Štev. 9.
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI.
V Ljubljani, 2. marca 1922.
Leto LXIÍ.
UČITELJSKI I0VARI5
Glasilo Udruieitja Jugoslov. Uiiteljstva — Poverjenfštvo Ljubljana.
7ia »pite, v oceno poslane knjige itd. ie pošiljati 1 ■amo na naslov: OredniStvo Učiteljskega Tovariša t Ljubljani, Frančiškanska ul. 6. Rokopisov ne vračamo. V»e pofifljatve je pofiiljati iranko.	Učiteljski Tovariš izhaja vsak četrtek pop. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Za neorganizirane 30-— D, za naročnike v inozemstvu 35'— D letno. Posamezna številka po 1'— D.		Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 75 para nadaljnja uvrščenja primeren popust Oznanila sprejema upravništvo lista.		Naročnino, reklanradje, t. j. vse administrativn» stvari, je pošiljati samo na naslov; Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6./I Poštni čekovni urad št. 11.197. Reklama nje so proste poštnine.
	I Za reklamne notice, pojasnila, poslana, I razpise služb je plačati po 75 p za I vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine še 25 D.	Telefon uredništva štev. 312.		Članstvo ljubljanskega Poverjeništva UJU ima s članarino tudi Se plačano naročnino, torej ni treba članstvu naročnine posebe plačevati.	
Kri naše krvi.
Kdor se ne zaveda velikih nalog in dolžnosti, ki so nam bile dane hkrati z našo osvoboditvijo, ta ni vreden svoje narodne svobode, poslati bi ga morali v sužnost, da bi si jo šele zaslužil.
Številke, ki so danes razgrnjene v prilogi pred Vami, značijo živ naš narodni teritorij, jezik našega jezika, kulturo naše kulture — narod našega naroda.
Številke nam povedo, iz koliko šol se je širila naša kultura in naš jezik; številke nam povedo, i/, koliko šol in koliko narodno zavedne mladine bi dobivala naša država močno stebrišče, na katerem bi lahko trdno stala in se razvijala: številke nam povedo. — kaj in koliko stno izgubili.
Danes so to italijanski državljani. Italija ima pravico zahtevati od njih, da so dobri državljani: pravico ima sedaj zahtevati od njih, da izpolnjujejo državljanske zakone, nima pa pravice zahtevati od njih, da bi zatajili svojo narodnost in da M pozabili in zatajili svoj materinski jezik.
Italija se mora zavedati, da se je izvršilo nad vsem; temi tisoči nasilje, kruto nasilje, proti ¡»jihovi volji; ltaljja se mora zavedati, <J,i bi v vseh teh krajih morala vihrati pravzaprav jugoslovanska trobojnica; ona se mora zavedati, da je rezala zdrav kos mesa iz živega našega narodnega telesa.
V prvi vrsti pa se moramo zavedati tega mi!
Italije dolžnost ie. da da tem našim sonarodnjakom kulturne možnosti, da se razvijajo na podlagi svojega narodnega jezika: naše države dolžnost je. da čuva nad temi pravicami naših sonarod-njakov in jih v njihovem imenu odločno zahteva: ker na istem pravu, kakor si je Italija' osigurala več kot kulturne garancije za svoje sonarodnjake na našem teritoriju, ima naša država pravico zahtevati jih za naše sonarodnjake tembolj, ker so oni kot večina na tem teritoriju le žrtev italijanske manjšine, katero in
zaradi katere ie zahtevala Italija ta del za-se.
Večja od državne, je pa naša dolžnost do teh uašiii sonarodnjakov; ne samo dolžnost momenta, ampak dolžnost časa. ne samo dolžnost slučaja, ampak
dolžnost orograma. tudi našega stanovskega programa, v katerem hočemo v prvih vrstah osigurati tej točki svoje mesto.
Danes polagamo prvi list te pro-gramne točke pred javnost.
Naša jubilarja
poverjenik UJU Luka .Telenc in glavni blagajnik poverjeništva
Fran Luznar.
Na skromen način, a zato tembolj iskren in prisrčen smo se oddolžili v četrtek. dne 23. febr. svojima najboljšima in naizvestejšima voditeljima naše stanovske organizacije, za njih 25-letno v ztrajno . in požrtvovalno delo za naš stan. tov. ravnatelju Luk-i Jelencu. poverjeniku UJU in tov. nadučitelju Fran Luznarju. glavnemu blagajniku poverje-ništva UJU.
Ni naš namen opisovati zaslug in" požrtvovalnosti teh dveh naših delavcev ; v naši stanovski organizaciji, ker so dovoli znane nam vsem.
Na seji ožjega sosveta poverjeništva UJU. dne 23. febr. popoldan je bila obema slavljencema izročena častna diploma poverjeništva UJU. s kratkim nagovorom podpredsednika tov. ravnatelja Antona Gnusa.
Diplomi sta umetniško delo akade-mičnega slikarja Gasparija.
Poverjenikova predstavlja sejalca na sveže razorani njivi, ki je izdelana v krepkem, njegovi neupogljivosti, odločnosti in značajnosti odgovarjajočem slogu. za katero izhaja 25-letno solnce, Besedilo ie sledeče:
»Tebi, ki si najboljši del svojih zdravih moških let z mladeniško borbo in zvesto značajnostjo žrtvoval naši or; j ganizaciji in po njej napredku in svobodi našega stanu in šolstva, Tebi naš nesebični tovariš in voditelj \
Luka Jelene
»
dajemo s tem pismom znak naše hvaležne vdanosti, našega neomajnega is> krenega tovariša! Deluješ za nas, ker
' ves in prepričan živiš učiteljstvu in šoli, kot prvi v številu naših borcev že celih
petindvajset let
trdno uverjen, da zrastemo iz skromnih početkov do mogočnega činitelja, ki njega prosvetno delo z veličino navda in s slavo ovenča ljubljeno domovino! Iz naših src preide Tvoje ime v zgodo-■ vino naših naporov in zmag! Bodi zanamcem zgled in vzor narodnega učites Ija — moža!«
Udruženje Jugosl. Učitelj.-pov. Ljubljana
Diploma glavnega blagajnika predstavlja vrtnarja, ki cepi in obrezuje mlado drevo ob prisotnosti naraščaja, simbol naše organizacije, ki se je pod njegovim vodstvom in skrbjo razvila v vso svojo veličino. Diploma je okusno izdelana. umetniško oceno pa prepuščamo umetniku. Besediio je sledeče:
»Med najzaslužnejšimi delavci naše organizacije, ki se je iz skromnih počet; kov razvila do današnjega ugleda in do današnje veljave, stoji v začetnih vrstah naših najboljših mož zapisano Tvoje ime, naš deloljubni tovariš:
Fran Luznar
ki si kot previden in trezen gospodar z veščo roko in previdnim hiševanjem po; ložil našemu napredku in razvoju trden gospodarski temelj! Na srcu in v mislih Ti je bilo naše razvojno in gospodarsko vprašanje, ki je izčrpavalo Tvoje na ji boljše življenskc sile, celih
petindvajset let
v blagor našega stanu in po njem v bi a; gor našega šolstva. Ti nam dokazuješ, da ustvarjata velika dejanja samo vztrajnost in požrtvovalnost, prešinjeni od ljubezni do stvari!
