LETO VIH. ŠTEVILKA 63 MAJ 1980 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VRHNIKA Konec marca je Nlo v Zvezo komunistov sprejetih 39 novih članov. Na svečanosti, ki je bila ^Prijetnem ambientu Cankarjeve knjižnice, so učenci glasbene iole in oktet Kaiča pripravili *P kulturni program. Trinajsta seja OK ZKS 'setOnf tlinaisti sei' občinske konference ZKS so ■"Va i"1'8" razPrav|Jali o nalogah komunistov v i oh 2 uresniCevanJem družbenega dogovora ■■'»i ovaniu in izvajanju kadrovske politike v ~\občini. O predloženem gradivu so pre-t «cii n° razPrav|iala vodstva osnovnih organi-J ZKS na seminarju in tudi članstvo ZK v |A "Pvnlh organizacijah, vendar niso izobliko-'odatnih pripomb. *zpravi na seji pa so opozorili na nekatera ;anja in menili, da niso dovolj konkretno nakani'3, 2a,° bo komisija, ki je bila imenovana za iz-' S Sv ° Drec"09a nalog komunistov, na osnovi raz-!%qa? prikovala opredeljene naloge na tem pojoči IU 'n ''n posredovala v potrditev na naslednji ,1' °bčinske konference. Sicer pa je Občinska konferenca ZKS pristopila k družbenemu dogovoru o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v občini Vrhnika. Pozorno so govorili o nalogah komunistov v političnem sistemu socialističnega samoupravljanja. Ugodno*so ocenili pripravljeno gradivo in ugotovili, da bo potrebno delovanju celotnega političnega sistema še nadalje posvečati precejšnjo pozornost. Ko so govorili o pripravah na programsko volilno konferenco, so se domenili, da bodo na njej obravnavali poročilo o delu občinske konference in njenih organov v zadnjem letu, predlog za kadrovske izpopolnitve občinske konference, komiteja in komisij občinske konference. To gradivo pa bo pravočasno posredovano vsem osnovnim organizacijam ZKS, da bo zagotovljena najširša razprava. Osnovno šolstvo v naši občini Velike pridobitve in pomembni načrti Mlaćenje »svila otrok v občini In splošne tež-ajP»modernizaciji osnovne iole so v tem smislu, j*0*«*« osnovne sote bolj humano razporeditev --/ In prostora. Končni cilj, zastavljen v nafti repu-I* v razvoju osnovnih sol, je celodnevna osnovna -> Ih- v ****ri Imajo učenci samo enoizmsnekl pouk ta**ol| površin za vse dejavnosti, ki naj učencu £??8ocljo njegov Individualni razvoj In tudi osnove t^** vanje interesov za kaanejfto poklicno usms- 'jJi^^oprispevek v občini s svojim programom gradnje *ega prostora in kasnejša dograditev tega pro-■ferenci SZDL se je začel prizidek k osnovni soli Ivana izdelave smernic srednjeročnega razvoja šole pa ugotavljamo, da bo šola že v letu 1981 presegla število 1500 učencev. Najustreznejša rešitev tega problema je po študiji izgradnja šole Log. Fazna izgradnja, kjer naj bi v prvi fazi zgradili poslopje, ki bi zadostovalo za 500 učencev, je sprejemljiva. Obenem z izgradnjo prve faze te šole bi spremenili tudi šolske okoliše, kar bi večjemu delu učencev tudi zmanjšalo dolžino poti v šolo. šola Log z novo oblikovanim šolskim okolišem in s polno organizacijo osemletke bo tako sprejela okrog 250 učencev sedanje šole Ivan Cankar in obenem vse sedanje dislocirane oddelke v Bevkah, na Drenovem griču in Logu. študija predvideva izgradnjo šole na Logu v šolskem letu 1981 -82 kot še ugoden termin, kajti sicer bo predvideno povečanje učencev na šoli Ivan Cankar p pri prisililo to šolo k ponovni organizaciji dvoizmenskega pouka. V nasprotnem primeru, ko šolo Log pravočasno usposobimo, študija predvideva delo obeh šol do leta 1990 kot delo v normalnih pogojih. Z letom 1990 predvideva študija izgradnjo naslednje nove šole (prve faze), in sicer na območju, kjer pričakujemo bodočo koncentracijo prebivalcev. Nadaljnji predvideni trend obNkova-ti*n° dogovorih v šolah, OIS in s širšo družbenopoli- nja šolske mreže je prikazan v razpredelnici programa W ^'l0 8mo naroci,i P" pedagoškem institutu Uni- izgradnje osnovnih šol v občini Vrhnika za obdobje ioK.v t'UD,iani študijo bodočega razvoja osnovnega *)i?r na problemski konferenci SZDL se je začel ure-[cT!|?V8ti- Prvi uspeh — prizidek k osnovni šoli Ivaru I a8l^ ana in dograditev večnamenskega objekta z mo m, - telovadnico — je odprl nadaljnji problem o orga-pft ak.ac'ii obeh obstoječih osnovnih šol v krajevni dO otr[£nos,i Vrhnika. V skladu s težnjo omogočiti vsem ponekod pripravili programe dela, zato jih bodo v najkrajšem času morali dopoj' niti. Povsod pa so pozorno razpravljali o planinskih aktih in o stabilizacijskih prt' zadevanjih. Na fotografiji: letna seja KK SZDL Blatna Brezovica _ IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI Obisk pri gostitelju letošnjega občinskega praznika Krajevno skupnost Dragomer—-Lukovica Je obiskal nai sodelavec Stane Jesenovec in se s tajnikom krajevne konference SZDL Metkom Dobcnlkom, predsednikom osnovne organizacije ZSMS Borutom Go-rupom In tajnikom športnega društva pogovarjal o njihovih uspehih, delu in tudi težavah s katerimi se pri delu srečujejo. Matko Dobčnik Borut Goru p Brane šef ran Močan razvoj na kulturnem področju Ni potrebno posebej opozarjati, da bo tudi letos v naši °bčini uresničeno načelo, naj ne bi bila proslava občinskega praznika vedno na Vrhniki, ampak naj bi bila vsako leto v drugem kraju. Kaj Je spodbudilo krajane Dragomera In Lukovl-da so predlagali, da bi oNa osrednja slovesnost ob praznovanju občinskega praznika letos pri njih. rajnik krajevne skonfarence socialistična zveze o Poje Jurij POKLICNA KOVINARSKA ŠOLA LJUBLJANA POJE Jurij — direktor poklicne kovinarske šole nam je povedal: Za poklicno kovinarsko šolo naj bi se odločili učenci, ki mislijo Izbrati smer »kovinsko — predelovalna«, se pravi za obdelovanje kovin in upravtjalca strojev, za kovinarja strojnika ali za delovodjo kovinar-strojnika. Letos bo razpis obsegal štiri oddelke, sepravi 120 učencev, v skrajnem primeru pa bi jih na našo šolo lahko vzeli tudi 240. Potrebe po teh kadrih so pri nas v Sloveniji zelo velike, toda vseeno je potrebno računati z manjšim vpisom od načrtovanega. Pouk je periodičen in učenci nimajo posebnih pogojev vpisa, niti ne bo sprejemnih izpitov. Dekleta na tej šoli so le redka, čeprav jih naše združeno delo za nekatere poklice potrebuje, recimo poklic »fino-mehanik«. V šoli se učinci učijo tako splošno teoretičneš kot tudi strokovne predmete. Gojenci naše poklicne kovinarske šole imajo tudi praktične vaje, in sicer po takoimenovanem programu A v šoli in po programu B v organizacjah združenega dela. Letos se daje prioriteta usmerjenemu izobraževanju, zato se bodo na našo šolo vpisali tudi učenci z nedokončano osnovno šolo, ki bodo delali po skrajšanem programu usmerjenega izobraževanja. Zanimivo je, da tudi za štipendije na tem področju ni problemov, saj jih vsako leto nič koliko ostane neizkoriščenih, dobre pa so tudi možnosti za nadaljnji študij. Možnost za nadaljnje izobraževanje bodo imeli tudi učenci, ki bodo imeli skrajšan program, in sicer bodo lahko nadaljevali nasrednji in če bodo uspešni, tudi na višji šoli. Perspektive