in se še vedno gleda tudi na balkansko zvezo. In, ko je že niso mogli preprečiti, se pa danes na vse pre-tege trudijo, da bi se uspeli vanjo vriniti, ker smatrajo, da je to danes še edini način, ki si z njegovo pomočjo lahko zagotove uresničenje svojih starih aspiracij na Balkanu. Ko torej «Messaggeros piše, da je prisotnost Italije v balkanski zvezi potrebna, da bi se baje spoštovala albanska neodvisnost, je prej-ko ne mnogo bolj verjetno, da si Italija to želi, ker bi rada ponovno čimprej raztegnila svojo oblast na Albanijo. Italijanska igra okrog Albanije in albanske »neodvisnosti«, se je začela leta 1877, ko je Bismark izjavil Crispi-ju: «Ce Avstro-Ogrska anektira Bosno in Hercegovino, si pa vi vzemite Albanijo». Od tedaj se Italija nikdar ni .nehala truditi, da bi se utrdila na drugi obali Jadrana, kar se ji je tudi posrečilo, ko jo je Mussolini, zaradi tiobrambe albanskega ljudstva na teritoriju neodvisne Albanije», okupiral, kot se je poetično izrazil znam fašistični novinar Virginio Gagda, ko je obtoževal predvojno balkansko zvezo, da ograža albansko neodvisnost. Zanimivo je, da se takšno in podobno tolmačenje dogodkov tudi danes ni mnogo spremenilo. «Po sklenitvi balkanskega pakta dne 9. februarja 1984,» piše italijanska poluradna agencija ’Est' Ovesi' nje nastala takšna situacija, pri kateri Italiji ni ostalo drugega, kot da 1937 okupira Albanijo, kasneje pa napove vojno Grčiji in Jugoslaviji.». Te in takšne teorije so v Italiji zelo razširjene. Koliko morejo, takšne in kakršne v resnici so, doprinesti k pomirjen ju med obema sosedama, je vprašanje, ki si nanje lahko vsak sam odgovori. Dejstvo je, da vse dokler se bodo take težnje ohranile in celo krepile, bo morala sosedna Jugoslavija biti na stalnem oprezu, zakaj enkrat se je že bila opekla, drugič se bo težko. Bile so izrečene jasne in nedvomne besede, da je balkanska zveza odprta vsein dobronamernim državam, ki sta jim pri srcu mir in plodno mednarodno sodelovanje, Italiji takisto, če i jo vodili pri tem omenjeni nagibi. Toda, sodeč po teorijah, ki bi z njimi hotela utemeljiti svojo zahtevo po pristopu k balkanski zvezi, lahko sklepamo, da takšnih nagibov pri njej ni. Vsi drugi pa so tako za Jugoslavijo, kot za obe ostali zaveznici, nesprejemljivi, ker so nevarni njihovi neodvisnosti in svetovnemu miru nasploh. i LZ PR A KSE DELAVSKIH SVETOV Delavska samouprava na Reki Blagovni promet v modernem pristanišču, Pred kratkim smo objavili članek, ki smo v njem, ob priliki četrte obletnice ustanovitve delavskih svetov v Jugoslaviji, spregovorili nekaj besed o vlogi in pomenu teh delavskih svetov, o njihovi rasti, uspehih in težavah, na katere delavski razred Jugoslavije nujno zadeva, ko jim skuša dati čim več socialistične oblike in vsebine. Govorili smo o njih na splošno, ne da bi se dotaknili kakega konkretnega primera. To bomo storili tokrat. Vzeli bomo primer Peke, ene največjih jugoslovanskih luk. Štiri leta življenja in dela delavskih svetov v raznih gospodarskih ustanovah in orga- nizacijah na Reki, so bila navzlic začetnim težavam in napakam poplačana z bogatimi izkušnjami in lepimi rezultati. V tem času so se delavski sveti okrepili, osamosvojili, tako da so iz dneva v dan bolj razumeli in obvladovali zapleteno tehniko gospodarskega upravljanja, kakor tudi problematiko, ki so jo imeli reševati. Seje delavskih svetov so danes mnogo bolj razgibane, vsebinsko bogatejše, sodelovanje članov sveta pa neprimerno večje kot v začetku. Zraven vprašanj proizvodnje v ožjem pomenu te besede, se danes na sejah svetov razpravlja tudi o vprašanjih finančnega in komercialnega V MRZLIČNEM ISKANJU NOVIH VIROV POGONSKEGA GORIVA PODMORSKA PETROLEJSKA LEŽIŠČA Vrednost, ki jo pripisujejo morskemu dnu ob obalah Združenih držav, cenijo na 50 do 300 milijard dolarjev -10 do 12* milijard sodov petroleja Ameriška delegacija v OZN bo skušala vnesti v dnevni red bližnje generalne skupščine OZN tudi vprašanje tako imenovanega ((kontinentalnega platoja«. Gre za sklep, komu pripada morsko dno izven meja teritorialnih voda v raznih predelih sveta, tako ri. pr, ob Mehiškem zalivu in' ob obalah Kalifornije so namreč bogata petrolejska ležišča, ki se še ne izkoriščajo. ZDA bi želele, da se z nekim mednarodnim sporazumom potrdi, da imajo pravico do lastništva teh ležišč tiste države, katerih obale so najbližje tem področjem. Ameriške petrolejske družbe so dale novega podneta iskanju petroleja pod gladino obalnih voda Mehiškega zaliva. Od maja leta 1953 so te petrolejske družbe izdale že več kot 100 milijonov dolarjev za nove zakupe, posebno pomorsko opremo in stalne naprave, kot obratovalne postaje na obalah, ter vrtalne naprave na ploščadih na morski gladini. Z iskanjem petroleja v plitvinah v oddaljenosti 160 do 320 km od obal "držav Louisiana in Texas so začeli leta 1946. Do leta 1950 so petrolejske družbe izdale za ta dela 260 milijonov dolarjev. Tedaj pa se je med zvezno vlado in raznimi državami zaostril spor glede lastništva morskega dna, ki je nastal že leta 1937, ko se je zvezna vlada postavila na stališče, da je dno vseh teritorialnih voda njena last. Zaradi zaostritve tega spora so vrtanja ustavili. Spor je končal v maju leta 1953, ko je predsednik Eisenhower podpisal od 'Šm Mg mmm g 4%, m Bill l ' ’ Vrtalna naprava v Mehiškem zalivu. kongresa odobreni zakon, ki je priznal državam lastninsko pravico, do morskega dna v območju njihovih zgodovinskih meja, zvezni vladi pa jurisdikcijo nad morskim dnom od teh meja do 320 km proti morju. Državne meje segajo 4.8 km od obale proti morju, razen v Texasu in Floridi, kjer trdijo, da znaša območje teritorialnih voda 16,8 km. Vrednost, ki jo pripisujejo morskemu dnu ob obalah Združenih držav, cenijo na 50 do 300 milijard dolarjev. Geologi so mnenja, da bodo iz morskega dna ob obalah lahko dobili od 10 do 12 milijard sodov petroleja, ali približno eno tretjino do sedaj znanih podzemskih nahajališč. Predstavniki ameriških petrolejskih družb zatrjujejo, da so njihova podjetja trdno odločena nadaljevati in še povečati poskuse, da bi našli nov petrolej na dnu Mehiškega zaliva. Dejstvo, da je sedaj na svetu več petroleja kot pa ga potrebujejo, ne bo mnogo vplivalo na ta prizadevanja, ker gledajo vse petrolejske družbe na svetu v bodočnost in presojajo možnosti kupčijskega uspeha na podlagi petrolejskih nahajališč, ki so njihova last. Petrolejska nahajališča pa je mogoče odkriti edino le z vrtanjem. Poleg tega je treba upoštevati še. dejstvo, da se v Združenih državah potrošnja petroleja veča od 3 do 4 odst. vsako leto. Trenutno že vrtajo ali bodo začeli vrtati petrolej na 30 novih mestih v vodah blizu Louisiane in Texasa. Pričakujejo, da bo proti koncu tega leta obratovalo tod 60 do 70 vrtalnih naprav. Od leta 1946 dalje so navrtali na morskem dnu blizu Louisiane 350 vrelcev, na morskem dnu blizu Te-xasa pa 16. Našli so 30 petrolejskih in plinskih ležišč z 230 produktivnimi vrelci (razen enega so vsi v vodah Louisiane) V prvih 12 mesenih, potem ko so po re-i šitvi omenjenega spora po- novno začeli iskati petrolej, so v vodah Louisiane navrtali 140 vrelcev, od katerih jih je bilo 110 donosnih. Večino teh 140 vrelcev so navrtali na področjih, kjer so bili že prej našli petrolej. Trenutno so v teku vrtanja pri osmih poskusnih vrelcih na morskem dnu blizu Louisiane. Petrolejski tehnologi so mnenja, da je morsko dno ob Louisiani in Texasu geološko podobno sestavljeno kot bogata obalna petrolejska ležišča v teh dveh državah, kjer pridobivajo približno eno četrtino vsega a-meriškega petroleja in skoro polovico podzemskega plina. Druga petrolejska ležišča ob Mehiškem zalivu, vseh je okoli 12 ali več, vsebujejo po sedanjih cenitvah od 100 do 300 milijonov sodov petroleja in uživajo sloves, da bodo še zelo dolgo produktivna. Mnoga od velikih petrolejskih ležišč na obalah Mehiškega zaliva so ob bokih velikih podzemskih nahajališč soli, izmed katerih so dala nekatera v preteklosti tudi veliko žvepla, ki je temeljna sestavina mnogih kemikalij. Odkar so začeli ponovno vrtati petrolej na morskem dnu v vodah Louisiane, se je produkcija tega petroleja podvojila. Letos v maju je znašala povprečno okoli 40.000 sodov na dan, v maju 1953 pa ni dosegla* niti 20.000 sodo‘v na dan. Produkcija 40.000 sodov na dan predstavlja dejansko le okoli polovico odstotka od približno 8 milijonov sodov, lci jih rabijo dnevno v Združenih državah. S povečanjem obratovanja in nadaljnjim vrtanjem se bo produkcija petroleja na dnu Mehiškega zaliva verjetno naglo dvignila, saj so petrolejski strokovnjaki mnenja, da bi sredi leta 1955 lahko dosegla že 100.000 sodov na dan. Petrolej, ki ga črpajo iz morskega dna v Mehiškem zalivu, prevažajo z vseh polj, razen treh, z ladjami. Zdaj polagajo cevovod k issmm* Geologi petrolejskih družb razstreljujejo v vodah Mehiške; ga zaliva močne dinamitne naboje. Valove, ki nastanejo pri eksploziji pod morsko gladino, proučujejo, da bi dognali kakšna je sestavina morskega dna in po njej sklepali, če so pod njimi petrolejska nahajališča. četrtemu podmorskemu ležišču in v bodočnosti bodo verjetno položili še nadaljnje, ker so cevovodi najbolj ceneno prevozno sredstvo, če je dotok petroleja dovolj močan. Petrolejske družbe kupujejo mnogo novih pomorskih in drugih naprav za iskanje petroleja na morskem dnu. Med njimi so tudi ladje-ten-derji, ki so pritrjene na stoječe ploščadi, na katerih je žerjav in stroji za vrtanje. Na (enderju dela in živi posadka. Poleg tega je tender tudi skladišče za vse vrste pripomočkov in naprav za vrtanje, tudi cevi, ki jih polagajo v vrelec, in ki merijo, če jih sesta- vijo, od dva do tri kilometre. K brodovju petrolejskih družb spadajo tudi vlačilci ter motorni čolni. S temi poslednjimi prevažajo posadke z obale na vrtalne ploščadi ter obratno. Dve družbi sta začeli uporabljati celo helikopterje, da je prevoz posadke naglejši in da spravijo delavce pravočasno na varno, če se približuje morski vihar. Vse to povečava izdatke, ki so že itajf visoki. Trenutno so trikrat večji kot pri vrtanju na kopnem in strokovnjaki so mnenja, da se bodo še povečali, čim bolj se bodo pri iskanju petroleja oddaljevali od obale. SE BODO ZBRALI DEVETNAJSTEGA SEPTEMBRA *ov Sta,. enije vodstvu aktivnosti * sE?* - V vseh K N* Lju^i*. zlasti žN^imNkeJ1 fn0kra' NV* C0* ila3N£amfUr °^uPator- «^olikMVUo v nle- sP°sob-J*1 ha cNsače ° v°isKo, Nkem iersk»JE bll° d°- •Istr,. m Sth. n. _ j--ov nonapadu _„yo ro- „ „„„ Ob v 7’ nezN^ClN* fa vši jf, °lini . sa Sta- ,s‘ov *rci V da Hhi Se iimN' Pričakal « erianKU.erietn izb-, ..ž'vljenie sta ‘njem Jansk 1Zb°li/aloJe--3e Hi. hi* starT l,vii' ze,„ bila J **>■ m arniki ^očna ° ?-aradTaV’U Sn>hi 7. * Kla Prav Cene X'r vzrn1N'i.Vo° Se v ^nkN' u ni zajelo tiste širine, kakor drugod v Sloveniji Štajersko je Hitler takoj po zasedbi priključil Rajhu — postala je del nemške države. Z drugimi besedami se to pravi; «Vsi za orožje sposobni Štajerski Slovenci boste mo-raii v nemško vojsko. Poslali vas bomo na vzhodno fronto, ipr boste v prvih borbenih ‘‘hijah služili kot »kanonen-lutter«. Kdor ne bo takoj Poslan na fronto, ga bomo u-vrstili med policijo, žandar-en.lo ali pa ga oblekli v ru-mene vermanšaftovske obleke, ostali pa boste kot verkšuci čuvali razne tovarne in rudnike. Delavec! Delal boš na meri, ki ti ga bomo odkazali. evet ur boš garal zase, eno r° na dan pa za Hitlerja rez.plačno. Ker te še potre-.. jetno> ti bomo plačali to-°. da ne boš prekmalu po-8'mi. Štajerski kmet! Od svo-ičga pridelka nam boš kot veden član nemške države odstopil del svojega pridelka in živine. Za plačilo ti bomo itak dali karte. V šolah se bomo učili samo nemško, zato bomo vse učitelje preselili v Srbijo. Bog je Hitler sam! Vaši duhovniki učijo krivo vero, zato jih bomo izgnali. Kdor ne bo izvrševal vseh odlokov, bo poslan v delovno ali koncentracijsko taborišče v tiste kraje v Nemčiji, ki jih Angleži najbolj bombardirajo itd. itd.« Vse to so Nemci tudi izvajali. Narod na Štajerskem je spregledal prevaro, spoznal je, da pomeni hitlerizem zanj še večje suženjstvo kakor protiljudski režimi v bivši Jugoslaviji. Začel se je organizirati za borbo proti roparskemu fašističnemu krvoloku. Po vaseh se je utrjevala organizacija OF, formirali so se prvi partizanski oddelki, Nemci so morali ugotoviti, da se narod upira. S silo je hotel Hitler pomiriti Štajerce in je res silovito udaril. Padlo je mnogo najboljših političnih aktivistov, ustreljenih je bilo na stotine talcev in stotine družin je bilo preseljenih s svojih domov v taborišča v Nemčiji. Zaječala je zelena Štajerska. Trboveljski in mežiški rudar sta stisnila pesti, nezaupen je postal haloški viničar, vsi Štajerci pa so čutili, da bo prišel čas, ko bodo hitlerjevski drhali povrnili milo za drago. Ta čas obračuna je prav blizu. V njihovi ostri borbi proti močnejšemu sovražniku je sklenilo Štajercem pomagati naše vodstvo. V začetku januarja je dobila XIV. divizija NOV in POS povelje od glavnega štaba, da v celoti krene na Štajersko. Da bi mogla prekoračiti reko Savo, glavno zapreko na svoji poti. je morala divizija napraviti dolg ovinek po hrvatskem ozemlju. II. Med bratskim dolgo, nepregledno kolono sijajno oborožene in opremljene naše vojske, ki je korakala od Vivodine proti Sv. Jani, »Kam bodo udarili?« so se spraševali. «Toliko jih je in tako so oboroženi, da bi lahko zrušili Zagreb«, sem slišal govoriti starega moža. Zvečer so naši fantje pri Sv. Jani pritajeno zapeli pesem; «Gremo na Štajersko, gledat kaj delajo...« 2e prej so v borbah sodelovale naše in hrvatske edi-nice in tako v krvavih spopadih s sovražnikom kovale trdno bratstvo slovenskega in hr-vatskega naroda. Pri prvih hrvatskih edinicah preko meje smo imeli dosti znancev, za katere smo vedeli, da nam bodo pri našem potovanju pomagali. v negotovosti pa smo bili, kako bo globlje pod Zagrebom, na Savi in preko. En mesec bivanja na Hrvatskem nas je vse utrdil v prepričanju, da sta slovenski :n hr-vatski narod sama izrekla željo, da bosta v bodočnosti živela v trdni skupnosti, samostojna v skupni državi. Ko smo pozneje čitali sklepe II. zasedanja AVNOJ, se nam je zdelo, da so vsi ti sklepi samo ugotovitev volje slovenskega in huvatskega naroda. Na svojem potovanju skozi Hrvatsko nismo naleteli prav na nobeno vas, ki ne bi imela NO odbora, stalnu smo bili brvatskim narodom i, so Zužemberčuni | v stiku s politično organiza- Dne 9. občudovali SO in pozdravljali j cljo in z vojaškimi edinica- mi. Pravzaprav drugače niti ni moglo biti, ker so takoj, ko smo prišli na katero koli mesto, prišli do nas vojaški in politični funkcionarji z besedami: ((Zdravo, drugovi Slo- venci, došli smo, da se dogovorimo s vama, kako bi vama mogli pomoči u pogledu prehrane, vodiča, stana« itd. Na vsem Žužemberku so nas funkcionarji, vojska in narodi pozdravljali kot stare znance iz borb pri Prebišju, Draganiču, Sv. Jani in Zden-čini. Prehod čez cesto in progo Zagreb—Karlovac, dveurna borba z ustaši na progi. Prispeli smo v Pokuplje. Povsod smo na svoji poti opazovali sledove okupatorskega in u-staškega terorja: požgane hiše, sledovi bombardiranja. Ljudje so nam pripovedovali, koliko so jih ustaši poklali v tej koliko v sosednji vasi. Ljudje so tu v Pokuplju revni pa se je kljub temu našlo hrane še za celo divizijo. Za odred, ki operira v teh krajih; so hrvatska dekleta iz bližnjih in daljnih vasi prinašala hrano v jerbasih. Kje ima Pavelič svoj teritorij, če je narod tu, v neposredni bližini Zagreba, tako tesno povezan s svojo vojsko? Do proge Zagreb—Sisak nas je sremljala odredna četa samo zato, da bi nam bila na razpolago, Če bi rabili vodičev, kurirjev ali pa pri civilistih kakšnih informacij. Ko smo se tako približevali neki vasi, smo že od daleč opazili, kako staro in mlado beži^ iz vasi v bližnji gozd, »Ustaška vas«, smo si mislili. Pozneje nam je pravil star očanec, da so nas imeli vaščani za ustaše, ker so videli, da nimamo na glavah triglavk, titovk pa hrvatski partizani še niso uvedli, ampak vsi nosijo tri-glavke. Med progo in Savo se razprostira nepregledna ravnina. Kar malo neugodno smo se počutili tako na ravnem, ko smo bili doma vajeni bolj pestrega, hribovitega terena. Ceste so tu zelo slabe. Zdelo se nam je, kakor bi jih gradili iz samega blata. Marš je bil zato zelo utrudljiv. Poslalf smo četo naprej do Save, da nam pripravi čolne za prevoz. Pozneje so nam tovariši iz te čete povedali, da so jih v vasi na bregu Save spravili v hiše ln lepo pogostili, vse za prevoz vojske čez Savo pa je pripravil NO odbor. Prebivalci vasi so zaslutili, da se bliža vasi večja edinica. Našim partizanom so pripravi li veselo presenečenje. Ko je kolona po dolgem maršu utrujenim korakom prispela v vas, so jo pričakale mladinke v belih svežih predpasnikih Vsaka je imela poleg sebe velik s pisanim prtom pokrit jerbas. Sleherni partizan je iz rok mlade Hrvatice prejel kos belega kruha, sira in slanine, V dveh urah se je divizija v dveh velikih čolnih prepeljala na levi breg Save. Veslali so domačini. Prevoz so spremljale množice prebivalcev obsavskih vasi. Se nikdar niso videli toliko partizanov skupaj. «Pa topove imajo. Koliko mitraljezov! Mule!« so vzklikali moški in ženske. ((Nekomu bo toplo, kadar boste udarili«, je dejal predsednic NOO. «Sedaj naj pride krvava banda«, je pristavil nekdo iz množice. Nemce in ustaše skupaj imenujejo hrvatski narod «krvava banda« ali pa «koljači». Prijetno smo se počutili med Posavci. Stregli so nam, kakor doma nismo bili vajeni. Se dva ne predolga marša, vmes' mala praska pri prehodu proge Zagreb—Sisak in bili smo v Cažmi. Na stavbah so bili še vidni sledovi borbe, ki so jo pred dobrim mesecem zmagovito izvojevali hrvatski partizani. Zvečer je priredila divizija miting v veliki, okrašeni dvorani, nabito polni vojske in civiliatov. Vzklikov naši diviziji, slovenskemu narodu, bratstvu obeh sosednih narodov ni hotelo biti ne konca ne kraja. Množica je hotela pesmi še in še. Pozno zvečer smo se poslovili z «zdravo brača Slovenci« — »živeli bratje Hrvati«. (Nadaljevanje sledi) poslovanja, o organizaciji proizvodnje, proizvodnega dera, plasiranju proizvodov, socialni zaščiti itd., torej o vršti vprašanj, ki so v začetku predstavljala za delavce špansko vas. Skoraj da ni važnejšega vprašanja v nekem podjetju ali komuni, ki bi se o njem na delavskem svetu ne razpravljalo. Pri tem so nekateri kolektj- vi pokazali večje, drugi manjše uspehe, pri vseh pa je opazna težnja, da se samoupravljanje bolj približa neposrednim proizvajalcem, kakor tudi, da se okrepi njihov vpliv na to upravljanje. Prva leta, se je večina članov sveta težko odločila, da se spusti v diskusijo o raznih problemih, posebno, ko je šlo za vprašanja o materialnem poslovanju podjetja, ki so jim bila več ali manj nedostopna in teže razumljiva. Danes je tudi glede tega mnogo bolje. Praksa sama je prisilila delavske svete in družbene organizacije v kolektivih, da so začeli posvečati večjo pozornost ekonomski, politični in strokovni izobrazbi svojih članov. Samo v zadnjih nekaj mesecih je obiskovalo nekaj sto raških delavcev seminarje o delavskem samoupravljanju, ki so jih za člane svojih kolektivov priredili delavski sveti ((Tretjega maja«, ralmerije nafte, podjetja ((Vikltor Le-nac«, »Svetlost« in druge. Tu so se delavci med drugim temeljito seznanili z novimi go podarskimi predpisi in načinu njihove uporabe, hkrati pa so si pridobili tudi drugega znanja, ki jim bo omogo-čilo, da bodo v bodoče lahko uspešneje sodelovali pri reševanju najbolj zapletenih nalog, ki se postavljajo pred delavski svet. Kmalu se je ugotovilo, da j« udeležba članov delavskega sveta v diskusijah odvisna od tega, kako je bila seja pripravljena. Ustanovile so se neke vrste pripravljalnih komisij, najprej v tvornici ((Tretji maj«, zatem tudi drugod, ki je njihova naloga v tem, da odberejo material za seje, ki ga potem izroče članom sveta v proučevanje. Delo teh komisij se je pokazalo za zelo uspešno, parktično in koristno, ker omogoča članom upravljalnega organa, da se temeljiteje seznanijo z raznimi vprašanji podjetja. Zraven te- . ga dobivajo delavski sveti na ta način mnogo natančnejši vpogled v podjetje, kar jim omogoča vsestransko boljše in bolj ekspeditivno poslovanje. S pomočjo teh komisij so bila rešena mnoga važna vprašanja v raznih podjetjih, z njihovo pomočjo pa se je tudi preprečilo, da bi se upravni odbor ali aparat mešala v pristojnosti delavskega sveta, O sami obliki, kako naj bi te komisije poslovale, obstajajo različna mišljenja. Nekateri stoje na stališču, da naj bi te komisije poslovale periodično, od časa do časa, in naj bi imele omejene pravice. kot je to primer v tvornici ((Tretjega maja«; drugi so zopet za stalne komisije, kakršne so na pr. ustanovili v »Titovih ladjedelnicah« v Kraljeviči. Res je, da porazdelitev vseh članov sveta po raznih komisijah lahko privede do pojava ozkega, tako imenovanega sektorskega načina gledanja na problematiko in naloge podjetja, kar bi, seveda, oslabilo vlogo delavskega seveta kot enotnega vodilnega organa podjetja, vendar bi takšne stalne komisije za določena najvažnejša vprašanja po drugi strani bistveno pripomogle k boljšemu, celovitejšemu razumevanju njegove splošne problematike. Sicer pa bosta sam razvoj in praksa pokazala, kaj bo bolje in koristneje. Da bi se delavci čim bolj zainteresirali in pritegnili k sodelovanju v neposrednem u-pravljanju s podjetjem, »o delavski sveti pristopili k najrazličnejšim oblikam dela. Razmnoževanje sklepov, ki so bili sprejeti na sejah upravne-na organa, organiziranje množičnih sestankov delovnega kolektiva, kjer posamezni člani sveta poročajo o opravljenem delu itd., vse to je postalo običajna praksa v večini re-ških podjetij. V tvornici ((Tretji maj« pa so šli še dlje. Ce je n. pr. na dnevnem redu vprašanje ali naloga, ki je za podjetje bistvenega pomena, se delavski svet praviloma sestane najmanj po dvakrat. Na prvem sestanku se člani delavskega sveta seznanijo z materialom, nakar se po svojih oddelkih natančno posvetujejo z delavci, zberejo njihova mnenja in predloge, in šele zatem se na drugi seji izreče končni sklep. O katerem koli sklepu delavskega sveta se delavci obveščajo ne samo v obliki informativnih sestankov, ampak tudi s pomočjo posebnega biltena, ki ga vsako podjetje redno izdaja. Vse te nove oblike dela. da-si se doslej še niso popolnoma uveljavile v praksi, so vendarle prinesle mnogo dobrih stvari. Kar je najvažnejše, one omogočajo nadaljnje razčijanje delavske iniciative, z njihovo pomočjo se krepi vpliv neposrednih proizvajalcev na upravljanje v proizvodnji in, kar'je bistveno, z njihovo pomočjo se delavski sveti postopno spreminjajo iz organov, ki upravljajo v imenu kolektiva, v organe, ki bo z njimi ves delovni kolektiv upravljal in odločal, in to od najmanjših do največjih vpra-šaaa svo*e*a podjetja, v KOI i: Vremenska napoved za danes: Še vedno hladno in oblačno vreme. — Ponekod padavine. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 21.5 stopinje: najnižja pa 16.4 stopinje. TRSI', četrtek 2€>. avgusta J S54 PRIMORSKI OH KAPIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cona Trsta: 15.00: —■ —------------ . kj Pojeta zbora drz. učiteljišča iz Tolmina in Jf1 nahma-pevski zbor gimn. iz Ajdovščine. Trst II.: 17.5o. a ninov: Koncert st. 3. Trst I.: 20.45: Shakespeare-kresne noči». Slovenija: 16.00: Dve makedonski cn ; ::::: ' ' , , |.. ODDANA PRVA DVA NASLOVA EVROPSKIH PRVAKOV, TRETJI PA JE ŠE SPOREH Praznih zakoncev Zatonhovih umi dan urvenslva Emil nmah na 10000 m, žena Dana na v metu honia : - KLJUB GRADITVI NOVIH STANOVANJ V SOLVAY V TRZlC1' Priprave zo volitve Stanovanjska kriza v Tržiču še vedno zelo občutna Kaluševičeva je s krasnim rezultatom postavila nov jugoslovanski rekord v metu kopja in dosegla šesto mesto - Lorger postavil najboljši čas v predtekih na 110 m ovire: 14.5 - Mihalič peti na 10000 m pred celo vrsto slavnih imen dolgoprogašev - Po krivdi rediteljev je Rus Filin izgubil prvo mesto v maratonu BERN, 25. — Malo pred 16. prinesli lepo afirmacijo Ju- uro je švicarski predsednik Rubatel otvoril V. evropsko lahkoatletsko prvenstvo. Dež je padal ves dan vse do trenutka, ko je pričela korakati na stadion Neufeld nemška reprezentanca. Na stadion je prikorakalo vseh 28 reprezentanc, nakar sta lord Burghley, predsednik Mednarodne lahkoatletske zveze, in za njim predsednik švicarske lahkoatletske zveze imela kratka nagovora, v katerih sta podčrtala važno vlogo, ki jo ima šport za boljše razumevanje med narodi. Ko je predsednik Rubatel objavil, da je prvenstvo otvorjeno, so repre- DANAŠNJI PROGRAM : 10.30: 100 m moški za dese-toboj. 10.30: krogla - ženske za pe-toboj. 11.15: 3000 m steaple cheese-predteki. 11.30: daljina - moški za de-setoboj. 14.15: troskok - finale. 14.30: 10 km hoja - finale. 14.30: višina - ženske za pe-toboj. 15.00: palica - za kvalifikacijo. 15.30: 400 m ovire - predteki. i5.30: krogla - moški za de-setoboj. 16.00: 100 m ženske - predteki. 16.15! disk - moški ža kvalifikacijo. 16.30: 100 m moški - semi- finale. 16.30: daljina - ženske - finale. 16.40: višina - moški za de-setoboj. 17.00 : 200 m moški - semi- finale. 17.30: 1500 m moški - predteki. 18.00: 110 m ovire moški - semifinale. 18.00: krogla - ženske - fi- nale. 18.15: 100 m moški - finale. 18.30: 5000 m moški - predteki. 19.30: 400 m moški za dese-toboj. goslovanu Lorgerju, ki je v svoji skupini zmagal brez težav ter pri tem postavil najboljši čas -dneva v tej disciplini 14.5. Seveda bo imel , jutri v polfinalu težji posel, vendar smemo pričakovati, da se bo plasiral tudi v finale. Po pričakovanju je prišel v finale «stari» Bulančik in pa Stoljarov, ki ima letos prav tako kot Lorger v svoji aktivi že tudi rezultat 14,3. Potem je tu Hildreth. Olsen, Opris in drugi. Jutri jih bo ostalo še šest, medtem ko jih bo šest odpadlo. Lorger je naplavil danes zelo ugoden vtis, ker je zmagal z vidno lahkoto. Na 400 m so se tekmovalci plasirali v polfinale več ali manj po pričakovanju. Neprijetno se pa mora počutiti Anglež Fryer, ki mu 48 sekund ni zadostovalo za nadaljnji plasma, medtem ko je pet drugih prišlo v polfinale s slabšimi rezultati, Šved Wolfbrandt celo z 48,7. Borba pa se bo šele zaostrila v polfinalu, kajti Ignatjev, Hass, Geister, Heeg, Hellsten pač ne bodo hoteli izpasti. Mednje pa se bodo hoteli vriniti še ostali polfinalisti. Devet tekmovalcev se je kvalificiralo za tekmovanje v troskoku, potem ko so dosegli vsaj rezultat 14.50 m, ki je bil določen kot minimum. Kot smo napovedovali, se Jugoslovan Radovanovič ni kvalificiral. Na 10.000 m se je razvila velika borba, kot je bilo pričakovati. Zatopek je prešel že takoj v začetku na čelo in diktiral močan tempo. Po 1600 m se skupina raztegne in v vodstvu sta samo Zatopek in Schade z 10 m prednosti pred Kovacsem in 20 m pred ostalo skupino, ki jo vodi Sando. Pri 2600 m pusti Zatopek za seboj tudi Schadeja. Prvih 3000 m preteče v 8:37. Pri 4000 m ima 25 m prednosti pred Schade-jem, 50 pred Kovacsem in 70 pred Sandojem in Mihaličem, ki sta se že tudi odtrgala od skupine. Po 4500 dohitita Ko-vaesa, Sando in Mihalič. 5000 preteče Zatopek v 14:30,8 in razmak med njim in ostalimi postaja vse večji. Po 6500 sta Sando in Kovacs zapustila Mihaliča. Zatopek se z veliko sigurnostjo približuje zmagi, medtem ko se za njim vname borba za drugo mesto. Kovacs in Sando dohitita in po 8900 m pustita za seboj Schadeja. Ko je dal zvonec znamenje, da mora Zatopek preteči le še 200 m, je Kovacs potegnil in si zagotovil 3 m prednosti pred Sandojem, medtem ko je Schade že zaostal. Mihalič je še dosegel peto mesto s časom pod 30 minut in pustil za seboj oba Rusa, Finca, Šveda in celo vrsto slavni dolgoprogašev. Vso grajo pa zaslužijo prireditelji zaradi incidenta, ki je nastal pri maratonskem teku. Rus Filin je prispel na stadion z znatno prednostjo pred Fincem Karvonenom. Tu pa so mu pokazali napačno smer. Šele ko je prispel do prvega ovinka, so ga poslali nazaj. V tem času sta prišla na stadion Karvonen in Gri-š a jev in sta se znašla pred Filinom. Karvonen je prvi tekel skozi cilj s 15 m prednosti pred Grišajevom. Tretji je bil na cilju Filin, nato Poulokka (Fin.), Jansson (Šved.), Iden (Angl.), Van de Zande (Ho-land.), Araujo (Port.). Uradni rezultat maratonskega teka pa ni bil izdan, ker bo morala žirija najprej razsoditi zaradi neprijetnosti, ki jo je doživel Filin. Na 800 m noben tekač ni danes tekel pod 1:50, vendar so se v polfinalu znašli tekmovalci, od katerih se je to pričakovalo. Tudi ženske so imele danes predteke na 800 m. Tu ni bilo presenečenj. Francozinja Lau-rent je postavila francoski rekord, kar ji pa ni zadostovalo za finale. V skoku v višino za ženske je bilo treba doseči za kvalifikacijo 1.55 m. Kvalificiralo se je 14 tekmovalk. V metu kopja je presenetila Zatopkova. Njena zmaga ni sicer čisto nepričakovana, saj ima doslej najboljši svetovni rezultat za rekorderko Konja-jevo. In čeprav ni dosegla svojega osebnega rekorda, se je pa to še manj posrečilo Ko-njajevi, ki je ostala na tretjem mestu. Odlično se je uveljavila Jugoslovanka Kaluševičeva, ki je dosegla šesto mesto ter nov jugoslovanski rekord z odličnim metom 46.98 m. Za maratonski tek due zlati kolajni BERN, 26. — Mednarodna žirija lahkoatletske zveze je sklenila, da bo jutri podelila dve zlati kolajni za maratonski tek. Eno bo prejel zmagovalec Karvonen, drugo pa Filin, ki bi brez dvoma zmagal, če bi ne zašel na stadionu zaradi slabo pokazane smeri. TEHNIČNI REZULTATI zentance napravile častni krog in odšel s stadiona. Mnogi atleti, kot Zatopek, Mimoun, Boysen in še marsikateri, ki so morali že danes nastopiti, niti niso prišli na stadion k otvoritveni svečanosti, temveč so raje previdno ostali v slačilnicah. da se niso shladili. Ne prav velik stadion Neufeld je bil napolnjen samo do tričetrt, tako da je tekmam prisostvovalo kakih 20.000 gledalcev. Na obisk je gotovo vplivalo slabo vreme, kakor je vplivalo tudi na rezultate, ki na razmočenem terenu pač niso mogli biti boljši. Vendar sj nekateri rezultati brez pridržka odlični. Prvi so startali tekači za maratonski 'ek, nakar so se takoj pričela tekmovanja z raznimi predteki in kvalifikacijami. Za tek na 100 m je bilo toliko tekačev, da jih je bilo treba razdeliti na osem skupin po pet. Za polfinale sta prišla iz vsake skupine prva dva. Nemec Fuetterer je že v predtekih položil hipoteko za prvo mesto; dosegel je najboljši čas dneva 10,7. Za desetinko slabše je tekel Nemec Pohl, ki je zmagal v svoji skupini in enako Madžar Zarandi in Francoz Bo-nino. Jugoslovan Benjak je tekel v Fuettererjevi skupini in je z U.l dosegel šele četrto mesto, medtem ko se je v VIII. pradteku z enakim rezultatom Islandec Bjarnason plasiral v polfinale. Tu je tekel tudi Jugoslovan Jovančič, ki je bil tretji za Bjarnaso-r.om z 11,2. Smolo je imel Bolgar Kolev. ki mu niti 10,9 ni zadostovalo za semifinale, čeprav sta EUis in Carlsson, ki sta se plasirala, pred njim MOŠKI: Tekači na 100 m so bili raz-, deljeni na 8 skupin; iz vsakega predteka se samo prva dva plasirata v semifinale. Rezultati predtekov na 100 m: I. predtek: 1. Ellis (Angl.) 10”9; 2. Carlsson (Šved.) 10”9: 3. Kolev (Bolg.) 10”9; 4. Hei-drich (Posar) 11”2; 5. Senkei (Madž.) 11”2. II. predtek: 1. Fiitterer (Nemč.) 10”7; 2. Derderian (Fr.) II”; 3. Georgopoulos (Grč.) 11”; 4. Benjak (Jug.) 11”1. — Gozvzialski (Polj.) diskvalificiran. III. predtek: 1. Pohl (Nemč.) 10”8; 2. Jones (Angl.) 10”9; 3. Sanadze (SZ) 11”; 4. J. Ver-cruysse (Belg.) 11”1. IV. predtek: 1. Saat (Ho-land.) 10”9; 2. Magdas (Romun.) 11”. — Lemmes (Posar) in Liana (Špan.) nista starta-la. — Sangermano (It.) diskvalificiran. V. predtek: 1. Zarandi (Madžarska) 10”8; 2. Rulander (Holand.) 11”; 3. R. Vercruys-se (Belg.) 11”2; 4. Merdjanov (Bolg.) 11”2; 5. Paquette (Por. tugalska) 11”2. VI. predtek: 1. Bonino (Fr.) 10”8; 2. Wehrli (Švica) 10”9; Vilhjahmsson (Island.) 11”; 4. Stonescu (Romun.) 11”2. VII.’ predtek: 1. Stawczky (Folj.) 11"; 2. Rjabov (SZ) 11”; 3. Wimmer (Avstr.) 11”1. Kinsella (Irska) ni startal. Selvi (Turč.) diskvalificiran. VIII. predtek: 1. Janeček (CSR) 11”; 2. Bjarnason (Island.) 11”1; 3. Jovančič (Jug.) 11"2; 4. Huber (Švica) 11”3; 5. Yordanigis (Turč.) 11 ”5. Za 400 m je bilo šest skupin: v polfinale sta se plasirala prva dva iz vsake skupine. Predteki na 400 m: I. predtek: 1. Bulančik (SZ) 14"7; 2. Bernard (Švica) 15”; 3. Campadelis (Grč.) 15”2; 4. Johansson (Šved.) 15”5. II. predtek: 1. Lorger (Jug.) 14”5; 2. Parker (Angl.) 14”7; ?. Stzines (Nemč.) 14”9; 4. Borgersen (Norv.) 14”9; 5. Bat-man (Turč.) 19”4; 6. Byltiaux (Belg.) 19"6. III. predtek: 1. Hildreth (Angl.) 14”8; 2. Opris (Romun.) 14”8; 3. Kinzella (Irska) 14”8; 4. Roudnitska (Fr.) 14”9 Mucchitsch (Avstr.) 15”2 pfenninger (Švica) 15”3. IV. predtek: 1. Stoljarov (SZ) 14”7; 2. Olsen (Norv.) 14”8; 3. Dohen (Fr.) 14”9; 4. Krul (CSR) 14”9; 5. Slabbers (Belg.); 6. Zimmermann (Avstrija) 10.000 m - finale: 1. Zatopek (CSR) 28’58”; 2. Kovacs (Madžarska) 29’25”8; 3. Sando (Angl.) 29'27”6; 4. Schade (Nemč.) 29’32”8; 5. Mihalič (Jug.) 29’59”6; 6. Drywer (Angl.) 30’03”6; 7. Saksvik (Norv.) 30'04”4; 8. Anufrijev (SZ) 30’19”4; 9. Nilsson (Šved.) 30’22”4; 10. Vučkov (Bolg.) 30’25”2; 11. Schudel (Švica) 30’26”4; 12. Basalejev (SZ) 30’29”4; 13. Ozog (Polj.) 30’37”2; 14. Posti (Fin.) 30’39”4; 15. Tho-gersen (Dan.) 30'53”4; 16. Silva (Port.) 30’59”; 17. Morgen-thaler (Švica) 31’10”4; 18. San-trucek (CSR) 31T1”2; 19. Theys (Belg.) 31’26’6; 20. Voezcan (Turč.) 31’42"4; 21. Amoros (Špan.) 31’50”8. 800 m - moški (4 skupine; prvi štirje iz vsake skupine pridejo v polfinale): I. predtek: 1. Lawrenz (Nemčija) 1*52”; 2. De Muynck (Belg.) 1’52”2; 3. Barkanyi (Madž.) 1’52”4; 4. Ekfeldt (Šved.) 1’52”4; 5. Kontio (Fin.) 1’52”8; 6. Liska (CSR) 1’53”2. II. predtek: 1. Szentgali (Madž.) 1’51”8; 2. Johnson (Angl.) 1’51”8; 3. Potrzebowski (Polj.) 1’52”3; 4. Dijan (Fr.) 1’52”8; 5. Steger (Švica) 1’53”5: (l. Kočak (Turč.) 1’56”2. — Bielsen (Dan.) in De Kroon 5- j (Holand.) nista startala. 6.' III. predtek: 1. Hevvson (Anglija) 1’50”2; 2. Boysen (Norv.) 1’50”3; 3. Rasquin (Luks.) 1’51”6; 4. Agejev (SZ) 1'51”7; 5. Depastas (Grč.) 1’52”7; 6. Wallkamm (Švica); 7. El Ma-brouk (Fr.). IV. predtek: 1. Moens (Belg.) 1*51 ”5; 2. Delaney (Irska) 1*51 ”8; 3. Stracke (Nemč.) 1’52’T; 4. Vaharanta (Finska) 1’52”2. Troskok - kvalifikacija (najmanj 14.50 m): Kvalificirali so se: Vrahka-mo (Fin.) 15.06 m; Portmann (Švica) 14.86; Rehak (CSR) 14.84; Ščerbakov (SZ) 14.79; Norman (Šved.) in Weinherg (Polj.) 14.67; Strohschneider (Nemč.) 14.66; Gizelewski (Polj.) 14.62; Ramms (Port.) 14.56. Izpadli so: Devekusuoglu (Turč.); Boulanger (Fr.); Ei-narsson (Island.); Zavadescu (Romun.); Chilon (Fr.); Boly-ki (Madž.); Miiller (Švica); Ion (Romun.); Herssens (Belgija); Lehto (Fin.); Pfeffer (Nemč.); Radovanovič (Jug.). ZENSKE: 800 m - ženske (3 skupine; prve tri iz vsake skupine pridejo v finale): I. predtek: 1. Otkalenko (SZ) 2'9"9; 2. Oliver (Angl.) 2’11”8; 3. Miillerova (CSR) 2’11”8; 4. Oros (Madž.) 2’11”8; 5. Nyqvist (Fin.) 2’17”2. — Gouillieux (Fr.) ni startala. II. predtek: 1. Kazi (Madž.) 21I”8; 2. Pestka (Polj.) 2T2”; 3 Winn (Angl.) 2’12”4; 4. Cer-m.oščik (SZ) 2’12”7; 5. Weisl (Nemč.) 2’15”8; 6. Monguillon (Fr.) 2’17”3; 7. Brouckmeersch (Belg.). III. predtek: 1. Lysenko (SZ) 2 08”8; 2. Leather (Angl.) 2’08”9; 3. Bacskai (Madž.) 2'12”5; 4. Laurent (Fr.) 2’14”7 (nov francoski rekord). Kopje - ženske - finale: 1. Zatopekova (CSR) 52.91 m (nov rekord prvenstva - prejšnji rekord 47.55 m je imela Rusinja Smirnickaja od 1950); 2. Roolaid (SZ) 49.94; 3. Ko-r.jajeva (SZ) 49.49; 4. Kriiger (Nemč.) 47.39; 5. Cudina (SZ) 47.05; 6. Kaluševič (Jug.) 46.98; 7. Majka (Polj.) 44.80; 8. Vigh (Madž.) 43.74; 9. Bromel (Nemč.) 42.90; 10. Almkvist (Šved.) 41.95; 11. Grob (Nemč.) 41.47; 12. Eimesch (Romun.) 41.36; 13. Kelsby (Dan.) 40.78; Skok v višino - zenske -kvalifikacija (najmanj 1.55 m): Kvalificirale so se: Balacs (Romun.); Arabadžijeva (Bolgarija); Hopkins (Angl.); Ler-will (Angl.); Knapp (Avstr.); Sablatnig (Avstr.); Schmuckle (Nemč.); Kramer (Nemč.); Larking (Šved.); Cudina (SZ); Močilina (SZ); Peirone (Fr.); Modrahova (CSR); Aiglova (CSR). Med vojno porušenih stavb še niso obnovili kljub temu, da imamo še mnogo ezulov Volitve bodo v sept‘^ ; Do 27. t. m- morajo P volilne liste ______ ! -------------------- "'“Tndjeti1 V industrijskem P «SOLVAY» v TrzlžUnove:?! Stanovanjski problem v Tržiču je eden izmed najbolj perečih. Znano je, da so o-gromno stanovanjskih zgradb v katerih so bili nastanjeni delavci tržiških ladjedelnic, bombardirali zavezniki leta 1944. Tako je ostalo mnogo ljudi brez stanovanja, in stisniti so se morali po raznih za stanovanja neprimernih prostorih. Njim so se pridružili še številni begunci iz Istre in tudi ljudje iz nekaterih krajev Italije. Tržič je v primeri z drugimi mesti v gori-ški pokrajini najbolj živahno središče, ker je najbolj industrijsko, pa tudi zelo prometno. Demokristjanska uprava je do danes sicer že vložila 220 milijonov lir s pomočjo Zveze za javno korist za obnovo delavskih naselij, porušenih v času vojne. Vendar je še mnogo ljudi na cesti. V gradnji je v Ul. Bonavia še nekaj stanovanj za skupno vsoto 78 milijonov lir; komisija za gradnje pa je odobrila c-menjeni zvezi gradnjo novih 8 stanovanjskih zgradb v Pan-zanu. Te zgradbe bodo imele 48 stanovanj za ladjedelniške delavce in jih bodo začeli graditi meseca januarja. Predvidevajo, da bodo tem zgradbam sledile še druge, vendar še ni bil predložen noben načrt. Vsekakor je stanovanjsko vprašanje v Tržiču zelo resno in potrebno mu je posvetiti tisto pozornost, ki jo zasluži, saj gre predvsem za delovne ljudi, ki ne razpolagajo s privatnimi sredstvi, s katerimi bi si zgradili lastna stanovanja. Ne sme se dovoliti, da ljudje še naprej prebivajo po hodnikih, podzemnih vlažnih stanovanjih in po (ilazzaretihii, ampak mora država iz svojih blagajn prispevati potreben znesek za rešitev tega vprašanja, ki tare stotine ljudi v Tržiču. Stanje Anife Planis se zboljšuje Kakor smo izvedeli, se je stanje 33-letne Anite Planis s Trga Tommaseo 11 včeraj nekoliko izboljšalo, tako da so zdravniki izjavili, da je izven nevarnosti. Planisovo je rešilni avto Zelenega križa odpeljal v bolnico k Rdeči hiši, da bi ji tam izprali želodec, ker je zaužila jodovo tinkturo. Sama je izjavila, da je to storila zaradi samomorilnih namenov, ker je imela nevšečnosti v ljubezni. Orožnika je udaril Podgorski orožniki so v torek aretirali 35-letnega Emila Zitterja, ki naj bi se zaradi vinjenosti v neki gostilni v bližini nogometnega igrišča stepel in baje celo udaril orožnika z nogo v trebuh. Zitter je sicer zelo delaven družinski oče, vendar je neznosen, kadar je vinjen. Govori se celo, da je zaradi te svoje grde navade imel že marsikdaj sitnosti tudi po furlanskih vaseh, vendar se je vselej dobro izteklo. Ne vemo, kako bo šlo to pot. Dvodnevni izlet na Ostrožno V nedeljo dne 19. septembra bo na Ostrožnem blizu Celja velika partizanska proslava nStajerska v borbi«. Za to proslavo se že sedaj pripravlja vsa Štajerska in postavljajo paviljone in stojnice za okrepčilo udeležencev, nov vodovod. Prijave za udeležbo prihajajo iz vse Slovenije. Te velike proslave se nameravajo udeležiti tudi goriški Slovenci in ZSPD bo organizirala v ta namen dvodnevni avtobusni izlet na Ostrožno pri Celju dne 18. in 19. septembra. Prijave se sprejemajo do konca tega meseca na sedežu ZSPD v Ulici Ascoli 1/I-, kjer bodo dobili interesenti vsa potrebna pojasnila. Opozarjamo že sedaj, da si mora vsak preskrbeti potni list. DEŽURNA LEKARNA: Danes posluje ves dan in asfaltirajo | ponoči lekarna S. Giusto, Kor-bližnje ceste in napeljujejo | zo Italia 106 - tel. 31-52. SEJA OBČINSKEGA UPRAVNEGA ODBORA ŽoMBStoi razposlalo resolucijo ooč. suela o gospoflarshi hrizl Stranke in ustanove naj pomagajo pri obnovi goriškega gospodarstva Na torkovi seji občinskega upravnega odbora v Gorici je najprej govoril župan Ber-nardis, ki se je poklonil spominu bivšega predsednika ministrskega sveta De Gasperi-ja, nato pa je obvestil prisotne, da se je pogreba udeležil občinski svetovalec ing. Gra-ziato. Na dnevnem redu je bilo več upravnih vprašanj. Odborniki so odobrili namestitev dveh električnih svetilk v Ul. Prato in ene v Ul. Poggio. Ugotovili so tudi potrebo nabave peska za popravilo cest, V zvezi z diskusijo, ki se je razvila na občinskem svetu o uniformah mestnih policajev, je upravni odbor sklenil - ustanoviti posebno komisijo, ki bo sprejela posebna določila za uniforme mestnih policajev. Občinski upravni odbor se je tudi seznanil z novim pravilnikom vzgajališča «Lenassi». katerega pa bo še podrobno proučil, preden ga bo dal v diskusijo občinskemu svetu. Na seji je bilo govora tudi o zaključkih, do katerih je prišel občinski svet v Gorici ob razpravljanju o poročilu o gospodarskem položaju gori-ške občine. Zupan Bernardis je izjavil, da bo prepis zaključne resolucije občinskega sveta poslal vsem ustanovam, organizacijam, strankam in pokrajinskim poslancem, ki bodo na ta način imeli možnost pobliže se seznaniti z gospodarskimi problemi občine in bodo lahko pomagali po svojih možnostih uresničiti sklepe. O koncu seje je bilo sklenjeno, da bo s prvim septembrom uveden normalni urnik v občinskih uradih, če temu notranja komisija ne bo nasprotovala. WERNER WARSINSKI 47”9; 2. Lombardo (It.) 48”2; 3. Mach (Polj.) 48”9; 4. Fermi-ca (Špan.) 50”3; 5. Wicher (Avstr.) 50"5. II. predtek: 1. Geister (Nemčija) 47”9; 2. Back (Fin.) 48”4; 3 Pilags (SZ) 48"8; 4. Cuvel-lier (Belg.) 50”3. — Delaney (Irska) ni startal. III. predtek: 1. Hellsten (Fin.) 47”7: 2. Haas (Nemč.) 47”8; 3. Fryer (Angl.) 48”; 4. Haidegger (Avstr.) 51”4. — De Kroon (Holand.) ni startal. IV. predtek: 1. Martin du Gard (Fr.) 48”4; 2. Wolfbrandt (Šved.) 48”7; 3. Sillis (Grč.) 48”8; 4. Cirrer (Polj.) 49”6. V. predtek: 1. Adamik (Ma-dosegla isti čas. Presenečenje j ožarska) 47”9; 2. Dick (Angl.) Ha se Rus Sanadze ni pla- 48”4; 3. Brannstrom (Šved.) je. da - ■- 48,.7; 4 Weber (gvica) 49”3. VI. predtek: 1. Heeg (Švica) 47”7; 2. Degats (Fr.) 48”5; 3. Solymossy (Madž.) 49”1; 4. Dani (It.) 49"4. Predteki na 110 m ovire (4 skupine; prvi trije pridejo v polfinale): i. predtek: i. (Odlomek iz romana) m c—m Stral posel V semifinale. Najlažji sta imela tekača če- trte skupine, ki sta bila sama: dva nista startala, San- germano pa je bil diskvalifi- ciran in tako se jima niti m bilo treba truditi. Predteki na 110 m ovire so spo. Saj niti ne veva, če ima čas. Dolžnosti... — Nobenih dolžnosti ni- mam, sem odgovoril in nagrbančil čelo. Sicer pa mi je ime Reinhard Niemann, kakor sem rekel. Kdo pa sem v resnici, ne vem. To je moje III Kuhinja je bila zelo hladna. Štedilnik je bil bleščeče očiščen, vodovodna pipa se je svetila, nikjer ni bilo nobenega prahu. Zaradi razpoke na stropu se ji je zdelo, da se mora opravičiti, Do nedavnega je skoznjo celo deževalo in nekega dne ji je padel omet na glavo. Zasmejala sva se Da. da, kaj takega se ti lahko pripeti le dandanašnji! Moral bi priti zidar, a kaj ko je denarja tako malo. Pozno popoldne sem zaslišal ključ v zunanjih vratih in nekdo je stopil na hodnik. Gospa Leiding je takoj vse popustila in odšla ven. — Ugani, Beatrice, kdo naju je obiskal! sem jo slišal spregovoriti. — Ne vem! je odgovoril nadvse lepo zveneč glasek. Nato sta vstopili. — To je Albert! me je pred. stavila gospa Leiding. In to privzeto ime. Mislil sem, da je Beatrice! — Naredila je, me bo zadušilo. Albert! Al-kot da vem, s kom imam o- bert! Vstal sem in naredil ne-pravka. Sele pozneje sem spo- ^ai brezupnih kretenj, da bi znal, da je Beatrice bila Al- se Poslovil. V istem hipu se fredova zaročenka, o kateri je res včasih, v posebno intimnih okoliščinah spregovoril, česar sem se zdaj spomnil. Gospa Leiding in ona sta živeli v skupnem gospodinjstvu. Podala sva si roke in ona me je od strani premerila, vitka, svetlolasa oseba, spričo katere sem zardel, Alfredova zaročenka. — Veseli me, da sem spoznal tudi vas preden odpotujem, sem rekel. — Tudi jaz sem vesela, je odgovorila z očitno zadržanostjo. Spet smo vsi sedli. — Nikar, ljubi Albert, vi morate ostati še nekaj časa tu, se je oglasila gospa Lei-ding. — Ampak, mama! je skušala pomiriti deklica staro go- je dvignila tudi Beatrice, vsa bleda in preplašena. Gospa Leiding je nemo strmela predse. Nato je z dolgimi pogledi objela Alfredovo sliko, ki je še vedno stala na mizi. Obotavljal sem se. — Sedimo spet, me je povabila Beatrice, položila roko na naslonjalo mojega stola in se mi komaj opazno, razumevajoče nasmehnila. Kakšne oči ima! sem pomislil, poln občudovanja. Bile so zelene kakor oči kake rusalke. Osramočen sem sedel in ostal. Ostal sem še vso noč in tudi še naslednji dan in še več dni. PRAZNIK OB DOBERDOB-SKEM JEZERU Zadnje priprave V torek zvečer se je zadnjič pred nedeljskim tradicionalnim praznikom sestala dober-dobska mladina, da se pogovori o vseh pripravah, ki so potrebne za čimboljšo izvedbo praznika. Dočim so priprave za kulturni program že pri kraju in je potrebna samo še generalka, pa čaka do-berdobsko mladino in prosvetne delavce še veliko dela Prostor ob Doberdobskem jezeru, na katerem so bile lanskoletne prireditve na dan samega praznika, je izredno lep, vendar ne pride do izraza, dokler ni popolnoma opremljen. Tam bo plesišče, prostor, na katerem bodo postavljeni predmeti za razne šaljive tekme, posebej pa bodo stojnice in okoli njih razmeščene mize za goste, ki so lansko leto uživali dobro vino pod visokimi brezami. Tudi kranjskih klobas bo letos dovolj, tako da bodo njih lju bitelji prišli na svoj račun. Preskrbljeno bo za shrambo koles in motornih vozil, saj je teh vedno vec, in k Do-berdobskemu jezeru je tako iz Gorice kakor Trsta prav lep izlet. Skratka vse se prt pravlja za čim lepši sprejem gostov; domačini upajo le še, da bo lepo vreme, katerega zaslužijo kot povračilo za napor in trud, ki ga imajo pripravami. (Nadaljevanje sledi) DOBERDOBSKA MLADINA VABI NA TRADICIONALNI PRAZNIK K DOBERDOBSKEMU JEZERU, KI BO V NEDELJO 29. AVGUSTA 195* OB 16. uri: šaljive igre: razbijanje loncev, tek z žabami itd. 18. uri: kulturni program: nastopajo najmlajši s Poljan, mladinke iz Doberdoba, mladinci iz Doberdoba z baletnimi in drugimi točkami. Kot gostje nastopijo tudi tolkloristi iz Boršta. + * * Sledi PLES. — Preskrbljeno bo za dobro pijačo in prigrizek. — Shramba koles in motornih vozil. Seja Trgovinske zbornice pravlja jo na volitve ^ ^ tranje komisije, V. ^ septembra meseca, „ morajo sindikalne . je vložiti svoje kandi ste do 27. t.m. Izvede^ da bodo liste vložile g zbornica, GISL in tudi tokrat ne bo Pr“ t štev fašistična ganizacija CISNA^a 0b ^ teri je bilo v CRDA njih volitvah zelo vel , pa in je le enotnos .^1 preprečila namero ^ cev, da bi v notranj p jo, v organ, ki bran interese, delodaja ^ njim naklonjeno o Nenadna slabo1! lir j Včeraj dopoldne ok^ ^ji rešilni avto Zfgfa prihitel na pom0®^ je Jožefu Craliju iz , ’ wat D ni štev. 25. Crali Je . f ;■ peš po Ul. Carduccn slJ* je nenadoma Pos eali $ Najprej so mu P0’ pj f kateri mimoidoči, v y/ je rešilni avto odp ^ f' nico k Rdeči bi«> -HraZ® nudili potrebno pomoč. K I * A CORSO. 17: <'GlaS * iti ’ nega«, V. Gassm*0 SuUivan. ^ * VERDI. 17: «Sho\v Gardner in E- * V1TTORIA. 17: zen bo živela«, K Na sedežu Trgovske zbornice je bila v torek zvečer seja odbora Trgovske zbornice, ki ___„PrOSto,-. mu je predsedoval D. Dapi- j MODERNO. • g pl* colzuane. Odborniki so raz- vse«, C. Gran .mi! pravljali o zadevah upravnega značaja. S. Granger. POLETNI KINO. 2l' vanje«. , predvaja danes 26. in jutri 27. film- .DESET PRILJBBEJ-LJUBEZENSKIH PESJU, ginola^ Igralci: NULA PIZZI Proda f a ur in pribora n Trst - Ul. Battlsti, 14 - 10' & ZASTOPSTVO UR: «Longer» K «Moeris» «Lonco> «Lemanio> Sestavljena tx najboljšega od^ Izdelana po najnovejiih tehnik Izbrana eleganca modelov Cene ugodne Popolno jamstvo za 5 let Zahtevajte jo pri *voieir> ur* rl" a mi sl A V H8.NKO - UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCH1 ». 6 III. nad. - Telefon številka «3-80« >» J*-638- ~ Ho4Ul1 uagovon.1 ureduik STANISLAV ^ FKANC,SKA it. ZO - Telefonska številka 37-338 - OGLASI: od 8. do 12.30 tn od 15 -18 - TeL predal 503. - UPRAVA v Jlrmj j Wolpc trgovski 60 finančno upravni 100, osmrtnice 90 Ur — Za FLRJ za vsak mn. Širine 1 37-338 - Cetie oglasov: it vsak mn _ Tlskarsk, iavod ZXT _ Podruiri Goric« Ut. 8. Pellico t-II. Tei. 33-82 - Rokopisi se n- vračajo, stolpca za vse vrste oglasov po ” ____________________________________________________________________________ ___________________________________________________________________________________________________- ---------------------------------------------------- ejetn(, 3V NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna »00. polletna 1700, celoletna 3200 lir. Fed. ljud. repub. Jugoslavija: Izvod 10, ^ PoStnl tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.537* — Za FLRJ: Agencija demokratičnega Inozem. tiska. nrl ^ 2°^ ulje, Ljubljana. Stritarjeva 3-1., tel, 21-928. tek. račun pri Narodni banki v Ljubljani 604 . T . 375 — Izdaja Založništvo tržaškega tisk