To pismo Ti bodi vidno znamenje naše hvaležnosti in našega spoštovanja! Knjiga zgodovine našega stanovskega življenja ne pozabi Tvojega imena!« Udruženje Jugosl Učitelj,-pov. Ljubljana
Diplomi sta razstavljeni pri tvrdki Gričar in Mejač \ Ljubljani.
Zvečer istega dne je bil prirejen slavljencema v steklenem salonu restavracije na Južnem kolodvoru častni večer, ki se ga ie učiteljstvo udeležilo v nrav obilneui številu. Priprosta prireditev je pokazala, koliko simpatij uživata vzornika Jelene in Luznar v vrstah svojih tovarišev. Prvi ie na prireditvi izpre-govoril nadzornik tov. Rus iz Kranja ter obširno očrtal zasluge, ki sta si jih stekla slavljenca na polju učiteljske organizacije. V vznešenih besedah je slavil viš. šol. nadzornik Gangl delo obeh jubilantov ter klical, zlasti mlajšemu učiteljstvu, da bi z vnemo sledilo idealom, ki sta jih gojila tov. Jelene in Luznar v dolgi dobi svojega 25-letnega požrtvovalnega in nesebičnega delovanja. Večer so s svojo navzočnostjo počastili general Maister, poverjenik za orosveto dr. Skaberne in predsednik višjega šol. sveta dr. Beuk.
Slavljenca sta se na pozdravne govore ginjena zahvalila z zagotovilom, da hočeta tudi v naprei posvetiti vse svoje moči stanovski organizaciji.
Sestanek ie bil sijajna manifestacija edinstva učiteljstva. ki je pokazalo, da zna ceniti svoje zaslužne voditelje,Jki so v najhujših časih neustrašeno branili interese učiteljskega stanu in stanovske organizacije.
Živela jubilarja še mnogo let v naših stanovskih vrstah!
ŠIRITE IN NAROČAJTE »NARODNO PROSVETO« CENTRALNI ORGAN UJU
BEOGRAD UČITELJSKI DOM.
LISTEK.
ERNEST TIRAN:
O kulturi, spominskih knjigah, zadoščenju.
(Misli k Fr. Rojca »Pozabljencem« v Uč. Tov. štev. 6 in 7 tek. 1.
I »Mi Slovenci smo še daleč od prave kulture.«
i Tako sem bral in ko sem prebral planek do konca in še enkrat od začetka je vendarle stala tam tista resnična be-feda. sem se zamislil. In težko mi je bito. Težko . . .
Narod sužnjev srno bili. Vsem nam je 'ežila tujčeva peta za tilnikom. Če bi ho-te'i sedaj proslaviti spomin vseh onih, ki j*0 trpeli, bi morali napisati v spominsko kpjigo, ki govori članek o nji, češ, da je udejstvitev res puhlica — imen mi-"N in pol . . .
In prvi bi ne bil nihče, prvi bi bili Ker smo vsi krvaveli iz iste rane, ker lTl() vsi nosili isti križ . . . y hi kaj bi s knjigo? Saj je ne rabimo, bi bral v nji le svoje ime in bi si ;'di| svojo v rodoljubju osivelo brado.
:
Bog ve, če bi morda celo ne dejal kdo: »Eh, lepo je pa le bilo takrat, ko smo se borili . . . Oprostite — to ni ironija, že sem slišal te besede . . .
Saj je minil zdaj naš veliki petek. Suženj je odvrgel verige; kakor mračen sen so pale od njega. Solnce je sijalo, ko se je prebudil; ves tisti široki, zeleni, mladi dan je njegov: Tja je dvignil čelo, tja je nameril svojo svobodo; verige so pozabljene, verig ni več, verig ni bilo nikoli. | Svobodno solnce zadoščenja živim dovolj.
In mrtvi glejte, kri so dali, najvišjo žrtev ljubezni mi pa jim vračamo papirja? Nismo kulturni!
Nepoznanemu vojaku so postavili Francozi spomenik in so počastili spomin vseh, ki niso dočakali-zmage . . .
Mrtvi nočejo papirja, mrtvi nočejo kamna. Papir sprhni, kamen je mrzel. In tudi mogoče ni. Koliko jih je, ki jim ne | vemo imen ... In zadnji od njih je dal ; narodu več, kot mi vsi skup . . .
V svoja srca jim postavimo spomenik in v srca svoje dece ga vsadimo, spomenik ljubezni, tisto svetinjo, za katero so mrzli in so še v smrti verovali vanjo vero v slavni, mogočni, ujedinjeui dom! Vsak dan sadimo, vsako uro prilivajmo,
da se prepletejo skozinskoz korenine in koreninice v- en sam ogromen spomenik, v skalo!
Zakaj težko nam bo še, bratje . . .
Velik čas preživljamo! Od vseh strani nam raste, nas prerašča gozd nereše-hih nalog. Kratek nam je dan, leto nam je še krajše, res nam ni časa, da bi prebirali spominske knjige. Ne bodimo naivni. kot je otrok, ki laže samemu sebi in si verjame. Poglejmo si v oči: ne bomo jih brali. V knjižnici bodo stale — za spomin ... In naši otroci jih bodo spoštovali in jih bodo pustili v miru še bolj, ker bodo imeli najbrž časa še .manj, kot mi . . . To je eno.
Pa še nekaj drugega je. Svoj največji čas, živimo in res se mi ne zdi lepo, da mislimo samo nase, zdaj, ko nam je, milijonu in četrt, toplo za lastno pečjo. Milijon in pol nas je bilo v procesiji za križem!
Gorica, Trst, Reka, Zader, Istra, Kras, Koroška črna sedem žalosti . . . Kri od svoje krvi naj pozabimo? Najbolj rdečo, najbolj ljubečo?
Dokler ni sleherna vasica naša nazaj naša, dokler en sam od onega četrt milijona, ki so trpeli in hrepeneli takrat z nami in zdaj gledajo, kako smo sebični in
otroško majhni gospoda, dokler en sam od njih še trpi in hrepeni tam preko —- ntemo storili ničesar, nismo vredni, da se za toplo pečjo naslajamo ob tiskanih svojih imenih v albumu mučenikov . . .
In ko zazlati na nebu tisti dan, tedaj šele smo postali kulturen narod. Dokler namreč hočemo kaj drugega prej kot izpolnjevanje svoje dolžnosti, nismo bili socialni, nismo bili etični, nismo bili kulturni.
In takrat šele, ko zazlati na nebu naša velika nedelja, takrat smo storili svojo prvo in najsvetejšo dolžnost.
»Ura pride nekoč . . .« Težka bo, bratje, tista ura preizkušnje . . . Morda bo tekla kri, spet kri od krvi in v potokih, - ampak — »ura pride nekoč . . . Verujem vanjo . . .« Takrat bomo vedeli^, da smo storili samo svojo dolžnost in nič več. Takrat bomo veliki. Takrat ne bomo zahtevali več nagrade v sponiinskih bukvicah . . .
Takrat se bomo prijeli za roke in bomo prepevali liozana in aleluja . . .
Ura pride nekoč . . . «
Ali je res še daleč?
»Morda jih bo še nekaj, vsaj nekaj, ki jo bedo dočakali ... O da bi bila med njimi tudi ti in jaz!«


Kako postopaj učitelj pri zemljepisnem pouku.
(Dalje.)
Nas dom je krasen, pol;: vsakovrstnega bogastva, le poznati ga moramo.
Slavni junaki so ga branili propasti, zato je njih slava nevenljiva.
V sleherni born: koči -n v uusi slehernega Slovenca mora plapolali /iv, lju-buvi in hvaležnosti pol spomin na te naše heroje, pa naj so se borili na bojnih poljanah ali pa z uma sviiinri mečem na literarnem polju.
Narod, ki ne spoštuje svojih mož. ni vreden njih požrtvovalnosti, tak narod je zapisan pozabnosti in poginu pod tujčevo peto.
Potujoč po naši širni domovini pokažimo otrokom rojstne hiše teh herojev, njih spomenike in grobove, ter pripove-aujmo slavne čine teh slavnih naših borcev.
Velik je rod Slovanov, to nam kliče Prešeren: »Največ sveta otrokom sliši Slave, tje bomo našli pot, kjer nje sinovi si prosto volijo vero in postave«.
Ker sino z osvoboditvijo našli to pot, zato vodimo z veseljem nam izročeno mladino po naši širni domovini.
Odkrimo mladini vso krasoto naših v nebo se spenjajočih planin. Živo jim si i -kajmo vse zgodovinsko važne dogodke davno prošlih in sedanjih dni, — boje ko-rotanskih vojvod, njih ustoličenje, a opozorimo mladino tudi na nesrečni plebiscit m njega posledice.
Peljiiuo mladino na planine k plan-šarjem. S planin naj zro otroci v dolino, kjer se vijo bistre vode in bele ceste. Naj slušajo večerno zvonenje dolinskih zvonov, da tudi oni zopojo s pesnikom: »Le zvoni zvon iz temnih lin, le vzbujaj mi na dom spomin!«
Ko se vozimo po Savi in Dravi med strmimi bregovi, pokažimo" otrokom te divje romantične kraje, ki so polni zelenja in bogatega lesovja. In ko dospemo v slavonske nižave in v Bačko in v Banat, obiščimo večja mesta, a ne pozabimo si ogledati v Djakovem krasno katedralo, kjer počiva največji jugoslovenski vladi-ka. Josip Jurij Strossmayer.
Po širnem polju zlatega pšeničnega klasja naj splava otrokom njih pogled, po ravnem polju, kjer žanjejo ženjice bogato žetev v bujno pestrih narodnih nošah.
Pri tem pogledu naj se zbudi čut lju-bavi v otroških dušah do narodnega vezenja, do domače obrti, — saj veselo srce kudeljo prede.
Ko potujemo ob Kulpi obiščimo vinske gorice, kjer stoje trte obložene s slad-skim grozdjem, čigar jagode sevajo ob solnčnih žarkih kot rdeči rubini in drugi dragoceni kameni.
Obiščimo v zidanici sivega vinogradnika, ki ravno s časo v roki nazdravlja kumu: »Ej, kume moj dragi, trči in pij, rodila bo trta še grozdeke tri, ko mene in tebe ne bo več na svetu!«
Naj vidijo otroci tudi mrke gradove, — nekdaj strah in trepet kmeta, te spomine iz dobe tlake in desetine, —-. spomine prošlih naših suženjskih dni.
Ko dospemo do izliva Save v Donavo, razsvetlimo mladini z vsemi zgodovinskimi obločnicami naš ponosni, prebi-stolni Beograd, da ga vzljubi iz vse svoje duše.
Peljitno mladino na trdnjavo Kali-megdan, na Topčiderski perivoj, v kraljevo palačo, kjer obiščimo našega spasite-lja kralja Petra I. in njegovega sina — kralja Aleksandra I.
Prestavimo mladino tudi v parlamentu častitljivemu starosti ministrskemu predsedniku Nikolaju Pašiču, prosvetnemu ministru Pribičeviču iin drugim .
Ko zapustimo Beograd in se odpeljemo na monitorju po Donavi in dalje po Srbski Moravi proti Kosovem polju, naj vidi mladina te rodovitne pokrajine, koder se pasejo nebrojne črede ovac, rogate živine, prašičev, gosi, puranov itd. Naj se divijo nad prostranim žitnim poljem in gorskimi šumami._(Dalie nrih.)
Iz Jugoslavije.
Gospa Fanči Jelene t. V sredo dne 1. t. m. zvečer je umrla po dolgi, mučni bolezni ga. Fanči Jelene, soproga našega poverjenika tov. Luke Jelenea, inešč. šol. ravnatelja v Ljubljani. Žalujoči rodbini, predvsem tov. poverjeniku naše iskreno sožalje!
— Gotov šolski zakon. Beograjska »Pravda« z dne 22. febr. t. 1. piše: U Pro-svetnom Savetu završen je rad na projektu zakona o narodnim školama, na či-joj su redakciji najviše radili Hrvati i Slovenci, a naročito izaslanici Zagreba i Ljubljane. Projekat zakona če se poslati ovih dana Nar. Skupštini. — Naš delegat j nam sporoča sledeče: Mogoče je, da po-
natisne to notico tudi kak slovenski list. Zato se mi zdi potrebno, da ugotovim že vnaprej, da ni točna. Na redakciji zakonskega načrta so delali v prvi vrsti člani Glavnega Prosvetnega Saveta, prosvetni delegati iz pokrajin smo le tolmačili naše prilike in izkušali varovati stališče naše šole in našega učiteljstva. Naša tolmačenja pa so se ponajveč vzela na znanje iti se niso upoštevala tako, da bi se mogla nam priznati kaka zasluga na redakciji. Osobito za svojo osebo si dovoljujem najodločneje odkloniti to čast.
—	Izplačilo novih draginjskih do-klad. Člen 41 se ie nekoliko izpremenil in se glasi tako-le: »Vsem državnim nameščencem in vpokojencem se izplača dne 1. aprila draginjska doklada po zakonu o dodatkih na draginjo državnim uslužbencem ci\ ilnega in vojaškega reda. vpokojencem in vookojenkam, kakor tudi do zakonu o draginjskih dokladah aktivnim uslužbencem,• vpokojencem in vpokojenkam državnih prometnih uradnikov. sprejetega od zakonodajnega odbora dne 28. decembra 1921. Razlika med dodatki po gornjem zakonu in doklada-mi, izplačanimi za mesece januar, februar in marec, se izplača v dveh obrokih, in sicer dne 1. aprila in 1. maja. V Dalmaciji se more izplačati tudi tekom meseca marca, ako to dopušča proračun. Uradnikom in uslužbencem, nameščenim v krajih na ozemlju, zasedenem po Italijan ili (tretja cona), ki pripadejo po ra-pallski pogodbi kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovence\, se priznava za 50' r povišana osebna in rodbinska doklada. To povišanje velja od 1. marca 1922 dalje. V kolikor vsota, pridobljena iz redukcije uradništva, uslužbencev in slug, ne bi bila dovoljna za pokritje povišanih draginjskih doklad, se vlada pooblašča, da sme zato uporabiti dve dvanajstim posebnih kreditev, označenih v členu 1., črka B tega zakona.
—	O zadnjem našem uvodniku piše »Naprej« sledeče: Izredno nas veseli, da ie strokovno glasilo našega učiteljstva, »Učiteljski Tovariš«, objavilo včeraj uvodnik, ki že prav jasno kaže novo orientacijo učiteljstva, tega za razvoj naroda tako važnega dela proletariata. Hladnokrvno je pripravljen obračunati z vsako stranko, ki tira državo, njene nameščence in s tem vse državljane v pogubo. Možata beseda, ki bo tudi nemalo pripomogla, da bomo vsi proletarej, telesni in duševni, podrli med seboj vse umetne plotove, s katerimi nas ie ogradil prekanjeni kapitalizem, ter se združili na skupen boj za človeka vredno eksistenco vsakega delavnega državljana in s tem za srečno orocvitajočo državo. — Proletarci. združite se!
Povrnitev potnih stroškov. Višji šolski svet je že v jeseni premestil mnogo učiteljev in učiteljic v Prekmurje. Bilo je od vseh le nekaj teh izvoljenih, katerim so se obečale vse ugodnosti, ki jih za-tnore imeti človek v deželi medu in mleka. Toda temu je malo drugače, kar naj za danes zadostuje. Za potovanje smo imeli velike stroške, zakar smo si večinoma denar izposodili, ker mnogim ni bilo niti znano, da se v to svrho dobi predujem. Dva, da štiri mesece je že minulo, odkar smo poslali prošnje za povrnitev stroškov, a do danes še nismo ničesar prejeli. Prosimo, da nam višji šol. svet takoj nakaže, kar misli nakazati, kajti v tej stiski je težko živeti še v dolgovih.
—	»Narod se da spametovati z modro besedo ali pa — s korobačem.« (Par besedi k članku »Prerod««.) (Iz Krušev-ca.) Modra beseda in lepa misel! Kakor lepo, nežno dete bi jo človek vzel, gledal in gladil in užival ob njej veliko veselje; saj je res tako lepa in ljubka, da bi jo vsakomur pokazal, vsakomur povedal kakor majka svoje - dete. — To je »teorija«; postavi pa dete v stvarnost, t. j. na noge: doživel boš približno isto kakor'ce hočeš uveljaviti »modro besedo«. Težko je eno in drugo in za oboje je treba mnogo mnogo truda; a učinek, uspeh?
Koliko sreče za človeštvo, da je modra beseda tako močna kakor je lepa; žalibog vemo, da je slabotna in blagruje-mo v srcu učitelja, ki — vsaj tupatam — zmore vezati z besedo doživljaj in dati ji s tem življenje. Toda: ali med besedo in korobačem ni mostu? Gotovo je in mora biti, saj, kakor vemo, tudi korobač uspeha ne zajamči: ta most nič drugega ni nego — zakon.
Samo v društvu, pod pritiskom neizprosnih društvenih zakonov (diktira jih vedno manjšina večini!) dosegli smo, da vsaj javno ne delamo, kar se po ovinkih, pa vendar v manjšem obsegu, še dnevno vrši, da ne kradeino, se ne pobijamo itd. Človek sam si je naprtil zakone, kojih vajeti trga. grize in jih — spoštuje; le potom
lastnih zakonov bomo izpodbili ono SHS pijančevanje, v kojem vlada popolno »je-dinstvo«. — Torej, še več zakonov? Nikakor; ne gre pobijati pijance ampak pijančevanje, ne uničevati obrti in krasne naše gorice, išče se zgolj pot do večje — treznosti. Za vse to bi bilo treba: naj živijo vsa društva, ki so — v splošnem, če tudi le posredno — storila mnogo dobrega, vse dosedanje zakone pa v koš. Namesto njih dajte nam samo eden zakon, ta pa naj bo zares izvedljiv in v to svrho treba samo, da je stvaren, t. j. pameten (recept bi dala vsaka bistra kmečka glava!) Na tem pa obupujem! Prirodi odtujeni smo preokorni za umetnost; veliki v malem in v velikem mali; brez opore na trdni zemlji drvimo slepo za zračnimi — kaj hočete, ko smo pa sami — juristi!
—	Sramoten kompromis Slomškove zveze — Jaklič se zopet oglaša. Iz Kočevskega okraja poročajo z ozirom na volitve učiteljskih zastopnikov v okr. šol. svet: V zadnjem hipu po Slomškar-iih predlagani kompromis so Nemci sprejeli z navdušenjem in glasovali so v mnenju, da pridobe tako sebi enega zastopnika in enega namestnika, kompaktno za kompromisno listo: Peterlin, Wit-tine — zastopnika, Intihar. Sumperer — namestnika. Do skrajnosti napeti smo doživeli najlepši trenotek. ko je g. okraj, glavar razglasil izid volitev, da je zmagala naša lista. Izid je učinkoval kot bomba. Bivši poslanec, nadučitelj Jaklič ie odrevenel in od strmenja ni hotel nadaljevati pred volitvami pričete kritike učitelj, zastopnikov, pravzaprav delovanja tov. Štefančiča.-ki je pa s tovarišem Žitkom prejel v napitnici g. okraj, šol. nadzornika ki ie no kosilu povdarjal njegovo nesebično delo v okraj. šol. svetu v blagor stanu najlepše zadoščenje. Odobravalo pa ie učiteljstvo nastop g. okraj, glavarja, ki ni dovolil pred volitvami omenienemu politiku, ki se ne more vživeti v povojne razmere in ki mu ni dovolj že hlapčevanja političnim tiranom in izrodom. nadaljevanja,' ter mu vzel besedo. Dne 18. t. m. je bil dan triumfa za nas. poraz za Slomškarje in bridko razočaranje za Nemce. Bivšemu poslancu Jakliču, nadučitelju in bivšemu oredsedniku Slomškove zveze, ki je v deželni zbornici glasoval proti regulaciji učiteljskih plač, ki ie bil glavni sokrivec preganjanja toliko in toliko učiteljstva, svetujemo, da tiho je kruh, ki ga je priborilo od njega preganjano učiteljstvo. ker sicer zna doživeti, da se vzdigne učiteljstvo kot en mož in zahteva njega odstranitve iz naših vrst, ker njegova vloga je bila enaka Judež Iškarjotovi.
—	Na srednjih in ljudskih šolah v Bosni in Hercegovini, Dalmaciji, Bački in Banatu vlada veliko pomanjkanje telovadnih učiteljev. Opozarjamo s tem uči-telje-telovadce, da se posvete kolikor mogoče telovadski izobrazbi ter se pripravljajo za izpit iz telovadbe, ki se lahko polaga pred posebno komisijo v Zagrebu. Potrebne informacije se dobe pri Jugo-slov. Sokolskem Savezu.
—	V Ljubljano je dospela Miss Ada Palmer zastopnica ameriškega »Rdečega križa za narodni podmladek« in delegatka lige »Rdečega križa« da pomaga ustanoviti to mladinsko organizacijo, ki je osnovana že v mnogih državah ter se je posebno dobro obnesla na češkoslovaškem. V soboto 4. marca ob 10. do-poludne bo predavala v Mestnem domu ljubljanskemu ljudskošolskemu uči-"teljstvu o pomenu in o nalogah te organizacije. Popoludne ob 3. je predavanje za starše tudi v Mestnem domu. Na višjem šolskem svetu se je osnoval poseben komite v to svrho. Tri mesece se bo sedaj poročalo o tem po šolah; za prvi začetek se bo delo započelo le od 1. do 5. razreda ljudskih šol.
—	Pri volitvah v okrajni šolski svet v kočevskem okraju je zmagala lista UJU z 51 glasovi in sta izvoljena kot učiteljska zastopnika Dore Betriani, nadučitelj v Kočevju in Anton Mervič. ravnatelj v Ribnici, namestnikom Ferdo Wigele, nadučitelj v Loškm Potoku in Marija Mavrin, učiteljica v Kočevski Reki. Slomškarsko-nemška lista je ostala v manjšini z 50 oz. 49 glasovi, polovico med njimi nemških. S ponosom zremo v bodočnost!
—	V ptujski mestni šolski svet je izvoljen kot zastopnik učiteljstva tovariš Ivan Klemenčič, nadučitelj na mestni dekliški osnovni šoli, namestnicam pa tova-rišica Irma Scheligo, ravnateljica na dekliški meščanski šoli.
—	Narodni dar Runjaninovi hčerki. Metliška šolska mladina je darovala bolni Runjaninovi hčerki in za vzidanje spominske plošče skladatelju Runjaninu 202 kroni.
—	Pri Mali Nedelji je umrl v 89. letu
Martin Klemenčič, oče tovariša Ivana Kle-menčiča, nadučitelja na mestni dekliški osnovni šoli v Ptuju. Naše sožalje!
Tovarišem maturantom 1. 1912!
Mislimo na našo desetletnico! Razvijmo program, razvijmo agitacijo, da se snidemo pripravljeni v polnem številu. Oglasite se! - Tone Gaspari.
—	Umetniška šola »Probuda« v Ljubljani kakor splošno znano, zabeležuje že drugo šolsko leto v poslopju tehniške srednje šole in je prva v Sloveniji. Profesorski zbor je sestavljen iz najboljših umetnikov in znanstvenikov. Poučuje se v slikarstvu portret in akt po naravi, dra-periia in kostimi ter kompozicije, dalje narodna ornamentika in vsa akademična predavanja, katera so neobhodno potrebna za popolnejšo izobrazbo. Posebe je še grafični in fotografski tečaj, kjer iina vsak priliko, se praktično in teoretično izvež-bati, kakor tudi iz znanstvenega stališča. Sprejem v slikarsko šolo je mogoč vsem damam in gospodom s primerno šolsko izobrazbo. V grafični tečaj pa le onim. ki imajo že zadostno podlago v risanju; v fotografični tečaj je vstop dovoljen vsakomur. Opozoriti je treba posebno naše dame za narodno ornamentiko, ki se poučuje vsako nedeljo dopoldne, da se priuče in dobe vpogled v našo umetnost na vezeninah in drugod, in tako bi izvrševale le naše izdelke ne pa tujih. Vpisovanje in sprejemanje v umetniško šolo se vrši pri voditelju šole, akademičnemu slikarju Fr. Sterletu, kjer se dobe tudi natančnejše informacije in sicer vsako soboto od 15. do 17. ure v sobi št. 18—1 nadstropje desno na tehniški srednji šoli (prejšnja obrtna šola).
Služba prefekta in učitelja za|
splošno izobraževalne predmete s pre-| jernki IX. č. r„ s prostim stanovanjem in pripadajočimi užitki je razpisana na kmetijski šoli na Grmu pri Novemmestu. Prednost imajo prosilci z daljšo učiteljsko prakso, z usposobljenostjo za nadzorovanje internata in vzgojo učencev in ev. tudi za pouk v čebelarski stroki in petju. Prošnje je vlagati do 15. marca t. 1.
—	Interpelacija radi plač meščau-skošolskemu učiteljstvu. Prejeli smo interpelacijo v tej zadevi od narodnih poslancev dr. Koruna. Golouha in Etb. Kristana. ki jo priobčimo v prihodnji šte-* vilki v celoti.
Vestnik meščanskih šol.
c. »Sijajno plačane nadure.« Da bo
svet spoznal, kako pravično znajo oblasti oceniti in nagraditi delo učiteljstva, navajam v sledečih podatkih pregled »nagrad« nekaterih tovarišev na deški meščanski šoli v Mariboru, ki je zaslovel v poslednjem času radi svoje neznosne ce-nenosti:
Tovariš V. R. je učil 23 obveznih ur, ; poleg tega pa 3 ure neobveznega nemškega jezika, in je dobil za mesece oktober, november in december, torej za najmanj 36 učnih ur 278*60 K. Za posamezno uro torej 7-74 K, z besedami: sedem K in nekaj vinarjev. Navedeni tovariš ima izpit za rriešč. šole.
Tovariš F. F. je učil 23 obveznih ur, poleg tega še 3 ure neobveznega nemškega jezika, in je dobil za mesece oktober, november in december, torej za najmanj 36 učnih ur 238-80 K. Za posamezno uro torej 6'36 K, z besedami šest K in nekaj vinarjev. Navedeni tovariš ima izpit za mešč. šole.
Tovariš V. Š. je učil 23 obveznih ur poleg tega je imel še 4 ure neobveznega pouka v goslanju, in je dobil za mesece oktober, november in december, torej za najmanj 48 učnih ur 254-72 K. Za posamezno uro torej 5-30 K, z besedami pet kron in skoraj nič vinarjev! Navedeni tovariš ima izpit za mešč. šole za pouk v petju in violini.
In sedaj primerjajte, predragi, sledeča dejstva in sodite, čeprav pravijo, da ne smemo soditi: 1. Ali sploh še dela kakršenkoli delavec na uro za 5, 6 ali 7 K? 2. Ali se dajo te »nagrade« na kakršenkoli način primerjati z nagradami na strokovnih in srednjih šolah? 3. Ali je sploh mogoče, da sede v »višjih« uradih možje, ki tako enako preračunijo isto delo? 4. Ali je mogoče, da oblasti prisilijo učitelja k taki roboti, v tem ko bi lahko s privatno instrukcijo zaslužil 50—100 K uro, in kako opravičujejo to nasilje? 5. A'1 je sploh mogoče, da se take stvari dogajajo tu v naši lepi, prosti domovini danes-ko krona nima več vrednosti krajcarji1 ampak komaj še velja en vinar?
Pristopite k „Jugoslovanski Matici!"

Naše narodno prosvetno delo.
0 ŠOLSKIH PRIREDITVAH V SPLOŠNEM.
Šolske prireditve naj ne bodo eno-strane in monotone. Namen jim je dvojen, inaterijalen in moralen.
Predpogoj za take prireditve je, da obstoja na šoli šoiarski pevski zbor z izbranim materijalom, ustanoviti je šolski oder za igre. Prireditev naj bo raznovrstna. Ako se vadi na šoli tudi sistematična telovadba po Tyrševem sestavu, naj nastopi tudi ena vzorna vrsta naraščaja s kakimi ritmičnimi vajami s spremljeva-njem glasovirja. Primeren je vmes tudi kak poučen navdušljiv nagovor ali predavanje (kratko), ki ga prednaša učitelj-stvo ali kak starejši učenec. Učenci(ke) deklamatorji naj bodo, kolikor le mogoče, nepevci in neigralci, kolikor mogoče iz vseh šolskih razredov, da pride čim širši krog šolarjev pri prireditvi v poštev in dobi vsak svojo ulogo. S tem tudi doma čim širši krog zainteresira starše za prireditev. Žive slike tudi kaj efektno delujejo in za nje lahko uporabimo še one šolarje, ki drugače ne pridejo v poštev. Primerna k programu so tudi kratka (15 minut) skioptična predavanja, kjer je to mogoče.
Snov deklamacij, iger in nastopov naj bo v prvi vrsti zabavna, poleg tega pa domoljubna.
Moralen uspeh bo obstojal v tem, da bodo starši videli uspehe šolske vzgoje iti pouka pri pevskih nastopih, telovadbi in igrah. Videli bodo delo šole. Poleg tega se b6do navdušili za lepo in dobro — tudi v narodnem oziru. Ni ga očeta in ne matere, ki ga ne obide nekak ponos, ko vidi svojega otroka spretno in pogumno kretati se na odru.
V materijalnein oziru so take prireditve najprimernejše s prostovoljnimi doneski za dobrodelne namene: obdarovanje revnih otrok, nabava šolskih potrebščin, prispevki za javno ljudsko knjižnico, za šolarsko kuhinjo in druge kulturne in socijalne- naprave, ki se pojavljajo na šoli in v kraju.
Žal le, da nimajo vse šolskih telovadnic, kjer bi se dal primerno in lepo opremiti »šolski oder« in še nimamo zveze, da bi si garderobo izposojevale posamezne šole med seboj.
Pa tudi to prinese čas, če se sistema-rično lotimo dela!
Šolski odri in pevski zbori.
—po Za božičnico smo igrali v Dolenji bistrici v Prekmurju z učenci: »Darežljivi otroci« in »Kaznovani šaljivec«. Zraven pa več deklamacij in pesmic v narodnem smislu. Peli smo 12 narodnih pesmic troglasno. — Za konec pa: živa slika — Jugosloveni z deklamacijami Slovenci, Slovenke, Jugoslovani. — Naši učenci so prvič v življenju videli kaj takšnega, takisto tudi odrasli. Zato je bilo veliko navdušenje. Prireditev se je obnesla nad vse pričakovano. Nisem si mislila, da mi bodo ti sramežljivi, boječi otroci, ki jim še učenje in zgovarjanje pravilne slovenščine dela preglavice, nastopali tako ko-rajžno, samozavestno. — Bodem ponovila takšne prireditve.
—po Šolski oder v Velesovem. V nedeljo 12. II. so mali Podgorci iz Veleso-vega vprizorili v šolskih prostorih igrici Kaznovani šaljivec« in »Lažnjiva Milena« v zvezi z deklamacijami. Prireditev ie uspela prav dobro, predvsem nam je ugajala aeklamacija o kraljeviču Marku. Zahvala gre tov. Vidicu za njegovo požrtvovalnost, ki vzlic mnogim zaprekam Pridno deluje za napredek in omiko. Pa tudi malim igralcem vsa hvala, saj so svoje uloge dobro rešili. Vsebina igrokazov !e bila prav poučna, posebno naj bi si jo zapomnile nekatere matere, ki v svoji sle-"i ljubezni ne vidijo niti največje napa-| ta svojih ljubljenčkov.
Čisti dobiček se uporabi za šolske i Potrebščine, a vzlic temu mi »počastil« Prireditve s svojim obiskom ne šolski Predsednik, kaj še le kakšen član krajne-^ šolskega sveta. Ali je bila vstopnina 1 j--inar ali 2 dinarja previsoka, ali pa so kot šolski možje tako naklonjeni šoli. se "e ve.
Šolske ljudske knjižnice.
.. —pk Trnjeva pot ustanovitve šolske 'todske knjižnice. Na šoli v Dolenji Bistri-v Prekmurju sem januarja 1920. s pomočjo Zveze Kulturnih Društev v Ljub-'ani ustanovila — javno ljudsko knjižni-
Šteje sedaj 125 knjig. — Odkraja sem l^Ofala mladino in odrasle prav nagovar-atl> da so začeli brati. Nekaj niso popolna razumeli pismene slovenščine, ker ^ ie niso nikjer učili, samo madžarsko, doma govore v dialektu, nekaj pa so
bili nezaupni, ker imajo dovoljenje samo brati »Novice«.
Začetek pa sem storila z učenci, katerim sem za svoj denar naročila knjig iz >:Učit. tisk.«, vse, ki so bile na razpolago.
Slike, pravljice, pesmice, so zanimale male in velike. Začeli so se oglašati tudi veliki, naj dam kakšno knjigo, kakor jo je imel mali brat doma. — Led je bil prebit! Sedaj ni hiše v vasi, ki si ne bi bila že izposodila katero knjigo. Seveda moram imeti velikansko potrpljenje, drugače se kar zameri. Vsak dan in vsak čas moram izdajati knjige; mažejo, trgajo; plačila nobenega ne dajo, tedaj bi raje ne brali.
Imam tudi mnogo časopisov, da jih razdajam v čitanje. Te pa berejo samo nekateri. Drugi se boje.
pk Na 4 razr. ljudski šoli v Črni pri Prevaljah obstoja že od marca 1919. javna šolska knjižnica. L. 1921. je imela knjižnica 5.347.55 K denarnega prometa. Knjig pa se je izposodilo 982. Knjižnica ima svoja pravila itd. in šteje sedaj 180 knjig.
pk Sv. Marjeta n. Dr. p. Tudi na tuk. šoli obstoja ljudska knjižnica pod imenom »Domača knjižnica« pri Sv. Marjeti n. Dr. p. Ustanovil jo je tuk. naduči-telj Anton Mohor 1. 1920 in sicer brez vseh sredstev. Danes šteje društvo nad 30 članov in 214 samih prvovrstnih, poučnih in leposlovnih knjig, izmed kojih je izposojenih vedno 180—200, kar je za tukajšnjo malo občino, ki šteje nekaj nad 1100 prebivalcev, vsekakor razveseljivo dejstvo Po knjigah sega staro in mlado z velikim veseljem. Prvi temelj se ji je postavil z majhno prireditvijo in potem z članarino, ki .ie znašala do letos 1 Din. Na zadnjem občnem zboru je ista povišana na letno 2 Din. V tuk. učiteljski knjižnici se nahaja samo nekaj vojnih brošur. Raditega določa zadnja točka društvenih pravil, da zapade vse imetje v slučaju razpustitve tuk. učiteljski knjižnici.
Pripomni se, da se do sedaj ni nikjer pobiralo ter beračilo, ne po časopisih ne na drug način. Razven 7 knjig, ki so jih darovali tuk. občani (Macin, Lešnik, Mohor), je društvo vse samo kupilo. Razen-tega ima še v blagajni par dinarjev za tekoče izdatke.
Ljudska predavanja.
op Prvi roditeljski sestanek. Zalog pri Ljubljani. V šoli se je vršil prvi roditeljski sestanek v nedeljo popoldne. Obisk je bil zelo povoljen. Nadučitelj je razložil
staršem pomen takih sestankov ter opozarjal na slabe posledice, ki jih je zapustila vojna na mladini. Le s skupnim delovanjem šole in doma se zamore zopet dvigniti mladino k pridnosti in moralnosti. Nato je irriel učit. V, Rupret temeljito predavanje o »Škodljivosti alkohola na šolsko mladino«. Udeležniki so se razšli z željo, da se čimpreje zopet vrši tak sestanek.
Književnost in umetnost.
Vse pod tem zaglavjem navedene knjige, muzikalije, tiskovine i. t. d. prodaja in sprejema zanje naročnino knjigarna „Učiteljske tiskarne v Ljubljani", Frančiškanska ulica štev. 6.
—k Prirediteljem iger na šolskih in diletantskih odrih. »Zveza kulturnih društev«, ima za včlanjena društva na razpolago sledeče igre v prepisu:
1.	Pogumni Tonček, pravljica v 5 dej. (J. Špicar.)
2.	Patrioti, komedija v 3 dej. (.)•. Špicar.
3.	K luči! Simbolična igra v 4 slikah. (J. Špicar.)
4.	Na poljani, romantični igrokaz v 3 dej. (I. Špicar.)
5.	Težke ribe, veseloigra v 3 dej. (M. Baluczki, posl. Jos. Debevec.)
Razen tega tudi Cankarjevo dramo »Hlapci« v 4 izvodih. Druge igre se prepisujejo in bomo kmalu mogli z njimi po-streči. Za izposojeno igro se plača odškodnina 50 K. Društvo naj igro prej ko mogoče prepiše in jo potem zopet vrne ZKD, da jo lahko posodimo naprej. Seveda je društvo tudi odgovorno za to, da se i igra ne zgubi. Zveza kulturnih društev, Narodni dom I. nad. v Ljubljani.
-k Koncert jugoslovenskih narodnih pesmi priredi pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«, v pondeljek, dne 13. marca t. 1. v Unionu. Sodelujejo: operna pevka g. Vilma de Thierry-Kavčnikova, operni pevec g. Leopold Kovač ter društveni moški in mešani zbor. Vstopnice od 2. marca dalje v trafiki v Prešernovi ulici št. 54.
Naša gospodarska organizacija.
UČITELJSKA SAMOPOMOČ.
V oktobru 1921 je dobilo društvo potrjena nova pravila. Delokrog društva obsega vso našo državo. Posmrtnine se
izplačujejo v dinarjih — za vsakega člana po 2 Din. Vseh članov šteje društvo okrog 300; priglašenja prihajajo dan za dnem. Vsi predsedniki okr. učit. društev so dobili v novembru 1921 tiskane oglase (prospekte) s prošnjo, da na društvenih zborovanjih priporočajo »Učit. samopomoč«. Dva okraja sta se v polni meri odzvala naši prošnji; iz ostalih okrajev je malo glasu. Prosimo živahnejše in uspešnejše agitacije! Člani »Učit. samopomoči« nabirajte nove člane, saj koristite s tem le sebi!. Pri vsakem zborovanju, sestanku naj kroži tned zborovalci nabiralna pola za nove pri-glašence. Ne pozabite na soproge učiteljev, ki so tudi lahko članice! Izkoristimo ugodnosti, katere nam nudi za malenkostne prispevke društvo »Učit. samopomoč«. Nabiralcem novih članov in pri-glašencem daje vsa potrebna navodila in pojasnila Iv. Kocijančič, učitelj na 1. mest. deš. osn. šoli v Ljubljani.
—g Članom »Učit. samopomoči«. Član Iv. Jakše, učitelj na Vranskem je umrl 19. januarja 1922. Za ta — 73. — smrtni slučaj dobe člani položnice z napisanim zueskom 2.50 Din. Nekateri člani imajo poravnati še nekaj zaostankov. Tem se prišteie k gornjemu znesku še prejšnji dolg. Prosimo hitre in redne rešitve! Zamudniki napravljajo društvu mnosro nepotrebnega pisanja, sebi pa novih stroškov za poštnino.
—g Članarina in darila za učit. kon-vikt. Tov. Lilija s Polšnika 5 Din.
Naša kulturna organizacija.
—ko Slovenska Šolska Matica. Naročenih slik k dr. Pivko-Schaupovi Telovadbi II. zvezek še do danes nismo prejeli. Odbor ne more dalje zavlačevati izdaje publikacij in zaradi tega bo izšla Telovadba brez slik. ki se bodo pa naknadno doposlale poverjenikom, ali pa se bodo dodale III. zvezku Telovadbe. — Fr. Finkova Zbirka važnejših novih na-redb II. zvezek, za 1. 1921. bo izšla v zalogi Učiteljske tiskarne. Rokopis je že v tiskarni.
Iz naše organizacije.
Iz poverjeništva UJU v Ljubljani.
Okrajnim učiteljskim društvom!
Opozarjam vsa učiteljska društva in niihovo članstvo, naj naslavljajo vse reklamacije, naročila in inserate za naše stanovske liste (Učit. Tovariš, Popotnik in Zvonček) na naslov: Centralna uprava listov UJU, poverjeništvo Ljubljana, Frančiškanska ulica štev. 6./I.
S centralno upravo listov je združeno sedaj tudi glavno blagajništvo in naj se vsi tozadevni dopisi pošiljajo na naslov: Glavno blagajništvo UJU, poverjeništvo Ljubljana, Frančiškanska ulica štev. 6./I
Predsednike okr. učit. društev prosim. da mi nujno javijo naslove društvenih blagajnikov na eofenji naslov. — Od društev prihajajo vplačila brez vsakih izkazov, kdo je vplačal dotični znesek. Prosim uljudno, da z denarno pošiljatvijo vred vpošljejo tudi obenem seznam članov. ki so dotični znesek vplačali, ker le na ta način je mogoče voditi evidenco, kdo je članarino plačal in kdo jo še dolenje. Kar so blagajniki pobrali članarine za leto 1922, naj nam jo nakažejo, ker bi organizacija tudi rada zadostila obveznosti napram tiskarni. Zlasti nujno prosim za poravnavo članarine za leto 1921. Skraini čas je že. da račune za minulo leto uredimo. Mnotrim _ članom so listi ustavljeni radi nerednega plačevanja članarine. Morda so ti pri društvih že zaostanke poravnali. Javite tlam take sproti. da iim pošljemo zaostale številke lista ter. da ne bo nepotrebnih reklamacij.
B. Fegic,
blagajnik in upravnik.
Neorganiziranim naročnikom!
Vsled podraženja papirja in zvišanja mezd tiskarniškemu osobju je sklenil ožji sosvet UJU na svoji seji dne 23. t. m. zvišati naročnino Učiteljskemu Tovarišu na 30 Din, Popotniku pa na 20 Din letno.
Društvene vesti.
+ K zborovanju učiteljskega društva za mariborski šolski okraj dne 2. marca naj prinese vsak šolski voditelj po 1 izvod »Izkaza o šolskem napredku«. — Nujno potrebno za predavanje tov. nadzornika M. Lichtenvvallnerja o novih šolskih tiskovinah !
-f Učit. društvo za Laški okraj ima zborovanje v Zidanem mostu 5. III. ob pol 10. dopoldne z istim dnevnim redom in ne v Laškem, kakor je bilo zadnjič jav-ljeno.
+ Učiteijsko društvo za ptujski okraj
zboruje dne 9. marca v ptujski Mladiki točno ob 10. uri po sledečem sporedu: 1. Zapisnik. 2. Poročilo predsednika. 3. Delegat Slovenije, okr. šol. nadz. P. Flere poroča o sodelovanju pri izdelavi načrta šol. zakona za osnovne šole. 4. Tov. Jan-čič nadaljuje praktično predavanje v risanju. 5. Nasveti. 6. Podpis pristopne izjave za »Učiteljsko samopomoč«, kateri bo pridal zdravnik svoje po pravilih določene pripombe.
Pol ure pred zborovanjem pevska vaja. Po zborovanju se zberemo v veliki dvorani Zupančičeve gostilne k obedu, kjer bomo slišali učiteljski pevski zbor. Da se snidemo vsi stanovsko zavedni tovariši in tovarišice, pričakuje odbor.
+ Tržiški krožek zboruje v Mokronogu 9. marca t. 1. s pričetkom ob 10. z dnevnim redom: 1. Kmetijsko risanje, njega namen in potreba z ozirom na prilagoditev osnovnega šolstva sedanjim razmeram. (Poroča tov. Roje iz Št. Jan-ža.) 2. Špalirno sadje. (Teoretično in praktično obravnava strokovni nadzornik Črnagoj.) 3. Nasveti za prihodnjo okrajno učiteljsko konferenco. 4. Slučajnosti. S polnoštevilno udeležbo pokažimo nam lastno disciplino. