Političen list za slovenski narod.
jjp*	preJeauB T«lj»: Zk oelo leto predplačan 15 (Id., xa pol leta 8 fld., » uetrt leta
4 yld., za en mesee 1 fld. 40 kr. ▼ ■dadniitmeljl prejenan Teljš: Za celo leto 12 (Id., za pol leta S gld., za 5etrt leta y (M., za en metec 1 ^ Ljubljani na dom pošiljan velja 1 rld. 20 kr. več na leto. ,	Posamezne številke veljajo 7 kr.
Kaioittino prejema opravniitvo (adminiitraoija) in ekipedicija, Semeniške nlioe št. 2, II., 28.
KaanaBlIa (inMrati> m sprejemajo in velji tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 13 kr oe se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primemo zmanjša
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Trednlitvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, L, 17.
Ishaja vaak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob »,',6. uri popoludn«.

,7 Ljubljani, v ponedeljek 24. februvarija 1890.
Letnik: XrVJJT.
Državni zbor.
z Dunaja, 23. februvarija.
Soinčna in senčna stran na desnici.
Stara ,Presse" danes naznanja, da je cesar odlikoval grofa Hobenwarta z velikim križem Leopoldovega reda. To odlikovanje je političnega pomena, kar potrjuje tudi gori omenjeni list, ker te novice ne razglaša med osebnimi ali dnevnimi zadevami, ampak na prvem mestu političnega pregleda. Če pa iščemo povoda temu političnemu odlikovanju, ne moremo si kaj, da bi ga ne stavljali v zvezo z državnozborskim delovanjem grofa Hobenvvarta. Po češki spravi slišali so se mnogi in tehtni glasovi, da je vsled nje politični položaj postal čisto drugačen, da bodo njene posledice vplivale na sostavo vlade in na razmere med njo in desnico, ker ministerstvo ni več navezano na desnico, ampak s pomočjo levičarjev in Poljakov doseže, karkoli hoče. Ce bi bilo to res, bil bi prva žrtva nove politične zveze voditelj sedanje večine državnega zbora, grof Hohenwart, kateremu bi na vse mogoče načine kazali, da je njegova veljava ! ob tla in da ga več ne potrebujejo, ker vzhajajo nove zvezde na državnozborskem obnebji. Ali ravno v zadnjem času se je pokazalo, da češka sprava levičarjev ni prav nič spokorila, da namreč enako hudo nasprotujejo vladi, kakor v svojih najbolj norih ! letih; pri obravnavah o žganjarskem, sladkornem in prihodninskem davku so v budgetnem odseku Herbsti, Mengerji in Plenerji enako srdito nasprotovali, kakor prejšnja leta, in pri dispozicij-skem zakladu so tudi nasprotno glasovali, češ, da tudi po češki spravi nimajo nobenega vzroka sedanji vladi zaupati.
Če hoče torej grof Taaffe ostati na vladnem
krmilu, mora se edino le opirati na sedanjo večino in se ž njo še tesneje spojiti. V tistem trenutku, v katerem bi v ministerstvo-sprejel nekaj levičarskih veljakov, godilo bi se mu prav tako, kakor lesici v basni, ki je bila pri hudem vremenu iz usmiljenja v svojo luknjo sprejela ježa, kateri jo je pa s svojimi iglicami tolilko časa zbadal, da jo je naposled spravil iž nje. Plener in Chlumeckj sta preveč prekanjena, da bi se ne znala otresti političnih nasprotnikov, ako le eden izmed njih pride v ministerstvo. Toda kje je potem sprava med narodi, katero cesar in katero vsi pošteno misleči državniki in rodoljubi iskreno žel^? Boji med posameznimi narodi bi se z vso srditostjo z nova pričeli in državo spravili v največjo nevarnost. Cesar torej nikakor ne more pogrešati grofa Taaffeja, ki se je pri češki spravi, katera se je zdela skoraj vsem nemogoča, pokazal kot izvrstnega posredovalca med prepirujočimi se strankami; grof Taaffe pa ne more pogrešati sedanje večine državnega zbora, ako hoče ustreči blagim namenom cesarjevim. Ministerski predseduik je merodajnim možem na desnici ob več prilikah zatrjeval, da vlada nikakor ne misli spremeniti dosedanjih razmer proti desnici, in zdaj je hotel to tudi z nekim vnanjim znamenjem pokazati. Ako so torej nedavno, ko je bil prav s tem redom odlikovan knez Schdnburg zaradi obilnih zaslug za češko spravo, iz tega odlikovanja sklepali, da se bliža doba levičarjev, nam enako odlikovanje grofa Hohenvvarta kaže, da cesar ve ceniti njegove zasluge za spravo med drugimi narodi, da vživa voditelj združene desnice državnega zbora pri njem enako trdno zaupanje, kakor prej, in da češka sprava splošnjega političnega stanja, zlasti razmer med vlado in desnico ni spremenila.
Ako pa v odlikovanji grofa Hobenvvarta vidimo solnčni svit, ne moremo prezirati nekega oblačka, ki je napravil malo sence ua desnici. Trije nemški
konservativni poslanci Ebenhoch, Kaltenegger in Pscheiden, ki so člani budgetnega odseka, so namreč včeraj objavili neko izjavo, v kateri oravijo, da so se nalašč odtegnili seji budgetnega odseka, v kateri se je razpravljal dispozicijski zaklad! Zanj niso hoteli glasovati, proti njemu pa tudi ne, ker se jim ni zdelo primerno to storiti v trenutku, ko imajo važne obravnave v gospodski zbornici politično stanje sčistiti. Omenjeni gospodje so hoteli s to izjavo vlado nekako siliti, da bi blagohotno vplivala na ugodno rešitev šolskega zakona v gospodski zbornici; ali način, katerega so si izbrali, ni primeren. Oni pravijo, da se jim zaradi razprav o šolskem zakonu ni zdelo primerno glasovati zoper dispozicijski zaklad; je pa li morebiti primerno, da to obešajo na veliki zvon? Če bi bilo mogoče, imelo bi to ravno nasprotni vspeh, kakor si ga obetajo. K sreči so vsi trije še le ma!o časa poslanci in ne veljajo toliko, da bi se jim prištevala posebna važnost. Njih konservativni tovariši sami niso zadovoljni s to izjavo in obžalujejo, da so to storili na svojo lastno odgovornost, ne da bi jo bili prej naznanili klubu. Sicer je pa tudi dvomljivo, da bi se bili nalašč odtegnili seji budgetnega odseka, v kateri se je razpravljal dispozicijski zaklad.
Dotična seja je bila napovedana za soboto dtie 15. t. m. Ali vsi trije gospodje so se bili z drugimi vred odpeljali domov, in seje zarad nesklepčnosti ni bilo. V torek dne 18. t. m. so bili še vsi trije doma in niso mogli zvedeti, da je istega dne predsednik za večer napovedal sejo budgetnega odseka, v kateri se je med drugim razpravljal tudi dispozicijski zaklad, za katerega je glasovalo vseh sedemnajst desniških poslancev, ki .so se vdeležili seje. Ce bi bili omenjeni gospodje res tudi prišli in glasovali z devetimi levičarji proti svojim zaveznikom, odsekovega^sklepa ne hi bili predrugačili. Zato tej izjavi nihče ne prišteva posebnega pomena, ali ne-
LISTEK.