za kovinsko predelovalno stroko so v Sloveniji zelo velike, šola traja tri leta, učenci s končano šolo pa nimajo problemov z zaposlitvijo in — če hočete — tudi napredovanjem ne. CEME Jdnez — prvi letnik poklicne kovinarske šole: Za študij na tej šoli sem se odločil, ker me veseli poklic avtokleparja in mi obenem nudi še druge možnosti dela. Odločil sem se tudi zato, ker šola ni pretežka. Mislim, da bom svoj bodoči poklic vestno opravljal in upam, da bodo v delovni organizaciji z menoj zadovoljni. Tistim, ki se šele nameravajo vpisati, svetujem, naj se pridno učijo v osnovni šoli, ker jim bo potem na poklicni lažje. Učenec mora imeti veselje do dela, biti mora vzoren in ne kakšen razgrajač in tako tudi uspeh ne izostane. LOGAR Dragoljub — tretji letnik poklicne kovna rake šole: 2e od mladih nog me je zanimala tehnika in njen razvoj, zato sem se odločil za poklicno kovinarsko šolo. Poklic strojnega ključavničarja se mi zdi zelo zanimiv, saj obravnava razvoj naše industrije, ki je stalno v vzponu. Vsem, ki se mislijo vpisati na Plš svetujem, naj le korajžno naredijo ta korak, ne smejo pa ob tem pozabljati, da je dina pot do uspeha vestno učenje in zanimanje za ta poklic. Poleg vsega imamo gojenci te šole odlične pogoje za nadaljnje Šolanje na višjih šolah. EKONOMSKA SREDNJA ŠOLA BORIS KIDRIČ LJUBLJANA Profesorica FURLAN Milena — srednja ekonomska šola, nam Je povedala: Po zakonu ima vsak učenec po osnovni šoli možnost vpisati se tja, kamor želi, če je seveda uspešno opravil obvezno šolanje. Če bo vpis na našo šolo prevelik, bomo skušali učence preusmeriti v kako drugo stroko ali poklic. Kadar je vpis prevelik, je torej potrebno narediti izbor in na naši šoli pri tem upoštevamo: določena znanja učenca, njegove sposobnosti; tako fizične kot psihične in znanje iz predmetov, ki so za našo šolo značilni, se pravi iz slovenščine, matematike in tujega jezika. Letos bomo vpisali šest razredov, medtem ko smo jih lani dvanajst. V prvem letniku je program enoten in povsod na vseh srednjih šolah enak, pomembne pa so usmeritve, ki jih je prineslo usmerjeno izobraževanje in sicer naj bi se dijaki pri nas že po dveh letih odločili za določeno smer študija, pomagali pa jim bomo tudi pedagogi. Po dveh letih uspešno opravljenega študija na ekonomski srednji šoli si gojenec le-te že pridobi poklic — postane blagovni manipulant. Učenci se bodo lahko odločali za študij trgovske dejavnosti, za poslovno finačno dejavnost in za trgovskega poslovodjo. Za nadaljnji študij so vsekakor dobri pogoji, predvsem pa se dijaki lahko po končanem šolanju vpišejo naprej na ekonomsko fakulteto, višjo komercialno šolo, pravno fakulteto ali pa gredo študirat organizacijo dela v Kranj. Dijaki se na šoli učijo tisti tuji jezik, ki so se ga učili v osnovni šoli. Na srednjo ekonomsko šolo morajo priti učenci disciplinirani, ker jih tu vzgajamo za bodoče samoupravne odnose v posameznih delovnih organizacijah, zato na šoli polagamo precej pozornosti razvijanju samoupravljanja. Izvenšolsko delo je dobro organizirano, saj deluje na šoli cela kopica krožkov in društev. Usmerjeno izobraževanje je prineslo tudi to novost, da bodo učenci lahko samo enkrat ponavljali, zato naj bi se na našo šolo vpisali predvsem disciplinirani učenci in seveda taki, ki jim učenje ne dela težav. FRANETIČ Mojca — tretji letnik ESŠ: Za to šolo sem se odločila, ker so me močno zanimali strokovni predmeti, pa tudi o samem šolanju in kasnejšem poklicu sem se veliko posvetovala s strokovnjaki s tega področja in seveda prijateljicami, ki so študirale pred menoj. Danes nisem povsem prepričana, če bom delala na tem področju, ker se mi zdi delo veliko preveč monotono in nemalokrat tudi šablonsko. Kdor se misli šele vpisati, mora imeti precej veselja za strokovne predmete in vpis ne sme biti posledica prigovarjanja staršev ali koga drugega. SELJAK Janko — tretji letnik ISŠ: Za to šolo sem se v veliki meri odločil zato, ker po osnovni šolo sploh nisem Sovrs Dana vedel, kam naj se vpišem. Štirinajst ali petnajst letnik se res težko odloči za svoj življenski poklic. Sedaj, ko se je pojavilo usmerjeno izobraževanje, bo seveda tudi ta stvar okrog odločitev nekoliko drugače stekla. Moram odkrito priznati, da me poklic ekonomskega tehnika ne privlači dovolj, zato nameravam nadaljevati študij na eni od višjih šol. Tistim, ki se šele mislijo vpisati na srednjo ekonomsko šolo svetujem, da stvar poprej temeljito premislijo. Biti morajo solidni in jasno, kolikor toliko pridni za učenje. CENTER STROKOVNIH ŠOL L JUBL J AN A-BEŽIGRAD SOVRE Dana—predstojnik elektro šole nam je povedala: Zadnji sestanek vodij šol z zavodom za šolstvo SRS in republiško izobraževalno skupnostjo je pokazal, da se bo letos lahko vsakdo javil za smer »elektro«, s pogojem, da je obvezno končal osnovno šolo. Močno nas tare pomanj- Zupančič-Metelko Jožica se premalo odločajo za to šolanje, zato smo bili lani primorani ukiniti frizersko smer, ker je bilo pač premalo prijav za prvi letnik. RUS Janez — tretji letnik CSŠ Bežigrad, RTV mehanik Za ta poklic sem se odločil tik pred koncem osemletke. Poklic meje poprej že dolgo navduševal, saj sem doma zelo rad raziskoval elektronske naprave. Izbrani poklic je moj življenjski cilj in se mi zdi realen glede namoja hotenja in želje. Vsakdo, ki misli po osnovni šoli na to Šolo, mora v sebi nositi resnično zanimanje za svoj bodoči poklic. Delo je naporno, tako umsko kot fizično, a volje do dela ne smeš izgubiti, če se ti kdaj slučajno zatakne. PELKO VIII — drugI letnik CSŠ Bežigrad, elektro mehanik Odločil sem se za poklic elektromehanika, ker me to delo veseli. Ta poklic je zanimiv, obeta se mi dober zaslužek pa tudo veliko možnosti zaposlitve in nadaljnega študija obstaja. Vsi, ki šele prihajajo na to šolo, naj se dobro učijo, predvsem naj se potrudijo na praksi, za V bodočem usmerjenem Izobraževanju naj bi imeli 47 usmeritev srednjega izobrsževsnja, v tem okviru pa 138 Izobraževalnih programov, ki bodo usposabljali za 369 širših poklicev oziroma del In nalog. Bistvena novost Je v tem, da se mladina ne bo več vpisovala v različne šole, ampak v določene usmeritve. V okviru določene usmeritve pa v vzgojnoizobraževalni program, ki ga bodo Izbrali. kanje prostorov, pogoj za sprejem na naš center pa je učna pogodba učenca s podjetjem, kjer bo potem kasneje opravljal tudi praktični del šolanja. Naš center obsega kovinsko stroko, elektro stroko, lesno stroko, šolo za fotografe in obrtniško stroko, ki se deli na frizersko, krojaško, šivilsko in avtoličarsko smer. šola je precej težka, zato ne izdelajo vsi učenci. Iz osnovnih šol prihaja k nam slabša populacija učencev, kajti veliko je zadostnih in dobrih. Deklet ni ali pa jih je le nekaj; najdemo jih na mestih RTV mehanika, obratnega električarja in elektromehanika. Z diferencialnimi izpiti, oziroma če opravijo te izpite, se učenci po končanem šolanju lahko vpišejo na srednjo šolo ali pa tudi na