Preste.
L
Gospod vrednik! Najprej se Vam moram predstaviti. Moj prijatelj, ki je do zdaj „v zvoniku" gonil svoje zvonove, moral je dati slovo svojemu kotu. Ni ga sicer udušil prepih, katerega se je navadil, kakor pravi, ampak hud mraz in postni čas, ki mu šegače po ušesih in kosteh. Obljubil pa je, da se že še oglasi, ako ne iz „slepih lin", pa vsaj izpod zvonice, koder bode še ravno tako lahko vlekel za vrvi, če mu tudi pritrkavati ne bode mogoče. Dejal je celo, da bode tam lahko štel slovenske liberalce, ki se bodo hodili v postnem času pepelit in premišljevat minljivost vsega posvetnega.
Mene pa je naprosil, da bi jaz vodil podlist-karske „eksercicije" za postni čas. Evo me, g. vrednik 1
Toda ne ustrašite se mel Meditacije moje bodo politične, literarne, socijalne in kar je drugih takih perečih epitetonov „8ignificantium". Kajti vem, da se nekateri slovenski žurnalisti tako boje svetopisemskih citatov in člankov, ki udarijo katerikrat tudi na'versko struno, kakor vrag križa. Ali da smo odkritosrčni, g. vrednik I enega žurnalista moramo vendar-le izvzeti. To je namreč goreči vrednik goriškega ,Slov. Sveta". Njemu nismo nikdar dovolj eirilometodejbki in res Vas mora zona tresti, da
Vas mora goriški gorečnik učiti o verskih zadevah. Meni se le čudno zdi, da „Slov. Svet" ni še postal dijecezanski list goriške nadškofije?! Vsaj zaupnice bi mu morali poslati že vsi slovenski duhovniki, ker se tako možato poteza za katoliške resnice. Najbrže jih neče objaviti radi skromnosti svoje!
Toda čas je že, da opravičim svoj naslov. Sicer to ni vselej potrebno, kakor nam kaže „Narodov" podlistkar, ki se jezi nad citati Vaših člankov, a sam pa časih navaja kar ves podlistek: le na konci ali morda tudi ob začetku pritisne par svojih be-sedij, da ga more potem zapečatiti s svojim „s"-om. Le verjemite mi, g. vrednik! tudi „s" se rad po-služi svetopisemskih citatov, ako jih le kaj v^!
Narodni pregovor pravi: „Pred pustom so zrele neveste, o postu pa preste".
Predpust je minol, neveste tndi. Sicer prihaja zdaj čas, da se ptiči ženijo, toda ta f^ket je mero-dajen le za Darvvinove učence. Device v srpanu pa prepuščam našim beletristom. Moja ,meditacija" podlistkarska se misli sukati le okrog zrelih prest.
Ali so moje preste ljubljanskih pekov, ali ve-lesalske, to vprašanje bi Vas utegnilo zanimati iz financijelnih in gastronomskih ozirov. Ljubljanske so namreč manjše kakor velesalske; vendar so pa zato bolj osoljene. A ta sol ima spet svojo politiko. Po bolj slanih prestah se laže pije. „Liquida non frangunt." Iz tega spet razvidite, da gredo ljubljanski peki ljubljanskim krčmarjem jako na roko.
Da smo nepristranski, moramo še pristaviti, da so ljubljanske preste tudi malo bolj rejene kakor velesalske. Vendar glede na kulturni pomen imajo velesalske preste vsakako prednost in prihodnji kulturni zgodovinar ne bode pač pozabil dati tej obrti častno mesto.
Ako pa sem pohvalil slanost ljubljanskih prest, vendar ne mislite, da ta hvala velja vsem. Zakaj v Ljubljani lomite tudi jako neslane preste. Kdor n. pr. bere vse vrstice, ki so se zapisale na hrbet g. dr. Mahniča zadnja leta, ta bode pač majal z glavo ia rekel: „Neslane take preste!"
Toda bojim se, ,da me vržete skozi vrata, in če so tik vrat še stopnjice, tudi po stopnjicah navzdol, da me nikdar več nazaj ne bode". Zato Vas raje poprašam, gosp. vrednik, kakšni so vaši sveži krofi, ki jih priporočate vsak dan v svojih inse-ratih? Ali so „masleni" ali „špehovi" ? Zakaj, ako se odločite za zadnje, »posvarim Vas že bolj s ko-rajžo", da petke izvzamete. V članku najstarejšega dnevnika sem bral namreč: „Kakor mora biti vera goreča, kolikor najbolj mogoče, tako mora biti tudi narodna zavest razvita in goreča mej nami, kolikor najbolj mogoče."
K drugemu delu tega zlatega stavka pa priporočam, da ljubljanskim natakaricam bolj stopate na prste, kakor do zdaj. Zakaj goreča mora biti narodnost ne samo na ognjišči, ampak tudi na jedilnih listih. Nikar naj se nihče ne da premotili.
koliko Dbvolje je vendar le napravila na desnici, zato sem jo primerjal oblačku, ki nam meuda ne bo dolgo kftlil političnega obnebja.
(;rof JultJ 4ndrassy.
Dne 18. t. m. je ob obalih Jadranskega morja na večno zatisnil oči mož, ki je kot avstrijski državnik igral važno vlogo ne le v svoji ožji domovini, marveč tudi v skupni državi. Skoraj vsi nemški in madjarski listi imenujejo pokojnega grofa Andrassyja genija in velikega državnika. To je tudi naravno, toda dela njegova pripadajo že zgodovini, in ta ga bode sodila nepristraneje in hladnokrvneje. Andrassj je bil pač gizdalin in kavalir v pravem pomenu besede, živahen in duhovit v razgovoru, v svoji pohtični in državniški delavnosti pa je imel na strani: ženske in srečo. In to je veliko v političnem življenji, a nikakor ne še dokaz, da bi bil pokojnik velik državnik, ki bi morda delal bistroumne načrte za prihodnjost. A nečesa ne moremo zanikati. Andrassy je ljubil svoj madjarski narod, ljubil tesnosrčno kot šovinist, ter vse svoje delovanje obračal v to, da koristi madjarski svoji domovini. Ko bi se držali reka „de mortuis nil nisi bene", morali bi zatajiti resnico, da je mrzil Slovane, posebno Hrvate. Kot slovenski konservativci nimamo povoda, da bi »velikemu Madjaru" peh hvalospeve, kajti bil je liberalec od pete do temena, pripomogel je mnogo, da se je razdehla Avstrija in skovala avstro-ogerska pogodba, in kot ogerski ministerski predsednik je to pogodbo izvrševal v praksi. Tudi proti katoliški cerkvi je rad kazal svojo mržnjo. Še v zadnjih letih je odločno zagovarjal postavo o mešanem zakonu.
Grof Julij Andrassy se je rodil 8. marca 1823 v Zemplinu. Ljudje trdijo, da je bil slab dijak in mu je bilo veselje po gostilnah bolj všeč nego pra-voslovje na vseučihšči. Tudi denarja mu nekda ni nikdar preostajalo. Omika njegova torej ni bila ravno temeljita. L. 1847 poslal ga je zemplinski okraj v ogerski deželni zbor, kjer je kot 241eten mož vzbudil toliko pozornost, da je bil leto pozneje izvoljen velikim županom. V zbornici je bil zvest pristaš Ko-šutov. Za časa madjarske vstaje je bil kar čez noč honvedski major ter se je bojeval proti Avstriji. Košut ga je kot »zastopnika Ogerske" poslal v Carjigrad, toda turški diplomatje ga niso vsprejeh.
Zaradi njegove vdeležbe madjarske vstaje obsodilo ga je vojno sodišče »in contumaciam" na smrt in kronik ga je »in effigie" obesil na vešala. Bežal je v Pariz, kjer se je poročil z grofico Katinko Ken-defyjevo ter ostal ondi kot izseljenec do pomiloščenja 1. 1860. Drugo leto je bil zopet voljen v zbor, kjer se je pridružil Dečkovi stranki. L. 1865 je bil podpredsednik poslaniške zbornice ter je z drugimi delal priprave za avstro ogersko pogodbo. V febru-variji 1. 1867 je bil imenovan ministerskim predsednikom ter je ob jednem vodil ministerstvo deželne brambe do leta 1871. Kot skupni minister vnanjih stvari je cesarja spremljal 1872 v Berolin
Ker pa sem že pri »nežnem" spolu, ki ravno zdaj pošilja svoj poziv gled4 ženske emancipacije iz tiste dežele, ki ima Husa za svojega rojaka, moram opozoriti slavne mestne očete na dober dohodek, ki ga lahko pridružijo svojim financam. V Ameriki n. pr. potrosijo ženske na leto za ličilo (šminko) toliko, da bi lehko s tem barvilom pobelili vsako leto 37.000 hiš, ako se računi za vsako hišo 300 mark za barvilo. Skusite, gosp. vrednik, napraviti tudi za Ljubljano tak proračun. Ženska emancipacija se ne more temu nasvetu upirati in gotovo Tam bodo hvaležni mestni očetje, ako se jim posreči nakloniti ndrodno ženstvo za to lepo žrtev »goreče narodnosti". In ljubljanski vodovod, ta bode vesel! Ali ni to lep motiv za postni čas?
Ko bi si Vaš podlistkar upal tudi z beletristi »preste tleči", tedaj bi rekel, da se o poljubih pač ne more dosti pisati v salonskih novelah. Zakaj, vpoštevajoč kolikovost in kakovost ličila, izgubili so ' poljubi SVOJ prvotni pomen in so tako malo pristni, kakor profesorju Masafyku, »na slovo vzat^mu* filozofu in kritiku — kraljedvorski rokopis.
Toda dovolj, g. vrednik! Škoda je začeti z novo polo papirja. Kadar se zopet vidiva, takrat bodeva že stolkla nekaj gosposkih ljubljanskih, nekaj pa * kmečkih vel^salskih prest, da se nikomur ne za-■ meriva.
Do takrat pa Vaš	Šumevec.
1874 v Petrograd, 1879 v Benetke in 187t) v Beich-stadt. L. 1878 je Andra88y na berohnskem kongresu zastopal Avstrijo ter je 1.1879 s knezom Bismarckom podpisal nemško-avstrijsko zvezo. V oktobru 1.1879 je nt začudenje vsemu svetu izročil ostavko. Vzroki še niso javni. Nekemu svojemu prijatelju je rekel: »Moral sem raz konja, dokler me ša ni sam vrgel."
To je v kratkih potezah mož, zanimiva prikazen med vrstami avstrijskih državnikov, kije iz ljubezni do svojega roda žrtvoval mu višje interese države. Dualizem, ki je Andras!iyja postavil na čelo ogerski državi, pomeni hegemonijo nemško-madjarsko. Poglavitno delo Andras8yjevo pa je avstro-nemška zveza. To zvezo smo lojalno sprejeli tudi Slovani, vendar se je veČina avstrijskih narodov pomirila, ko je vročekrvni pokojnik prepustil prevažno mesto ministra vnanjih stvari treznemu in previdnejšemu možu. Za avstrijsko zgodovino je naposled pomenljivo, da je v imenu politike klina zašel — ne z jedno stotnijo in godbo na čelu — temveč z armado 216.000 mož Bosno in Ercegovino. Andras8yju ni razum narekoval korakov, temveč srce, a povsod ga je spremljala sreča. Zanimivo je tudi, dajeAndrassy odbil Husije ponudbo, naj bi si Avstrija ž njo razdelila območje na Balkanu. Skratka: Grof Andrassy je bil zanimiva oseba, ki pa v požrtvovalnosti ni dosegel Szechenyja, v rodoljubji ne grofa Telekija, v priprostem značaji ne Dedka.
Romanje v Rim.
Tisoč in tristo let je že preteklo, odkar je sv. Gregorij Veliki sedel na papeževi prestol. Zares — lepa obletnica!
Gregorij je gledal stari svet v njegovih zadnjih vzdihljajih; on sam in na tisoče drugih pričakovalo je konec sveta. To trohlo poslopje brez prave in trdne podloge zrušiti se mora sedaj, sedaj. In vendar se je boril neumorno za blaginjo človeštva, in njegovemu duhu, ki ga je vodil Bog, posrečilo se je, iz neusahljivega vira pravega življenja, iz svete cerkve vdahniti človeštvu novih močij, stvoriti — dejal bi — novi svet, noseč povse znak njegovega duha Postavljen je bil ta svet na trduem, neomah-Ijivem temelju; človek jel je zopet spoznavati in spoštovati postavne oblasti in svetovni red, osebno in občno prostost; tu si našel nežno prizanesljivost, združeno s čudovito požrtvovalnostjo za občni blagor, vzvišene misli in trezno razumnost, — skratka, svet je našel pravo in varno pot, po kateri mu je iti do mirnega vsestranskega napredka. Gregorijeva roka stvorila je iz ostankov Bimstva, zapadnih Gotov, Frankov, Langobardov, Anglosaksoncev eno družino, ki je našla, dasi je vihrala vojskina vihra med njo, svoje zjedinjenje v skupnem očetu — papežu Gregoriju.
Gregorijev duh ukrotil je one divje narode, njegov duh nauduševal je vse velike misijonarje in edine nositelje prosvete in omike temnega srednjega veka, njegov duh navdajal je one svete može, ki so narod za narodom pridobivali za edino pravo vero in priveli v naročaj sv. Cerkve. Kako bi zdbiti mogli očetov slovanskih narodov, papežev Ivana IV., Ivana VIIL in velikega Nikolaja L; v njih bival je Gregorijev duh; Gregorijev duh bival je v sv. Cirilu in Metodu, apostolih slovanskih.
Ne zabimo sv. Bonifacija, ki se je trudil na Nemškem za razširjenje sv. Cerkve, niti kraljevega apostola ogerskega, sv. Štefana. Vsi ti — in mnogi drugi veliki in sveti možje hodili so po potih, ki jih je pokazal Gregorij; vsi ti živeli so po njegovem duhu. Stari krščanski socijalni red, najlepše tisočletje svetovne zgodovine, pognal je svoje kah iz Gregorijevih idej. Gregorij Veliki je oče krščanske zapadne omike, prevzvišeni zastavnik kraljestva božjega na zemlji-
Ni li torej prav, ako se hvaležni krščanski svet pripravlja na pot k grobu velikega Gregorija, k prestolu njegovega velikega naslednika?
Da, — do tega sili nas sila časa.
V več nego tristoletnem boju so preobrazile sile tem6 podobo sveta kaj žalostno. Razkrojeno v posameznike podobno je človeštvo valovitemu morju, ki preti vzburjeno v svojih globinah po napuhu in pohlepu uničiti ves red, vse idejale. Skoro se zdi tako; kajti tudi mogotci klanjajo se molohu prevrata.
Ah ne! — Spomin na Gregorija vzbuja novo upanje. Kakor se skala ne udaja razburkanim divjim valovom, kakor svetilnik rešilno pošilja svojo luč z valovi se borečim mornarjem v viharni noči, —
tako trdno stoji stol Petrov, tako od njega prejemamo moč iu rešitev. Sicer je papež vjet, pret^ mu v lastni hiši, — toda ne klanja se. Do smrti varuje vse zaklade božjega rtzodenja, vsa predstva rimske cerkve, ki so, kakor pravi Nikolaj L, »rešilo vesoljnega katoliškega sveta, — orožje proti vsakemu nasilstvu krivice, obramba in vzor svečenikov Gospodovih, vseh dostojanstvenikov kakor vseh po krivici preganjanih".
Tukaj si najde moči omahljivo srce, tukaj luči blodeče oko. Rastoča naslomba na papeški Rim edino je poroštvo boljše bodočnosti, kajti kjer je Peter, tam je cerkev, in kjer je cerkev, tam je Jezus Kristus, v katerem edinem je rešitev in sreča človeštva; v njem pa je tudi popolna rešitev in popolna blaginja za vse ljudi in vse položaje.
Na noge torej, katoličanje našega starega in častitljivega cesarstva; pridružite se tudi vi živahnemu gibanju! Ravno habsburška monarhija morala bi posebno naslanjati se na Gregorijeve dediče, kajti ona bila je od začetka poklicana, da brani kakor trdno zidovje krščanstvo silnih napadov, da mirnim potom razsodi mej mogotci, borečimi se za lastne interese. Poklic in nevarnost deli s Stolom Petrovim.
Zatorej romajte v obilem številu v večno mesto, v Rim, in omogočite tudi pot mnogim drugim.
Pokleknili bodemo kot verni katoličanje in zvesti sinovi ob grobu Gregorija Velikega, in tam premi-šljah, kaj je storilo naše pradede veliko in srečne, tam premišljali, kaj bi utegnilo v bodoče hasniti.
Moči si hočemo pridobiti za duševni boj, poljubljajo s krvijo napojena tla koloseja, prah katakomb; čuti hočemo mnogoglasno pričanje svetih mučenikov za našo vero. Stopiti hočemo pred sv. Očeta in se mu kot namestniku kralja veličastva pokloniti; iz ust večne modrosti, iz Njegovih ust vzeli bodemo seboj svete za naše dejanje iu nehanje.
On, najvišji nositelj svečeništva Jezusa Kristusa, nas bo blagoslovil; s tem blagoslovom vrnili se bodemo v svojo domovino z novim pogumom in novim zaupanjem v veliko delo: ponovitev božjih pravic, a s tem ob enem miru ljudij na zemlji!
Dunaj, 8. februvarija 1890.
Odbor za romarski vlak: Anton grof Pergen; Siegfried grof Salm; Arnold grof Lippe; kamornik Nj. Svetosti papeževe, stolni kapitular pri sv. Štefanu, Maksimil. baron Vitting-hoif Schell; Anton Schopfleuthner, knezo-nadškofijski duhovni svetnik, cerkveni vodja in špiritual pri sv. Uršuli na Dunaji; Franc Ksaverij Schuch; Karol Krasa, pomočnik pri fari Ss. angeljev varuhov; Ivan Dorfler, duhovnik; Karol Rychhk, kooperator; Štefan ^Vorell.
Vspored romarskega vlaka je naslednji:
V	sredo, 9. aprila, zjutraj pojde z Dunaja posebni vlak južne železnice; potovanje je preračunjeno na petnajst dnij.
Obiskali se bodo sledeči kraji milosti:
V	Padovi nagrobna cerkev sv. Antona.
V	Loretu hišica preblažene Device.
V	Asisi cerkev Porcijunkula in nagrobni cerkvi sv. Frančiška Serafina in sv. Klare.
V	Rimu obiskale se bodo skupno glavne cerkve in druga važna svetišča, nadalje katakombe, kolosej, stopnjice »Ecce homo" in druga častitljiva mesta.
Podrobnejša razdelitev časa, kakor tudi dan in ura avdijence pri sv. Očetu se bode sodeležnikom romarskega vlaka v Rimu objavila.
Vožnja nazaj bode istotako skupna. Gled^ do-pustljivih izjem pride poznejša objava.
Vožnina je zelo znižana; vožnja z Dunaja v Rim in nazaj pride na I. razred 96 gld., na IL razred 71 gld., za ni. razred 47 gld.
Naznanila za sovdeležitev naj se ob enem s svoto za dotični razred in natančno adreso, imenom, značajem, krajem, kakor tudi zadnjo pošto pošljejo odboru za romarski vlak na Dunaj, Stadt, Annagasse Nr. 9, in sicer vsaj do 20. marca t. 1. V naznanilih, katerim naj bode tudi dodejano bodisi kakoršnokoli priporočilo od duhovščine ali kakega katohškega društva, naj se tudi omeni, bode li sovdeležnik sam skrbel za svoje stanovanje, v Rimu, ali to prepusti odborništvu. Hrano oskrbeti si bo moral vsak sam; odborništvo pa bode dotične gostilnice na to opozorilo.
Glede znižanja voznine za one, ki bodo morali priti na Dunaj, da sedejo na vlak, in za one, katerim pot ne gre čez Dunaj in se med potjo pridružijo, dojde v kratkem daljna objava.
Politični preofled.
v Ljubljani, 24. februarija.
Notranl« dežele.
Mladočehi liandidujejo v mladoboleslavskem okraji na mesto dr. Mattnša v državni zbor Ervina Špindlerja. — Kakor znano, priporočali so Mladočehi, naj vsi češki poslanci odlože mandate. .Politik" odgovarja mej drugim: Ljudstvo je izvolilo poslance, njim zaupa, in dolžnost je poslancev, da zagovarjajo koristi naroda. To so storili s spravo, in to delo bodo nadaljevali. ,Hlas Naroda" pa odgovarja, da bi pri novih volitvah zgubili Mladočehi - Teč sedežev.
Goapodaka zbornica ima v sredo sejo. Na . dnevnem redu so: Prvo branje postavnega načrta o mornarskem redu; drugo branje postavnega načrta o podpori za železnico iz Poričan do Mobora; vo- ' litev po jednega člana v Adeikomisni, železniški in ' juridični odsek; poročilo o peticijah.	I
Galicija. Namestnik grof Badeni je odpotoval ; na Dunaj, da poroča v imenu deželnega odbora o > revščini in zahteva novo državno pomoč.	j
Tmanje držare.
Italija. Ker je laška vlada v denarnih za-'dregab, hoče si pomagati s tem, da bode sv. očetu odrekla letno rento v znesku 3Vt miUjona frankov, kakor določuje garancijska postava. Doslej namreč sv. oče ni sprejemal te letne rente, ker ni hotel priznati sedanjih razmer. .Riforma" poroča, da se bode ta znesek porabil v druge namene. S tem pač državni primanjkljaj ne bode pokrit, sicer pa vidimo, kako ! si laška vlada tolmači garancijsko postavo.	j
Bolgarija. Rusija hoče od Bolgarov svote, ' katere jej dolžujejo od ruske okupacije. — Iz Sofije se poroča, da je hotel nemški zastopnik Wangen-heim, ki ob jednem zastopa Rusijo, poizvedeti od bolgarske vlade, kako bode plačala dolg. Plačilo naj bi Wangenheim sprejel proti pobotnici. To postopanje si vsakovrstno razlagajo. Jedni krogi menijo, da je to priznanje sedanje vlade (pač naivno mnenje), drugi vidijo skrivne namert- ruske vlade, da bi Bol-i;arijo spravila v zadrego. B 'garska vlada bode dolg Tsekako plačala in storila sv<.io mejnarodno dolžnost.
Rusija. Poročali smo žo, da je poslala Rusija 12.000 mož iz Sebastopola in Odese čez morje proti Kankazu, kar potrjujejo najnovejše novine kot resnico. — V Peterburgu izhajajoči list „Regierung8-bote" piše o azijski koleri v Mezopotamiji, da je le začasno pojenjala, a da se širi črez Perzijo. Najhuje razgraja v okolici Tabrisa in Hamadama (pomorsko mesto v južni Perziji, ležeče nekaj sto ruskih vist od ruiike meje), vendar je poslala Rusija tja zdravnika, da opaža grozno morilko. Ob tej priliki je prepovedala ruska vlada svojim mahome-danskim podložnikom potovanje v Perzijo in v Turčijo.
Nemčija. Zadnje nemške volitve v državni zbor so dokazale, da so merodajni krogi zamudili priliko, pridobiti si delavske stanove. Delavcem so pač priznali državljansko pravico, da smejo voliti in izvoljeni biti, toda s tem si delavski stanovi ne morejo zboljšati žalostnega stanja. Brezvestni agitatorji slepe delavske volilce z besedo in dejanjem, kar gotovo ne bode na korist državi in družbin-skemu redu. Skoro dve desetletji nemška vlada ni za delavce nič izdatnega storila; predno jim je priznala pravico, da sme poleg kneza Bismarcka tudi njegov kočijaž iti z enako pravico na volišče, naj bi bila prej vredila razmere med delavci in delodajalci. Zgodilo se je, kar je naravno, da nezadovoljni delavski stanovi pričenjajo biti nevarni, ' hujše še pride. Tudi katoliški delavci prestapljajo v tabor socijalnih demokratov, od katerih v stiski pričakujejo pomoči. Pri vseh volitvah se je pokazalo, da so vladne stranke zgubile mnogo sedežev, pridobili pa so socijalisti. Centrum, odločna katoliška stranka, bode imel najmanj toliko glasov, kakor prej'; pridobil si je novih volilcev posebno na Badenskem. Izvoljenih je doslej 44 konservativcev, 12 pristašev državne stranke, 14 narodnih liberalcev, 83 članov centruma, 16 prostomišljakov, 17 socijalnih demokratov, 13 Poljakov, 1 divjak, 12 Alzačanov, 3 demokratje in 1 Danec. Ožjih volitev je 127.
Iranci ja. Iz Pariza se poroča: „ Ministerski svet posvetoval se bo o aferi princa Orleanskega. Ako bo večina za to, da se zakon vporabi, bodo takoj odpeljali princa v centralno ječo". — „Temps" poroča, da je vprašal vojni minister generala Casteia, pripozna li oni govor, ki je objavljen po listih, za pravcati njegov govor. — Laboulaye povrne se radi « pičlega zdravja morebiti še-le sredi marcija meseca T Peterburg. M6ni ue celo, da namerava Spuller , Laboulaja nadomestiti s diplomatom, kateri je ruski politiki manj prijazen. .Pol. Corr." poroča, da je poprejšnji nuncij v Bruselji, msgr. Ferrata, izbran za naslednika msgr. Rotellija, nuncija v Parizu. — Strajk v Saint-Etiennskih rudokopih se vedno bolj širi. — Zastopniki rudokopnih Štrajkov so se pritožili pri generalnem tajniku Bonvagnetu. Ta je odklonil njih pritožbe rekoč: .Driava se ne more mešati v take nezadovoljnosti." Na to so delavci skle-, nili še bolj itrajkati. Občinski svčt v Saint-Ktiennu je sprejel predlog maira glede na naslednjo resolu-
cijo: .Socijalisti celega sveta so sklenili praznovati prvi dan majnika. Občinski svčt v Saint-Etiemnu je dovolil kredit v to svrho v znesku 10.000 frankov da se nakupijo zastave, ki se bodo dale omenjenega dn^ mestnim društvom, da bodo šla v redu mimo .hotela de laVille".
Portugal. Položaj v Lizaboni je jako resen. Pri demonstraciji dn^ 11. t. m. bilo je mnogo službe prostih vojakov in kadetov, kazoč svoje mnenje proti kraljevi hiši. Mnogo jih je te misli, da nastane v teku jednega meseca na Portugalskem velik prevrat z razglašenjem republike. Ker ne sm^ Serpo Pinta v domovino, nameravajo dobiti kakega generala za voditelja prevratu, katerega se vdelež^ razven republikancev tudi progresisti.
Izvirni dopisi.
s Cola nad Vipavo, 22. februvarija. (Nesreča ali hudodelstvo.) V torek, dnč 19. t. m. našh so na Križni Gori blizu Cola mrtvega kmetskega fanta Cesnika iz Križne Gore. Došli žandar je preiskoval precej to reč iu konstatoval, da se je dotičnik ponesrečil. Imel je na glavi ponesrečenec precej veliko rano, a drugih znamenj ni bilo videti. Ranjki prepeval je z drugimi fanti pustni ponedeljek pozno v noč ter nato odšel že proti jntru sam proti svojemu domu, ki je od Cola oddaljen kako poldrugo uro hod4. Kake četrt ure pred rojstno hišo je obležal, kjer so ga drugo jutro našli. Na preiskovanje žandarja in na njegove izjave došlo je tudi župnijskemu uradu poročilo od slavne c. kr. žandarmerijske postaje, da se pokojni pokoplje, kakor je pri nas navada. To se je tudi zgodilo včeraj 22. t. m. popoludne. A priprosto ljudstvo s tem ni zadovoljno. Javno in splošno menenje je, da ni tukaj govoriti o kaki nesreči, marveč o hudodelstvu. Govori se, da 80 pokojnemu nekateri obetah, da ga morajo v kratkem ubiti in da je pokojnik pustni ponedeljek nekemu fantu plačal celo dva litra vina, da bi ga branil v slučaji, če ga kdo napade. Nekateri, ki so si mrtveca ogledovali v mrtvašnici, trdijo celo, da se mu na vratu poznajo prsti, kakor bi ga bil kdo davil. Uvažuje te podatke, naj bi se komisija o takih stvareh natačno prepričala. Ko se je v Podkraji zadnjič ponesrečil fant, o katerem se je takrat poročalo, bilo je splošno menenje, da je bil vsak korak, kateri se je storil, da bi se dokazalo kako hudodelstvo, tako rekoč brezpotreben. A zdaj, ko se javno menenje ravno nasprotno glasi, d4 se pokojnik brez vsake sodnijske preiskave pokopati! Toliko sem hotel povedati edino le zato, da se tudi ljudstvu in me-nenju njegovemu ustreže. —
Iz Višnje Gore, 20. februvarija. Ako človek primerja letošnji predpust z minolimi leti, mora priznati, da je v veseličnem oziru v našem kraju daleč zaostal I Niti ene osnovane veselice nismo imeli i čuditi se temu nikakor ne smemo.
Društva pešajo. Kaj je pač vzrok? Nekoliko malomarnost, udov, nekoliko preskromna podpora in nekoliko — n^ložnost! To je pač glavni vzrok, da se naš kraj nikakor ne more pospeti do pravega navdušenja za razvoj društvenega življenja.
Če pa pomislimo tudi, kako malo število nas je, ki bi lahko ali kateri bi mogli biti stebri raznih društev, ne smemo se čuditi, da se vsakdo zboji jako nehvaležnega posla odbornikovega.
Kostanj pobirati za druge iz žerjavice pa nikakor ni prijetno! In to se mora pri nas razumeti pod besedo .odbornik".
Drug druzega nagovarjamo, navdušujemo, ali zboji, ustraši se vsakdo začetka, in tako je tudi naše .Bralno društvo" počasi zamrlo. Za ves trud čutiti pa zgolj nehvaležnost, to si pač nobeden ne želi.
Pevski zbor tudi ni imel trdne podlage! Zbor štel je že 16 močij, ali ostalo jih je tako skromno število, da se jedva včasih pri kaki cerkveni slavnosti še ta ali oni čveterospev oglasi!
Kraji, kateri so navezani le na lastne moči, so v pevskih obzirih zelo nestanovitni 1 Ta ali oni odide in pride drugi. Uči zopet nova moč, in ko ta prične nadomeščati prej odišlega, zapusti zopet kraj, in tako gre vedno naprej! Od našega zbora moralo jih je mnogo k vojakom, drugi pa so šli s trebuhom za kruhom po svetu. In tako se je vse razšlo, prikazen, katero povsod vidimo po na^ih krajih. Mesta, ki so včasih slovela po pevskih zborih, zdaj tiho spijo, čakajoč, da zopet slučaj zanese v njih ozidje druge pevske moči.
Preidem k tretjemu našemu društvu. Požarna bramba se jako nevarno krči. Kakor povsod, mora požarna bramba imeti mnogo denarne podpore, ako
hoče veselo napredovati in se razširjati. Pri nas pa, v priznano zel6 revnem kraji, ni tega glavnega pogoja obstanka. Društvo ima le eno jednocevno brizgalno. Bog nas varuj požara, vse bi bilo uničeno! Lestvica je ena sama, menda za .sorto"! Ah kako si orodja omisliti? Kdor bi labko dal, ne d4, in cel6 naš častni .purgar" je nekda odgovoril: Višnjanom že nič!
Tako smo pri kraji z društvi. Želimo jim v bodočnosti lepšega razvoja, posebno če pridrdra železnica mimo osivelih mestnih zidov.
Zanimanje za železnico pri nas ni veliko. Kako tudi, če pomislimo, da nam je že obljubljena bila sigurno stokrat, pa je še — ni! To ohladi človeka, da le z nekako nezaupnostjo zre v bodočnost. Kadar bo, pa bo, do tedaj pa ostanemo Tomaži.
Podpisala se je precejšnja svota za-njo in tudi več se bo podpisalo, ko bo gotovo, da jo dobimo. Najbolj pa hrepenimo po sodišču, potem ima železnica za nas v ožjem oziru velik pomeu.
Upajmo pa, da nas naši gospodje poslanci ne bodo pozabili iu se ozirali tudi na častno in slavno prošlost sicer revnega ali vsejedno mesta Višnje Gore!
Iz Prage, 17. februvarja. (češke žene za ženska prdva. — Češko vseučilišče na Moravskem. — O Husovem spomeniku. — Boj za mapo Macedonije. — Razne vesti.) [Konec.] Na poslopji novega muzeja bodo pa morali uničiti tri vzidane pločice, da se priredi primeren prostor za Husovo, tako torej menijo merodajni gospodje rešiti to pereče vprašanje. Žito lira pa za soho prvega patrona češke zemlje, sv. Vaciava, da-si je podstavec že gotov, nedostaje — novcev, kar pa ni istina, kajti v stavbinskem zakladu imajo še 262.000 gld. Meseca maja postavljene bodo zvu-naj na stopnjicah včlike sohe: Čehija, VItava in Laba, pozneje pa sohi: Morava in Šlezka. Zdaj poslujejo v novem muzeji, kar se ne more naziv-Ijati rodoljubni ponos, trije mojstri iz tujine: neki Dunajuan, jeden Lah in jeden — Prusak. Sveti Vaclav, prosi Boga, naj razsvetli te gospode pri našem muzeji!
Boj za mapo Macedonije, to je Macedonija postala je sporna dežela med Srbijo in Bolgarijo, vpliva tudi na tu živeče Bolgare. Slednji poukazu-jejo, da je jezik, koji govori v Macedoniji, bolgarski, in da je bila Mr.cedoniia prva zibelj bolgarske pro-svete v starih dobah in da po narodnosti pripada Bolgarom. Srbi pa zopet trdijo in dokazujejo, da jezik v Macedoniji je sorodnejši srbskemu in da je srbsko carstvo obsezalo velik del Macedonije. Toda vednostna dela vseh slavistov, čeških učenjakov, n. pr. narodopisna in historiška Konst. Jirečka, pokojnega Geitlerja, kojega doslej še ne izdane študije obsezajo nadrobno razpravo macedonskih narečij, Rusov Budiloviča, Hilferdinga, Oresta Millerja in drugih, Srba Verkoviea in mnogo drugih dokazujejo, da je jezik v Macedoniji bolgarski jezik. Vzlic temu v poslednji dobi Srbi to zanikavajo. V tem zmislu je Komarov na zemljevidu slovanskega sveta, izdanem na svetlo že prej od slovanskega društva, premenil v novejši izdavi izvorno barvo, naznačujočo bolgarsko narodnost v Macedoniji, in mestu nje uvel drugo barvo, kakor bi ne bila dokazana narodnost bolgarske v Macedoniji. Zoper to prote-stujejo Bolgari, a tudi v Pragi študujoči bolgarski mladenči poslah so včeraj v Petrograd nastopno brzojavko: .Slovanskemu blagotvoriteljnemu društvu v Petrogradu. — V Pragi študujoča mladina globoko užaljena vsled vesti, da je slovansko dobro-tvoriteljno društvo, hoteč ustrezati željam bratov Srbov, pretvorilo vednostno narodopisno mapo Ko-marovo, izreka svoje najglobočeje pomilovanje nad tem činom društva, zajedno protestujoč najodločneje zoper neopravičene pravice Srbov do Macedonije. — Študujoči Bolgari."
.Češka hranilnica," koje upravni svet je pa na las tako sestavljen, kakor naša .kranjska" gled6 političnega mišljenja, imela je te dni svoj občni zbor. Čistega dobička ima 285.000 gld. Od teh je podarila 30.000 gld. hranilnica za stare in onemogle delavce, za preskrbovalni zav6d za slepce (Francisco-Josephinum) bode kupila posestvo na Smihovem za 42.000 gld. in za notranje okrašenje umeteljske dvorane v Rudolfinu darovala je 80.000 gld., in sicer se izvedejo tu fresca, predstavljajoč godbo,' arhitekturo, plastiko, slikarstvo itd. Mesto umršega kneza K. Auersperga volili so v kuratorij knez& Rohana.
Konečno še poročam, da se je ta spomenik budjejoviškega škofa Jana Valerijana Jirsika nabralo ?kape 18.000 gld. Dotični odbor je pa sklenil, da ee pokojnemu vladiki ne zgradi spomenik na javnem prostoru, temveč v cerkvi sv. Vaclava v Budjejovi-cah zgradi se mu nagrobna kapelica s podobo pokojnikovo. Skof Jirsik napodobljen je na dotičnem načrtu prof. Jos. Moekerja — kleče.
,Cyrillo-Methodejsko tiskarno" v Pragi z vsemi doslej v nji izhajajočimi časopisi, torej tudi s „Ce-ehom", kupil je te dni od č. g. kanonika Karlacha gosp. V. Kotrba, ki je prejel tudi' že koncesijo za to obrt.
Dnevne novice.
(Prevzvišeni gospod knezoškof ljubljanski) odpeljal se je danes z brzovlakom na Danaj.
(Umrl) je nagloma v Gelji minoli petek zvečer vrli rodoljub, gimnazijski profesor g. Mihael Žolgar. Več let je učil na gimnaziji slovenščino ter bil sploh priljubljena oseba. N. v m. p.
(Umrl) je dn^ 20. t. m. popoludne v Podlipi pri Vrhniki po dolgem bolehanji ondotni župnijski oskrbnik č. g. Karol Kurent. Rojen je bil dne 30. avgusta 1843 v Mokronogu, v mašnika posvečen 22. septembra 1866. Služboval je na Vačah, v Hre-novicah, pri sv. Križu, v Dobrniči, ua Krki, na črnem Vrhu in v Podlipi. Na Ornem Vrhu je nevarno zbolel za jetiko. Pogreb je bil v soboto zjutraj. Pokopal ga je preč. g. dekan vrhniški. Pokojnik je bil tih in miren značaj. N. v m. p.! — Osmina bode v četrtek ob 9. uri v Podlipi.
(Za dolenjsko železnico) so podpisali v Novem Mestu do 21. t. m , kakor se nam poroča, 21.000 gl. Mestna občina je podpisala 8000 gld.; dodala pa bode še 2000 gld., ako se bode oziralo na mesto pri gradnji kolodvora. Brusniška občina je dovolila v ta namen 2°'(, doklade skozi tri leta. Bela Cerkev 2°;,, skozi pet let. Kandija bode gotovo tudi dovolila lepo svoto za nakup glavniških delnic, ko dobi novega župana, kar se bode zgodilo dne 26. t. m. — S Štange nam piše dolenjski rojak, da bode podpisal 100 gld. Iz tega je razvidno, da prebivalstvo dolenjsko želi železnice. Kaj pa merodajni krogi v Ljubljani?
(Dolenjska železnica.) Ravnateljstvo kranjske hranilnice v Ljubljani naznanilo je »konsorciju za dolenjsko železnico v Ljubljani", da bode občnemu zboru, kateri se snide meseca marca, nasvetovalo prevzeti glavniških delnic za 200.000 gld. To novico ne bode samo Dolenjska, ampak gotovo cela Kranjska radostno pozdravila.
r. Gregorija Riharja,
katerih lastnica je bila do svoje smrti sestra skladateljeva, Jerica Rihar, se dobivajo sedaj le še pri podpisanem.
Leopold Rihar,
(10—8)_kapelan v Križih. Pošta Tržič.
Kašelj, hripavost, feut
pljuč ozdravljajo katraiiove pastile lekarja Piccoli-ja v Ljiinljani.
Škatljica 25 kr. Vnanja naročila izvršujejo se z obratno pošto.	(i2)
(Iz Kočevja) se poroča, da so v mestu in okolici doslej podpisali za dolenjsko železnico 57.800 gld.
(Ka iborn muzejskega 'dmitva) Je zadnjo Sa-boto večer govoril g. prof. J. Wallner o nekdanjem cehu ali bratovščini slikarjev in kiparjev na Kranjskem. Ustanovila se je ta bratovščina v Ljubljani I. 1655. Muzej hrani njena pravili. Rokopis je lep, a žal, brez podpisov, ker ni izvirnik. Odtod se tedaj ne morejo izvedeti tadanji umetniki. Pač pa je gosp. govornik povzel nekoliko znamenitejih določb iz teh pravil. Ceh, ki je štel 6 slikarjev in 3 kiparje, je imel na sv. Lukeža dan bratovsko mašo in potem veliki zbor. Imena slikarjev in kiparjev je našel g. govornik v zapisniku N. Ij. gosp^ čistega spočetja in sv. Dizme bratovščine. Tudi zapiski Strahla in Erberga so mu pomagali pri tej težki nalogi, in z veliko skrbjo je prebrskal tukajšnji magistratni arhiv. Povedal je iz življenja posamnih umetnikov (in priprostih sobnih slikarjev) drobtinice, kolikor jih je mogel najti. Slišali smo o Sneku in JamŠku, Rezelu, Stengerju, Kuži, dalje še o treh Jamških, Zupančiču, Jelovšku, Menzingerju, Bombaziju, Mis-leju, Fr. Robbi itd. Ovrgel je trditev, da je napravil pl. Georgio krasni veliki altar v sedanji frančiškanski cerkvi v Ljubljani (kakor trdi g. pl. Radics v Letopisu »Mat. Slov." 1. 1880), in da bi bil Georgio sploh slikar ali kipar, češ, da knjiga bratovščine sv. Dizme dokazuje drugače. Tedaj bi bil znabiti le dobrotnik cerkve. Dvoje nam pri tem govoru ni bilo všeč. Prvič, da so bili naši domači umetniki celo preveč postavljeni v senco in pohvaljeni tujci, m drugič, da je g. profesor izčrpal za to tvarino malovažni magistratni arhiv, kapiteljskega, frančiškanskega in farnih arhivov po Kranjskem pa ni pogledal. In vendar hranijo farne cerkve marsikak biser lepe umetnosti tudi iz stareje dobe in v arhivu leži zapisano, kdo da je to izvršil in koliko je stalo. Vzemimo n. pr. le brezštevilne in lepe Mencingerjeve slike. Kdor bi se tedaj potrudil iti po cerkvah tudi po kmetih, zvedel bi kaj več o lepi umetnosti na Kranjskem, kakor v »pomalanem" igrišču na magistrata, koder so sedaj ječe. Obžalovati je tudi, da ima Ljubljana tako malo čuta za umetnost. Med pičlim številom poslušalcev so pri tem zanimivem nemškem govoru imeli večino dijaki.
Teieg;rami.
Dunaj, 23. februvarija. V budgetnera odseku je izjavil trgovinski minister, da namerava drugo telefonsko zvezo Dunaja s Prago skozi Brno.
fl	>
^ Cas Stanje	S -
--Veter Vreme S-; |
opazovanja .^cT^u |	|	p g
17. u. zjut.| —1-U	si. svzh oblačno
22	2. n. pop.	743 0 —0-2	„ „ 0 00
9. u. zveo.	744 3 -2 0	__
7. u. zjut.	745 3 —4-3	si. svzh. oblačno
23	2. u. pop.	743 2 10	„ jasno 0-00 9. u. zvel	74G-2 -3 2
Berolin, 24. februvarija. Doslej je znanih 356 volitev, ožjih volitev 136. Kazmere med strankami malo di-ugačne.
Bern, 23. februvarija. Zvezni svet bod© počakal vspehov berolinskega shoda, ki ima na dnevnem redu iste toč^ke o delavskem vprašanji.
Pariz, 24. februvarija. Listi poročajo, da sta se včeraj razgovarjala ministra Tirard in Oonstans s predsednikom Carnotom. Sklenili so nekda, naj princ Orleanski še nekaj dnij ostane v ječi, potem pa ga odpeljejo v kaznilnico.
Tremensko sporočilo.
Srednja temperatura obeh dni 11°, in —l l" za	M" in 10° pod normalom.
]>iiiiajHka borza.
(Telegrafično poročilo.) 24. februarija.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 88 gld.	75 kr.
Srebrna „ 5* » 100 „ » 16 * „ 88	„	95 „
5% avstr. zlata renta, davka prosta . . .HO	„	10 „
Papirna renta, davka prosta......101	„	90 „
Akcije avstr.-ogerske banke...... 932	„	— „
Kreditne akcije ..........321	„	— „
London.............118	„	85 „
Srebro .................— «
Francoski napoleond.........9	„	4l'/i»
Cesarski cekini...........5	„	58 „
Nemške marke ..........58	„	07'/,»
Zahvala.
Za mnogobrojne dokaze odkritosrčnega sočutja mej boleznijo in ob smrti mojega; ljubljenega, nepozabljivega očeta gospoda
Frana Oogole
ter za časteče spremstvo k večnemu počitku in krasne darovane vence izrekam v svojem in imenu svojih bratov in sester najiskrenejšo zahvalo
Ivan Gogola,
C. kr. notar.
Št. 1375.
(3-1)
preč. 00. Benediktincev
opatyo Soulao (Girondo).
Dom MAGUELONNE, prijor.
Največje odlikovat^e: dre zlati uvetiitji: Bruselj 1S80, London 1S84.
Iznajdeno leta 1373 P** prijorji Pierre Boursaud. Vsakdanja raba zoboleka oo. Benediktincev (po uekoliko kapljic na vodi) ozdravi in zabrani gnjl-lobo zob, jih obeli in utrjuje; okrepčuje In popolno ozdravi čeljusti.
Zares močno nstrežemo našim p. n. čitateljem, opozoruje na to starodavno ter prekoristno iznajdbo — najboljii iR edini lek preti zobobolu.
Tvrdka
iine^Crol* de Srgney 10« & 108.
Ustanovljena leta 1807. Dobiva te v'vseh lekarnah in prodajalnicah diiav.	(26)
Itdajateli • Nalila Kelar.
Na podstavi zakona z dne 24. aprila 1888. 1., dež. zak. št. 12. popolniti je na Kranjskem sledeča mesta
okrožnih zdravnikov,
in sicer:
a) z letno plačo 800 goldinarjeT:
1. Bohinjska Bistrica, 2. Kočevska Reka, S. Kranjska Gora, 4. Šmarije pri Ljuhljani, 5. Železniki;
h) X letno plačo 700 goldinarjev:
1. Raka, 2. Senožeče, 3. Vipava;
c) z letno plačo 600 goldinarjev:
1. Bled, 2. Prevoje pri Brdu.
Stalno nameščeni okrožni zdravniki imajo razen plače tudi pravico do dveh v plačo vštevnih 'starostnih doldad po 50 gfd., vselej po dopolnjeni petletni službeni dobi, kakor tudi do pokojninskih in preskrbninskih užitkov za-se in za zaostale svojce.
Prosilci za jedno teh mest vložiti morajo svoje prošnjo pri deželnem odboru kranjskem
clo	Mfiai-ca	1.
ter v njih dokazati svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniške prakse po deželah, zastopanih v državnem zboru, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje, ter znanje nemškega in slovenskega ali mesto tega kakega di-ugega slovanskega jezika.
V službe okrožnih zdravnikov nastavljajo se tudi na Kranjskem poslujoči ranocelniki z najnižjo plačo 400 goldinarjev, toda le začasno in brez pravice do pokojnine.
Od deželnega odbora kranjskega.
v Ljubljani, dn(} 16. februvarija 1890.	_
OdKoveni.vredBlk:
Tisk .Cktoiišk« Tiskarne" v Ljubljani.