višje šole. V zadnjem času se opaža prav obratno, namreč da učenci iz srednjih šol prihajajo k nam. Učenci opravijo praktični del pouka v podjetjih kjer jih oceni posebna komisija, v šoli pa imajo le spretnostno prakso. Slovenski učenci poklic morajo imeti veliko mero zanimanja in tudi precej strokovne literature je potrebno prebrati. LAMPE Darko — tretji letnik CSŠ Bežigrad, RTV mehanik Za ta poklic sem se odločil, ker me to delo zanima. Vedno sem se rad ukvarjal z električnimi aparati. V svoj bodoči poklic bom moral vložiti precej truda, če bom hotel uspeti. Vsem, ki se mislijo vpisati, svetujem, da dobro premislijo, predno se odločijo, kajti mnogim je kasneje žal. ker se jim delo ne zdi dovolj zanimivo. SVETE Bernard — tretji letnik CSŠ Bežigrad, elektromehanlk Elektrika me je vedno zanimala, zato sem se po osnovni šoli odločil. To je zelo prijetno delo, čeprav doživiš tudi kaj zoprnega. Menim, da je ta poklic zelo v redu. Vsem, ki se mislijo vpisati, svetujem, naj se le, zakaj šola ni pretežka, in če se vsak tukaj vsaj nekaj uči, jo mora opravit. Rogar Dragoljub In Ceme Janez Lampe Darko in Rus Janez ŠOLSKI CENTER ZA BLAGOVNI PROMET LJUBLJANA METELKO-ZUPANČIČ Jožica — pomočnik direktorja, nam Je povedala: Letos bomo pri nas vipisovali v ekonomsko usmeritev, in sicer imamo smeri: blagovni manipulant, komercialni tehnik in trgovsko dejavnost, ki se deli na prodajalec, skladiščni tehnik in aranžerski tehnik. Pogoj za vpis v prvi letnik je končana osnovna šola. Prvo leto se učenci na vseh srednjih šolah izobražujejo po popolnoma enakem izobraževalnem programu in so tudi predmeti enaki. Vpisovali bomo v vse smeri, čeprav se učenci odločijo zanje šele kasneje, točneje po prvem letniku vzgojno-izobraževlne osnove. Vsak kandidat bo lahko nadaljeval program za blagovnega manipulanta in po dveh letih bo že imel poklic. V nadaljevanju dobi v tretjem letniku spričevalo prodajalca, po štirih letih pa spričevalo komercialnega tehnika in aranžerskega tehnika. Potrebe po vseh teh kadrih so zelo velike, zato je Ljubljana za trgovski program razpisala 930 učnih mest za učence in 140 mest za odrasle. Imamo precej težav s prostori, obenem pa moramo gledati še na materialne in druge odnose, tesno moramo sodelovati z združenim delom in delovnimi organizacijami in na podlagi tega se izrazijo potrebe po izšolanih kadrih, ki jih pri nas usposabljamo. K nam prihajajo predvsem učenci slabše populacije, v veliki meri so zadostni, dobri... Naša smer je ekonomska in tudi nadaljevanje je možno na ekonomski smeri, kar do sedaj ni bilo možno, prineslo pa je to novost usmerjeno izobraževanje. Sprejemnih izpitov ni, novost pa je tudi celoletni pouk in 14 dni prakse, ki jo bodo učenci opravljali v združenem delu. Možnosti za nadaljnji študij so se z usmerjenim izobraževanjem bistveno izboljšale, saj so bile poprej minimalne. INTIHAR Marta — tretji letnik, šola za prodajalce Že od nekdaj me je privlačila prodaja blaga, zato sem se odločila za to šolo. Upam, da bom v svoje poklicu uspela in ga z veseljem opravljala. Učencem, ki se kanijo šele vpisati, svetujem, da se potrudijo in dosežejo svoj življenjski cilj. Imeli bodo po novem celoletno šolanje, več predmetov, zato se bo potrebno tudi bolj zavzeti za študij. KOVAČ Helena — drugi razred, šolski center za blagovni promet Zelo me je veselilo delo z ljudmi, rada sem med njimi, zato sem se odločila za ta poklic. Privlačilo in zanimalo me je tudi delo sestrične na tem področju in tako sem se laže odločila. Vem, da je moj bodoči poklic precej težak in zahteven, a prizadevala si bom, da ga bom vestno opravljala. Za vse, ki se mislijo vpisati, naj povem, da šola ni preveč težka, posebno, če ne pozabiš na učenje in imaš veselje do tega poklica. ZUPANČIČ Vera — tretji razred, šola za blagovni promet Za to šolo sem se odločila, ker me je zanimalo delo z ljudimi, vedno sem si želela stika s stankami. Seveda ima moj bodoči piklic tudi slabe strani. Delati je potrebno v dveh izmenah, ob sobotah in tudi nekaterih praznikih. Tisti, ki se mislijo vpisati na to šolo, naj stvari dobro pretehtajo, da se kasneje ne bodo premislili. Vsakdo mora biti trdno odločen in dobro seznanjen s potekom dela v svojem bodočem poklicu. VZGOJITELJSKA ŠOLA LJUBLJANA Bili smo tudi na vzgojiteljski šoli Ljubljani, vendar nismo dobili pedagog8 oziroma predstojnika, ki nam bi poved»P" kaj določnejšega o samem šolanj^f'i Sporočili so nam, da nam bodo posla11?* program po pošti, vendar ga go sedaj 5* k> nismo prejeli, zato smo izbrali sam" irt mnenja nekaterih učenk vzgojiteljski j9 šole. Ta šola je namenjena predvsei" 9( k, osnovnošolkem, točneje: obiskujejo skoraj izključno dekleta: TRINKAUS Briglta — drugi letni' *i vzgojiteljske šole H Že zgodaj sem se seznanila z delof i. vzgojiteljice, saj so mi o tem pripovedc 11 vale prijateljice, ki so to šolo že končale Poklic vzgojiteljice je izredno težak t Moja želja je, da bom kasneje, ko bo"1 to vzgajala predšolske otroke, dobro znaš' ^ la, zato se velja tudi v šoli potruditi, da s pridobiš čim več znanja, kajti najmlajši v vrtcu ga potrebujejo zelo veliko, a ga fl I dobijo, če ga sama vzgojiteljica nim* I Tistim, ki se šele kanijo vpisati, svetu- In jem. da dobro premislijo o poklicu vzgo" j jitelice. Učenec natej šoli se morazave- ' dati odgovornosti svojega bodočeg8 poklica, biti mora nadarjen, glasben" j j sposoben, potrpežljiv in priden za uče- h nje. ,„ MAROLT Pavla - drugi letnik^ vzgojiteljska šola a Za to šolo sem se odločila, ker bi rad81 delala z otroki in jih vzgajala. Pogovaf" f jala sem se tudi z vzgojiteljico, ki mi i8 a nekaj povedala o svojem delu, nak*( B, sem se odločila. Moj bodoči poklic se m1 ' zdi lep in ga bom z veseljem opravljala Vsem, ki se šele mislijo vpisati, n* 1 morem svetovati kaj posebnega, a ime" P morajo veliko veselje do dela z najmlant širni, imeti morajo dovolj potrpežljivosti in volje, biti morajo dobrega značaja i" seveda marljivi za učenje. HODNIK Mojca — drugI letnik vzgojiteljska šola Ža to šolo sem se odločila, ker im8 veselje do otrok. Nekaj enkratnega s8; mi zdi vzgajati malo družbico otrok, o*! katerih se človek razvedri. O svojem pOJ klicu seveda menim vse najlepše, da* najbrž ne bo ravno tako. To je poklic, » ga bom z veseljem opravljala, mislim.^ bom v njem uspela in uresničila svoj žj^L Ijenski cilj. Vsem, ki se mislijo šele vpT sati to šolo jo zelo pnpporočam, saj1 6 njej dobiš vse splošno izobrazbo, spol' ft naš se z vzgojo otroka, gospodinjstvojj ju in še in še. Poglavitno je, da te vese» & delo z otroki. Učenke morajo biti marljiv8^ pri učenju, vzorne v obnašanju tako * otroki kot tudi z ostalimi. Tekst FRANCI TRASAH Foto: JANKO LAMPČ Svete Bernard Pevci LIKA za las ob drugo mesto Otvoritev razstave akademskega slikarja Mladena Jer-galeriji Doma. Kulturni program je izvedel oktet in pesnik Milan Dekleva. •j"' i - - — iro- nejca v Kaščai >p»Lr sKO kdo »rojeni saK jvi-zo-zo-po- sKO •šai jkif1 jr *Jnjih nekaj let se je zlasti po obnovitvi di-j^ske skupine v Borovnici prekinilo poletno mrtvilo na kulturnem področju. JoiUl*1' zaslu9' si vaščani danes lahko O? a'0 *e kaj drugega razen proslav, saj ""pir Pevski zbor »LIKO« — Verd tudi letos zagnano in dosledno izpolnjuje zadani program, ki smo ga sprejeli na programski in volilni skupščini zbora jeseni 1979, kjer je bil izvoljen nov izvršni odbor. Za predsednika je bil ponovno izvoljen Petkovšek Jakob, medtem ko je podpredsednik Susman Jakob, tajnik Žirovnik Matjaž in blagajnik Mrlak Betka. Tako je pevski zbor imel 12. januarja že svoj redni koncert (Slovenske romantike) v dvorani osnovne šole Ivan Cankar. Na RTV Ljubljana je bilo snemanje 26 marca. Sedaj pa je za nami najtežji nastop, in sicer v Mariboru 12. aprila na tek- movanju najboljših slovenskih pevskih zborov, ki poteka vsako drugo leto pod naslovom »Naša pesem 80«. Tudi med elito smo se zelo dobrodržali. saj smo prejeli bronasto plaketo in le en dober odstotek nam je manjkal do srebrne. Toda z nastopom na tekmovanju »Naša pesem 80« še ni konec sezone, saj nas poleg nastopov na občinski reviji pevskih zborov, na raznih proslavah ob različnih priložnostih čaka še delo z drugim letnim koncertom, s katerim naj bi zaključili letošnjo sezono na vsakoletni kulturni prireditvi »Bistra80«, pa tudi drugam še nameravamo z našo pesmijo! J. S. V Galerij! Doma Je od 9.4. do 24.4. razstavljal akademski slikar čoro Skodlar krajino, obraza In tihožitja. Na otvoritvi, ki Js bils 9. aprila, je imel nagovor član predsedstva SRS akademik Josip Vidmar. Zaključili zimsko sezono '"a vedno pripravlja igre in zabavne ^ *e, ki so še posebno dobro obiskani. t P* ni nič čudnega, saj si ljudje, utrujeni .Prenapetega dela in vsakodnevnih .u ter hitrega tempa življenja, želijo °stitve in smeha. Prav zato seje dram-. lupina odločila, da bo uprizorila ko-, 1° Marjana Marinca, Poročil se bom s «Koi Premiera je bila 12. 1. 1980. 1 naslednji dan pa so jo ponovili. Po P*u sodeč so bili gledalci z delom za-P°'ini, saj je bila dvorana obakrat napona do zadnjega kotička. ^Srnska skupina je bila zadolžena tudi Or9anizacijo proslave v počastitev slo- I! slar 'e za9otovo ena izmed njenih po-stfiji, n strani, saj pomeni tesnejšo vez in ik 1 tudi Olklo, nied Vrhniko in Borovnico tudi v bo- organizaciji so priskočili na „8 9s<^tudi šolarji, ki so z veliko vnemo in sšNep'"rT1 naD'rali spomladansko cvetje in šopke, s katerimi so i0- (j 0vali žene, okrasili pa so tudi dvorani \ V 'olje Prireditev je bila obiskana veliko d9 e"*ot prejšnjp za kulturni praznik. To '«to°fnno dokazuje, da se še vse pre-S|3g?avedamo njegovega pomena in bo v tej smeri še veliko storiti, številni rijn ?a 8 rnarec je nedvomno veliko " ^iinT'6 Za vse nastopajo£e. ki z veliko ^ 9r» ^seiJern pokažejo občinstvu to, a i ga esecu marcu pa smo se z recitalom. ,c rtsvl6priPravilaZZB, spomnilipreserskih '? P^881'1' krajevni praznik našega 'oški ed" Pa so 9a mladinci, pionirji. Scjjte' Pevski zbor ter skupina plesalk. Pri-' i l 'e uspela in je bila dobro obiskana, "•šla em nastopu sta k recitatorjem topaPrec■ posojik za nakup iteaovtnj v tUlai luMai »h za grM!a}<) iadrvi-K^**-k MimvhUII ~ veajekth h H in v zadružni pada«. ^upna natečajna vsota znaša 7.294.141.00 din. te vsote se namenja 4.376.485,00 din za posojila temeljnim organi-' p . Jam združenega dela in drugim organizacijam, ki združujejo sredstva 'le ^'janski banki, stanovanjsko-komunalni banki Ljubljana po 13. žiiln rePubliske»a zakona (za občino Vrhnika), 1.458.828,00 din za poso-Uv 8raditeliem v stanovanjski zadrugi in 1.458.828,00 din za posojila de-iah° v"1' zaPos'emh v organizacijah združenega dela in v drugih organizaci-' Mnk' zdru*uJeJ° sredstva pri Ljubljanski banki, stanovanjsko-komunalni jO n*> Ljubljana po 13. členu republiškega zakona (za občino Vrhnika). |6| . poj..organizacije združenega dela ali druge organizacije lahko pridobijo jj0'1'0 za nakup, gradnjo ali rekonstrukcijo najemnih stanovanj pod sle- 5^SrUni mi»imalnimi pogoji glede lastne udeležbe, odplačilne dobe in iflf'estne m«*- Znaša It lik*«!?*8 P°Pre4ni osebni jJK?*'1 na zaposlenega °!*!?e na Poprečni osebni 2 **odek v SR Sloveniji v 2 f »teklem letu % 39; udeležba organizacije pri nakupu od nakupne cene najmanj odplačilna doba posojila največ let najnižja obrestna mera letno fi }00 do 110 JE 110 do 130 5 d 20do I70 1.M 170 30 35 40 50 60 70 20 20 20 15 10 10 3,0 3,0 3,5 3,5 4,0 4,5 10 07* 2 iupec etažne8a stanovanja lahko dobi iz združenih sredstev posojilo "°bo • e4imi minimamimi P°g°j' glede na lastno udeležbo, odplačilno ^ 'n obrestno mero: Znaša ■ j. )e Znašal v prethodnom bk p°Precni mesečni Ej**k na družinskega iT udeležba kupca v odnosu na kupno ceno za standar. stanovanje % [n *> 3.267 din Ml) y 3.267 do 3.533 2f "»d 3.533 do 3.833 , Jad 3.833 do 4.156 eHK"8«! 4.156 do 4.417 j) "ad 4.417 do 4.732 m "»d 4.732 do 5.035 all^dS.OSSdin 40 45 50 55 60 65 70 75 odplačilna doba posojila največ let najnižja obrestna mera letno % 24 3,0 22 3,0 20 3,5 18 3,5 16 4,0 14 4,0 12 4,5 10 4,5 {J Vaditelji individualne stanovanjske hiše lahko dobi iz združenih Sh^j. Posojilo pod naslednjimi minimalnimi pogoji glede na poprečni ■^"hoH PosoJ110 P°a nasieanjimi minimalnimi pogoji glede na popreč 'no h na družinskega člana v preteklem letu, lastno udeležbo, odpl Gobo in obrestno mero: J poprečni ila- Znaša le 1 ip >hortZnaJal P°Prećni "'Un na družinskega r v Preteklem letu udeležba graditelja individualne hiše v odnosu do kupne cene standardnega stanovanja % odplačilna doba posojila največ let najnižja obrestna mera letno % Si *> 3.267din 50 '\nad 3.267 do 3.533 55 "ad 3.533 do 3.833 60 24 22 20 3,0 3,0 3,5 d) nad 3.833 do 4.156 65 e) nad 4.156 do 4.417 70 f) nad 4.417 do 4.732 75 g) nad 4.732 do 5.035 80 h) nad 5.035 din 85 18 16 14 12 10 3,5 4,0 4,0 4,5 4,5 4. Za reševanje najnujnejših stanovanjskih vprašanj delavci v državnih organih in družbenih službah lahko dobijo iz združenih sredstev posojila navedene organizacije pod ugodnejšimi pogoji: a) udeležba pri najemanju posojila znaša najmanj 20 %. b) odplačilna doba za vračanje najetega posojila znaša največ 24 let in c) obrestna mera za najeto posojilo znaša najmanj 3 % letno. Za taka posojila je mogoče uporabiti v letu 1980 do 30% od zbranih združenih sredstev. Posojilojemalec mora poleg navedenih ugodnejših pogojev zagotoviti tudi osnovne pogoje, ki so navedeni v 1. točki tega natečaja. Organizacije združenega dela in druge organizacije morajo k vlogi za pridobitev posojila priložiti naslednjo dokumentacijo: 1. srednjeročni program za reševanje stanovanjskih vprašanj svojih delavcev, 2. potrdilo oziroma izjavo, da gradi ali kupuje najemna stanovanja v okviru občinskega programa stanovanjske graditve in predpisanega stanovanjskega standarda, 3. Izjavo, da se zavezuje dati stanovanja takim delavcem, katerih osebni dohodek je pod poprečjem osebnih dohodkov v organizaciji in katerih osebni dohodek ne presega več kot 20 % povprečnega osebnega dohodka v občini Vrhnika. Pri tem se osebni dohodek ugotavlja po enakih kriterijih, kot se ugotavlja skupni dohodek občanov, 4. Izračun povprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v organizaciji za leto 1979, potrjen pri Skupščini občine Vrhnika, oddelek za gospodarstvo in finance (plansko-analitska služba), 5. Dokazilo o kreditni sposobnosti in sposobnosti pokritja lastne udeležbe in 6. sklep samoupravnega organa o najetju kredita ter o kritju lastne udeležbe. Individualni prosilci za pridobitev kredita za nakup etažnega stanovanja ali za graditev stanovanjske hiše morajo k vlogi za posojilo predložiti: 1. izjavo o skupnih dohodkih gospodinjstva v letu 1979, dokazano z ustreznimi dokumenti (potrdila delovnih organizacij o višini osebnih dohodkov in drugih dohodkov za vse družinske člane, tudi otroški dodatek), 2. potrdilo, da ima delovna organizacija ali druga organizacija, pri kateri je prosilec zaposlen, izdelan srednjeročni program reševanja stanovanjskih problemov, 3. soglasje delovne ali druge organizacije, kjer je prosilec zaposlen, da soglaša z dodelitvijo kredita prosilcu, 4. uradno potrdilo o ugotovljeni lastni udeležbi pri najetju posojila (uradna ocenitev delno zgrajene stanovanjske hiše ali materiala, ipd.), 5. v kolikor je prosilec koristnik družbenega stanovanja, je treba predložiti izjavo, da bo družbeno stanovanje izpraznil v sporazumno določenem roku in ga izročil imetniku razpolagalne pravice, 6. družinski list, ki ga izda pristojni upravni organ SO Vrhnika. Prednost pri pridobivanju posojila za gradnjo ali nakup najemnih stanovanj iz združenih sredstev imajo organizacije, ki izločajo in združujejo sredstva za stanovanjsko graditev v višjem odstotku, kot je določeno v sklenjenem samoupravnem sporazumu o združevanju in usmerjanju sredstev za stanovanjsko graditev za obdobje 1977 do 1980. Prednost iz prejšnjega stavka dokazujejo organizacije z ustreznimi potrdili SDK na podlagi podatkov iz zaključnega računa za leto 1979. Šteje se, da je gradnja, nakup ali rekonstrukcija stanovanjske hiše ali stanovanja, ki se gradi, kupuje ali rekonstruira, v okvirih določil odloka o določitvi stanovanjskega standarda, če cena kv. metra koristne stanovanjske površine ne presega cene družbenega dogovora o oblikovanju cen v stanovanjski graditvi na območju občine Vrhnika za leto 1979, ki je znašala 11.489,20 din. Pravico pridobitve posojila za stanovanjsko zadružno gradnjo imajo stanovanjske zadruge ustanovljene na območju občine Vrhnika in v drugih občinah, katerih člani združujejo sredstva za stanovanjsko gradnjo pri Ljubljanski banki, Stanovanjsko-komunalni banki v Ljubljani po 13. členu republiškega zakona (za občino Vrhnika). Stanovanjske zadruge k vlogi za pridobitev posojila predložijo fotokopijo registracije zadruge in poimenski seznam članov, prosilcev posojila. Izvršni odbor skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti z oziroma na višino sredstev in število prosilcev določi vsoto, ki jo dobi posamezna zadruga. Predlog o razdelitvi sredstev na posameznega člana zadruge pri-pravoi Svet zadruge in ga posreduje v potrditev Izvršnemu odboru skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti Vrhnika. Vloge z vso potrebno dokumentacijo se naslovi na Samoupravno stanovanjsko skupnost občine Vrhnika, Cesta gradenj 1. Natečaj traja do 31. 5, 1980. Po tem roku dospelih in nekompletnih prošenj Izvršilni odbor skupščine Samoupravne interesne skupnosti Vrhnika ne bo obravnaval. Vse informacije v zvezi z razpisom natečaja dobite pri strokovnih službah SSS Vrhnika, Cesta gradenj 1, vsako sredo od 7.00 do 12.00 in od 13.00 do 16.00 ure. Natečaj za pridobitev posojila se objavi v občinskem glasilu »Nas časo- pis« O izidu natečaja bomo vse prosilce pismeno obvestili. Vrhnika, v aprilu 1980. IZVRŠILNI ODBOR SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI VRHNIKA l^MO ZA SVOJE ZDRAVJE J POLNOŠTEVILNO UDELEŽIMO ^ROGRAFSKE AKCIJE! K\ '0 pO ki bilc Ja radiofotografska akcija — fluorografija — prebivalcev ob-k,?n'ka je bila opravljena 1976. leta. Takrat je od planiranih 9366 0 radiofotografiranih 8088, kar je 86,35 %. Da bi bila letošnja lS uspešnejša, se spomnimo na nekaj pomembnih dejstev, ki I6I množični preventivni akciji poseben pomen. .Jjl^ografijo želimo zajeti vse občane od 29. leta starosti dalje, J ,l6tos v naši občini 8327 oseb. Akcija bo izvedena v času od 27. 03. junija 1980 in jo bo izvajala posebna, za to usposobljena ^luta Golnik. Kontrolne preglede oseb s sumom na obole-t vl^a koša pa bo opravil dispanzer za pljučne bolezni in TBC o ^DRAVSTVO Vrhnika. t ir!!? MU°rografiranja je iskati neznane bolnike s pljučno TBC, pri moramo biti posebno pozorni na starejše občane, socialno 0 f Ki" o' skupine prebivalcev, kronične alkoholike in priseljene de-6L ti zadnji flouorografiji 1976. leta smo odkrili 8 novih bolnikov s \ tuberkulozo, od tega 5 v starosti nad 65 let! •% ° več odkrivamo tudi drugih pljučnih bolezni, med katerimi je "ta. M Vaj mestu in najnevarnejši in 1 zgodnje odkrivanje, ker bomo uspešno zdravili le pravo !2 rov r-te Pr'mere- v prejšni akciji smo v naši občini odkrili pet v Pljučnega raka in 4 primere drugih pljučnih neoplazm. pljučni rak. Pri tej bolezni je še n»k?' l°n dveh obolenj pa odkrivamo še druge kronične pljučne bo-H* Kr°nicni bronhitisi, silikoze, sarkoidoze in druge ter mno-j i0 6 neznane bolezni srca, ki jih tako morda še pravočasno nagi* (j/13 ustrezno zdravljenje. V zadnji akciji smo odkrili do takrat pf ^ni službi neznanih, pa zdravljenja potrebnih 36 srčnih bolni- " lirwSDeh fluorografske akcije v veliki meri odvisen od udeležbe, '8tos stremeti za tem, da bo le-ta vsaj 95% (pred 4 leti je bila 86,35%), ker je prav med tisto populacijo, ki se akcije izogne, možna višja obolevnost. Glede sevanja naj ne bo strahu, saj je Komite za radiologijo objavil, da torakalnaradiofotografija v nobenem primeru ne predstavlja gene-tičnega rizika, samotični rizik pa je pri sistematski radiografiji nepomemben. Dispanzer za pljučne bolezni in TBC TOZD Zdravstvo Vrhnika Na podlagi 15. in 198. člena zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS, štev. 5/72) in na podlagi 45. člena Pravilnika o upravljanju z združenimi sredstvi z usmerjeno stanovanjsko graditev v občini Vrhnika RAZPISUJE SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE VRHNIKA ZA LETO 1980 TUDI 5. natečaj za posojila za nakup etažnih stanovanj ali za gradnjo in obnovo stanovanjskih hiš delavcem, zaposlenim pri zasebnih delodajaldh Skupna natečajna vsota znaša 600.000 din. Pogoji za pridobitev posojila po tem natečaju so isti, kot so opisani v zgoraj navedenem 7. natečaju. Utemeljene prošnje s potrebnimi dokazili vložijo interesenti preko Združenja obrtnikov Vrhnika na naslov: Samoupravna stanovanjska skupnost občine Vrhnika — Izvršilni odbor. Veljavnost natečaja traja do 31, 5. 1980. Vrhnika, v aprilu 1980 IZVRŠILNI ODBOR SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI VRHNIKA zamenjava starih vozniških dovoljenj Rok, pomemben za šoferje Po določbah pravilnika o obrazcu vozniškega dovoljenja., je zadnji rok za zamenjavo Starih — ifideinih vozniških dovoljenj 31. december 1980. Zato priporočamo občanom — voznikom motornih vozil, da si skrbno ogledajo svoje vozniško dovoljenje. Če ugotovijo, da je vozniško dovoljenje na tridelnem obrazcu, naj poskrbijo za pravočasno zamenjavo, ne glede na veljavnost vozniškega dovoljenja, ki jo bodo napravili na oddelku za notranje zadeve Skupščine občine Vrhnika. Vlogi je treba priložiti dve novejši fotografiji 3,5x4,5cm. Po preteku tega roka zamenjava namreč ne bo več možna. Do novega vozniškega dovoljenja bodo zopet lahko prišli le s ponovno preizkušnjo pred izpitno komisijo. Ponovno pismo Mercatorju W/ moj namen polemizirati z nikomer, vendar pa so nekatere trditve v odgovoru direktorja Merkatorja netočne, zato jih moram popraviti. Artiklov, ki sem jih navedla v svojem prvempimua v trgovini na policah ni bilo, bila sem namreč poleg, ko sem nakupovala. Halucinacij pa doslej še nisem imela, zato povem (ponovno), da mleka ni bilo, tudi alpskega ne — tega sicer kupujem, če ga ni, pa vzamem tudi drugega! — Prav tako povem, da mehčalca perila ni bilo; kdo trdi, da sem hotela samo Bohor ali Lenor in da drugega mehčalca nisem hotela kupiti! Ni treba za prazne police dolžiti vedno potrošniško mrzlico, ko so nas javna občila lepo obvestila, da je za prazne police kriva neprilagodljivost trgovcev ter njihovo zapiranje v občinske in republiške meje. Iz istih virov smo izvedeli, da so tržne inšpekcije našle polna skladišča pralnih praškov!!! Prav nič mene moti, da me kdo uvrsti med neprilagodljive potrošnike, ki se ne znajo prilagoditi tržišču! Za mene je 35 let po vojni neumestno vsako pozivanje potrošnikov k potrpljenju in solidarnosti, češ da gre za zmanjšan uvoz reprodukcijskega materiala, stabilizacijske ukrepe itd., če vem, da je istočasno moč kupiti artikle (kijih ni moč dobiti v Borovnici), na Vrhniki ali v Ljubljani, razen občasno praška. In morajo Borovnicam mimo svoje trgovine drugam po nakupih, če hočejo priti do osnovnih življenjskih potrebščin. In ker me že uvrščate med neprilagodljive potrošnike, priznam, da ne znam pripraviti iz besed solate in pri kuhanju mlečnega riža uporabiti alkohola namesto mleka. Glede alkohola sem opazila, da nimate niti prostorske niti prevozne stiske, saj sta tako trgovina kot bile vedno založena z maligani. Alkoholizem dežele Kranjske ne bo prav nič na škodi, če bile ukinete in na njegovo mesto postavite mesnico in razširite prostor za prepotrebno zelenjavo. Oboje namreč služi velikemu širšemu krogu potrošnikov kot alkohol. In v naši družbi moramo pač podrejati interese širšim družbenim interesom, zato smo socialistična družba!!! Glede »ankete« nekaj naključnih potrošnikov pa tole: nekaj (precej) ljudi, ki me poznajo, so mi rekli, da je res, kar sem napisala v svojem prejšnjem pismu. Vendar pa menim, da bi za pravo sliko stanja trgovine v Borovnici morali zasnovati širšo anketo, ki bi morala biti anonimna, naravnost vprašani ljudje zaslutijo, kaj želimo, in ker se nočejo zameriti, ponavadi ustrežejo našim pričakovanjem, čeprav v resnici čutijo morda drugače. Moje pisanje oz. vprašanje se morda zdi »v najmanjši meri in blago rečeno neokusno«, vendar moramo povedati, da je zrcalna slika preskrbe borovniških potrošnikov z osnovnimi življenjskimi potrebščinami. Z nikakršnim opravičilom se ni moč izgovarjati, da je na primer v soboto, 12. 4. že zgodaj dopoldne zmanjkalo kruha. Menda ni za to kriv zmanjšan uvoz reprodukcijskega materiala ali stabilizacijski ukrepi? In še vaš poziv, tov. Čampa, da bi s skupnimi močmi reševali problem preskrbe v Borovnici: borovniški potrošniški svet je pripravil sestanek vseh prizadetih, na katerem bi se dogovorili o težavah in sodelovanju med krajani in trgovino, da bi s skupnimi močmi našli izhod iz težav ki jih čutimo tako eni kot drugi. Poslali so vabila trgovinam Na vasi, Žitu ter Krimu. Iz prvih dveh poslovalnic sta prišli predstavnici, iz Krima pa ni bilo nikogar niti ni nihče poslal opravičila. Ob takem obnašanju je vsak poziv Borovničanom k strpnosti in sodelovanju popolnoma brezpredmeten in odveč je tudi vsak komentar, isto velja za nadaljnjo polemiko!!! S spoštovanjem! FRANČIŠKA CELARC ZAHVALA Ob hudi nesreči, ki me je zadela lani 26. maja, ko mi je pogorelo gospodarsko poslopje s stroji in orodjem, se vsem zahvaljujem za pomoč. V prvi vrsti domačim gasilcem in iz sosednjih vasi ter poklicnim iz Ljubljane, ki so se trudili, da se požar ni razširil še na druga poslopja. Vsem vaščanom, ki so mi pomagali s prostovoljnim delom, z lesom in denarno pomočjo, iskrena hvala. Iskrena zahvala sosedu Lavrinu, ki mi je takoj dal streho za shranjevanje krme za živino in prostor v času gradnje ter ostalim vaščanom, ki so mi tudi naklonili streho, da sem lahko spravil pridelke. Zahvaljujem se tudi vsem dobrim iz sosednjih vasi, za podarjeni les iz Bevk, Sinje gorice, Stare Vrhnike, Vrhnike, Mirk in Verda, Parketarni Verd za naklonjeno pomoč in Kmetijski zadrugi za pomoč. Zahvala tudi vsem tistim ljudem, ki niso tukaj zapisani, pa so se nas kakor koli spomnili. Še enkrat pa zahvala vsem tistim dobrim vaščanom, ki so mi pomagali pri novi gradnji. Vsem lepa hvala. BRGLEZ ALOJZ, Blatna Brezovica 21 ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta Jožeta Jesenovca se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam kakorkoli stali ob strani in v teh žalostnih dneh sočustvovali z"nami in ga spremili na zadnji poti, mu poklonili vence in cvetje. Posebno pa se zahvaljujemo sosedom in podjetju Opekarna iz Sinje gorice. Vsem še enkrat iskrena hvala. VSI NJEGOVI - ŽENA MARIJA IN SIN JANKO Z DRUŽINO ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega Voljč Jakoba Šklepcevega ata, ki smo ga na zadniLpoti pospremili 3. aprila, se zahvaljujemo vsem za izraze sožalja. Se posebej pa se zahvaljujemo ZZB NOV, upokojencem Žita, SAP Viatorju, GG Vrhnika in vsem, ki so nam bili v tolažbo in nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Doktorju Zekšu hvala za trud pri zdravljenju. DRUŽINA VOUČ Na občnem zboru so ocenili delovanje društev, še posebej pa so spregovorili o nadaljnjih nalogah vseh gasilcev. Obnova gasilskih domov odvisna od sredstev »Lani je bilo v občini šest večjih, sedem začetnih požarov in trije gozdni požari. Pri večjih in pri gozdnih požarih so ogenj krotili gasilci iz večjih prostovoljnih in industrijskih društev, na nekaterih pa tudi poklicna brigada iz Ljubljane. Začetne požare ki se največ pojavljajo v industriji, pa so zatrli sami delavci ob pomoči domačih gasilcev. Na vseh teh požarih so se gasilci operativci požrtvovalno in uspešno borili z ognjeno stihijo,« je v svojem poročilu na občnem zboru Občinske gasilske zveze, ki je bila 28. marca, poudaril poveljnik Urban Žirovnik. Občinska gasilska zveza, ki vključuje 14 prostovoljnih gasilskih društev in 4 industrijska gasilska društva, je razdeljena na 3 operativne sektorje. »Članstvo je osnovni dejavnik organizacije. Od njegove strokovnosti za katerokoli področje dejavnosti v gasilski organizaciji in od njegove pripravljenosti, da izpolnjuje naloge, na katere je pristala s sprejemom statuta organizacije, je odvisno vse. Zato ne gre samo za slepo pristajanje na statut, ampak za zavestno opredelitev do namena gasilske organizacije in njenih nalog. Naša organizacija ima odgovorne obveznosti do družbene skupnosti. Družbi pa ni in ji ne more biti vseeno v kakšnem obsegu so te obveznosti izpolnjene. Zato je veliki večin i naših č lanov povsem jasno. da je vstop v našo organizacijo sicer prostovoljen, da pa je izpoljnjevanje vsaj osnovnih nalog brezkompromisna obveznost. Ta obveznost pa je dvojna. Prvič tista, ki obvezuje vse družbene in društvene skupnosti enako glede na njihovo osnovno dejavnost. Le-to pa je. da skrbijo za uresničevanje socialistične družbene samo- zaščite v vrstah vseh socialističnih sil za zavarovanje naše socialistične samoupravne družbe. In drugič tista obveznost, ki je specifično naša in izhaja iz nalog in potreb varstva pred požarom ter gasilstva z vsemi humanističnimi in solidarnostnimi vzgibi kot nepogrešljivi spremljevalci naše aktivnosti. Tem družbenim obveznostim se naše članstvo ni nikoli izmikalo. Nasprotno — iskreno si je prizadevalo da so postale naše organizacije družbeno priznan člen splošne in posebej požarne zaščite. Pri tem pa se imamo zahvaliti, da se naše vrste stalno vračajo« je v poročilu orisal pomen njihove organizacije predsednik Občinske gasilske zveze Karel Mušič. Predsednik in poveljnik sta v svojih poročilih izčrpno orisala celotno in problematiko njihovega dela. Predvsem pa sta izpostavila vzgojo mladih kadrov in ocenila materialne pogoje delovanja vseh društev. V bogati razpravi, v kateri je sodelovala večina delegatov, so izpostavili številna vprašanja od obnove gasilskih domov, slišnosti siren do obveščanja pri požarih. Ugotovili so. da je analizo razvoja gasilstva v naslednjem srednjeročnem obrobju že obravnaval Izvršni svet in podprl stališče za 0.30 odstotno prispevno stopnjo za financiranje požarnega varstva. Poudarili so. da bo od realizacije planiranih prihodkov SIS za požarno varnost odvisna uresničitev obnove gasilskih domov v tem srednjeročnem obdobju. Sprejeli so tudi smernice za bodoče delo in opredlelili naloge ter sprejeli sklep o ustanovitvi komisij v vseh društvih za preventivne preglede stanovanjskih hiš ki jih bodo opravili v tednu varnosti pred požari. .v Zbiranje metuljev Dušan Mulej z Vrhnike se ukvarja z redko vrsto hobija. Lovi in zbira metulje in v zadnjih nekaj letih, ko mu čas dovoljuje, da se mu uresničuje dolgoletna želja, saj ima že od mladih nog veselje do zbiranja metuljev, je zbral okrog 1500 metuljev. Povedal je, da je v Jugoslaviji okrog 260 vrst metuljev, sam pa jih ima nekaj čez 60 vrst, ki jih je nalovil samo na področju naše občine. Na fotografiji: del njegove lepe zbirke metuljev. dislocirani obrat plastika tozd tehnični obrati žita Čut do varčnosti Oddaljen od vrhniškega centra, je- V dvorišču na Idrijski cesti umaknjen dislocirani obrat Plastika TOZD Tehnični obrati Žita iz Ljubljane. Njihove številke ni v telefonskem imenuku, ker telefona sploh nimajo. Niti poslopja ne krasi velik napis, a pot do njega najde vse več kupcev. Privabljajo jih s svojimi vse bolj iskanimi izdelki in s svojo solidarnostjo. V naše roke pa pride vsak dan njihova lična embalaža, v katero so na primer spravljene Žitove rolade ali škofjeloške kremšnite. Začeli so skromno pred šestimi leti. Eno vakumirko in en izsekovalni stroj so namestili v nekdanjo gražo avtoprevoznika. ki je kasneje služila kot skladišče za moko. Pet zaposlenih je imelo gašperček, nobenih sanitarij, niti telefona. Danes je tu 12 delavcev, od tega kar 9 žensk in to so pred vsem nekvalificirana delovna sila. Delo ni težko in tudi osebni dohodki niso slabi. Gibljejo se med 7.000 in 8.000 dinarji. Pet drugih obratov temeljne organizacije Tehnične obrati, ki zaposlujejo 46 delavcev, bo ustvarilo toliko dohodka kot Plastika. V prvih treh mesecih lani so dosegli milijon in pol dohodka, letos že milijon več in pri tem so porabili enako količino surovin. Zahvala za to gre novemu stroju, ki dopušča tako razporeditev modelov, ki prinaša manj odpadkov. So velik porabnik Jugovinilove plastike v Jugo.slaviji. Za surovino nimajo skrbi, ker imajo zagotovljeno dobavo. Jugovinil bo granulat za plastično maso lahko uvažal, ker sam dovolj tudi izvaža. Papirna kriza in pomanjkanje surovin za brizgano embalažo, vse govori v prid vakumiranja. Še pred dvemi leti so v Plastiki delali tudi ponoči, da so lahko zadovoljili povpraševanju kupcev, potem pa so nabavili še en vakumirani V obratu je 12 zaposlenih, od tega kar 9 žensk. Delo ni težko, disciplina je dobra in tudi zaslužek ni slab. stroj in danes delajo v dveh izmenah. Imajo le 25-kilovatni električni priključek in tako šibek tok, da bodo lahko čez nekaj tednov, ko bodo ojačali tok, dvignili produktivnost za štirikrat. Mar to pomeni, da bodo morali zaposliti nove delovne moči? Ne, je odgovoril obra-tovodja Julij Kratochwill, ki je po potrebi deklica za vse — skladiščnik, administrator, vzdrževalec strojev, inovator — obnovili bomo tehnologijo. »Če danes režejo trije noži, jih bo potem 15. Imamo neomejene možnosti tehničnih izboljšav« Na Nizozemskem je delal pet let v tovarni embalaže, tako da se je dodobra spoznal s tehniko vakumiranja, izsekovanja. Še čut za inovacije in varčnost ter tesna navezanost na kolektiv pripomorejo k ugodnim rezultatom. Če bi na primer dali v neko orodjarno izdelati izsekovalni nož. bi jih veljal 30.000 do 40.000 dinarjev, doma narejen pa je stal le okoli 2.000 dinarjev. Razj tega so ga izdelali iz primernejšega in kv^ litetnejšega materiala in tudi tako. u3 !3& zamenjajo posamezna izrabljena rezjl medtem ko bi naročenega morali proč, če bi se klina nekje odlomila, i Izdelujejo 9 standardnih artiklov, iš#j» pa še vedno nove. Pri domačih TOZD'j morejo zaslužiti, ker bi potem drugi M izgubo, koncu koncev pa gre vse v isti 1 Embalaža za rolado, ki stane 15 dinari ne more veljati več kot vsebina. ZaW določenih artiklih nimajo niti pare zasluJ in ob vse dražji surovini se morajo neki znajti. Zato si iščejo kupce tudi izven' mače hiše in možnosti so res velike. Varčnega gospodarja boli srce. da m' voziti odpadni material, ki ga ni malo okoli 30 odstotkov je odpadkov — v ba Če bi ga zmleli, bi zanj dobili 2 dinarja kilogram, surovina pa velja 50 dinarjev1 kratkem se bo še podražila. Takrat morda računica tudi za tovarno, ki m1 surovine uvažati. Razen tega plast onesnažuje okolje, ker je negorljiva' roma neuničljiva in bi bila predelava1 padkov še umestnejša. Nekaj jih vendar mora skrbeti v H ko vsi po vrsti tarnajo, smo vprai Res, premalo skladiščnega pro?t imajo, ker se jim obeta vse večja p zvodnja, 200 kvadratnih metrov ot>< skega zemljišča za obratom pa menda nezazidljivega. In še veliko ž imajo — radi bi postali samostf TOZD, ker se kot dislocirani obrat ti jo nekoliko odrinjene. Zaključeni I gram imajo, perspektive razvoja so like, predvsem pa bi lahko vlagali kjer je to najbolj potrebno. S svojim brim gospodarjenjem so že doka2 da bi dobro vedeli kam. LJUBA BABIČ-K0 spomin na strica — po 58 letih hrepenenja pričakal 1. maj v domovini_ »Ko bi mogel, povedal bi vsem mladim, naj ne zapuščajo domovine« Pomlad pred devetnajstimi leti je bila deževna in mrzla. Vseeno je bila to ena najlepših pomladi v naši hiši. Prav tisti dan. ko je nekdo potrkal, se je naliv za nekaj ur ustavil. »Počakaj, vidiš, da nad vrati pleskam!« se razburja oče. Oni na drugi strani vrat tiho čaka. Končno le zleze z lestve, odmakne stol in odpre: »A, saj vas ne poznam! Sem mislil, da je sosed « »Malo se že poznava,« čudno počasi pristavi obiskovalec. »S Stare Vrhnike se mi zdi, da ste.« »Kaj nimaš v Ameriki...« in tujec ni dokončal misli. Objela sta se, jaz pa stojim na pragu in premišljujem, kdo na svetu bito mogel biti. »Vidiš, to je moj brat, tvoj stric Vinko!« Besede se zatikajo, pa tudi treba jih ni. Vse besede vseh pisem vseh štirideset let so se zlile v podobo tega človeka. V naslednjih dneh deževne pomladi sta si pripovedovala vsak o svojih štiridesetih letih. Otroci so se razšli 1921; staršev ni bilo več, brezposelnost in pomanjkanje po prvi vojni je še mnogo njim podobnih pognalo v tujino. Sli so v Trst in na poti čez Kras so razmišljali o daljni Ameriki, o lepšem življenju. Mojega očeta niso vzeli na ladjo, ker je imel nekaj let premalo. Tako so se razšli. Pa obljubljena dežela ni bila tisto, kar so sanjali. Kapitalist tudi tam ni bil drugačen, le malo več je lahko plačal. Dolga leta je trajal delovnih od Težko se je bilo ločiti od ljubljene domovine, ko se je Vinko Mat-tias poslednjič odpravljal na pot proti Ameriki. Naš časopis — Glasilo Občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Vrhnika - Ureja uredniški odbor: Jereb Marina (predsednik), Curk Vida, Borčič Milorad, Susman Jakob, Selan Milan, Krašovec Andrej, Petelin Franc (glavni in odgovorni urednik), Žitko Ivan (tehnični urednik) - Naslov uredništva: OK SZDL, Cankarjev trg 8, Vrhnika - Številka žiro računa; 50110-678-41016 - Telefonska številka uredništva: 70-325 - Tisk: Tiskarna Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2 - Po mnenju Sekretariata za informacije v IS SRS na podlagi 7. točke prvega odstavka 26. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33-316-72) je Naš časopis oproščen prometnega davka. Preurejanje trgovin V letošnjem letu bo Mercator pričel s preureditvijo trgovine na Ulici 6. maja 10 in trgovine na Hribu. Do leta 1984 ima Mercator v planu zgraditev samopostrežne Vrtnarija in do leta 1985 samopostrežbo na Idrijski cesti. Ker je znano, da imajo skoraj vse poslovalnice na Vrhniki premajhne skladiščne prostore, bodo to upoštevali pri novogradnjah tako, da bodo načrtovali večje skladiščne površine za potrebe celotne trgovske dejavnosti v občini. V zadnjem času je založenost trgovin boljša zaradi zagotovljenih tržnih rezerv, saj se je povečala tedenska zaloga na dvotedensko. Za boljšo preskrbo s sadjem in zelenjavo PK Borinci bo v Borovnici postavil stojnico za prodajo sadja in zelenjave takoj, ko bo KS Borovnica uredila skladiščni prostor. V primeru, da bo promet s sadjem in z zelenjavo zadovoljiv, bodo PK Borinci postavili kiosk, če bodo lahko zadostili zahtevam inšpekcijskih služb. Po predpisih morajo kioski izpolnjevati minimalne sanitarno-tehnične pogoje (voda, elektrika, saniatije oz. pogodbo o uporabi sanitarij). Tudi oskrba s sadjem in zelenjavo na Vrhniki je zagotovljena le do jeseni, ko poteče rok za izpolnitev zahtev. V nasprotnem primeru bo potrebno poiskati drugega interesenta, ki bo pripravljen oz. imel možnost izpolniti vse pogoje. jutra do večera, misli na dom in domovino pa so vse pogosteje silile v srce. Pismo je pismo, ne more povedati vsega, pa če je še tako iskreno. Iz domačega kraja pišejo več o I. maju kot o Veliki noči. Pišejo o vojni, o tem, da ni več kralja, o Titu.Želja, ki si je dolga leta ne upa povedati glasno (saj ni nikoli dovolj denarja za potovarnje), se mora uresničiti, štirideset let je dolga doba in vendar v človeku ne zatre domotožja. Tako sta brata spet skupaj. »Veš. tako lepo si mi vedno pisal okrog I. maja, da sem si zaradi tega izbral ta čas za obisk. Se spomniš tistega: bukev odpira nežne, svetle zelene liste. Bukev! V Ameriki niti v park nisem imel časa pogledati. Čebele bi še jaz imel. toliko si pisal o njih. Pa v Stari mlin bi šel peš. Pa -1- najraje bi tu ostal... Če ne bi imel tam družine, sploh ne bi razmišljal« Molčita. »Pravzaprav smo bili otroci, ko smo šli. Kako naj bitedaj vedel, kaj je do-motožje. Če bi ostali doma, bi živeli težko, toda tudi v Ameriki ni bilo dosti bolje. Pa še nekaj je: v »ameriški Vrhniki« nas je vsako leto manj. Pred leti smo se dobili v klubu, lahko smo zapeli slovenske pesmi, zdaj pa nas je že za to premalo. Vse bolj smo osamljeni in vse bolj si želimo, da bi bilidoma. to pa je tukaj in ne vAmeri-ki. V vseh dolgih letih je nismo sprejeli kot domovino. 1. maj bova pa le enkrat skupaj preživela. V tiste laze bova šla. kjer smo kozo pasli! še več. pomolzli smo jo pa je bila juži-na!« Taki so bili pogovori vtisti pomladi. Zadnji večer pred odhodom v Ameriko sedimo v kuhinji. »Zdaj moram pa samo tebi nekaj povedati,« se obrne stric k meni. »Če boš kdaj želela od doma. se prej spomni teh besed! Ne hodi v tuje kraje, človek ni potem nikoli več zares srečen! In če bi mogel, bi to dopovedal vsem mladim« Pred tremi leti je zadnjikrat! na pot proti Ameriki. V letalu s al: SLOVO NA BRf Zakaj solze, prijatelji? Ne jokaj, Tone, dragi bfi saj kmalu spet se vidirrt saj nismo skupaj zadnji Letalo res odpelje me a duh med vami bo osti po gozdu, polju in goraH po naših krajih vasoval Čez leto, če bog zdravj1 spet vas prisrčno bom 0 spet Triglav naš občudv domače pesmi z vami P1 Če sreče te ne bom Um če prej zatisnil bom oči ne jok vaš, v moj sporni11 naj vaša pesem zadoni Slovenske pesmi mi zafi ki mame so jih nas učHe[ ljubezen zvesto v naših' do rodne grude so vcef VINKO I Svetli listi na bukvi me sp£ na tvojo veliko zvestobo. 0" solze in ti zapeli pesem o m' vensko pesem. Društvo gojiteljev malih živali z Vrhnike se je konec' seca marca sestalo na rednem letnem sestanku, na K' rem so pregledali delo društva v lanskem letu in za# program dela v letu 1980. Dogovorili so se tudi za naj novih pasem malih živali, ki bodo popestrile vsako« razstavo malih živali na Vrhniki, ki bo letos od 21. dO novembra.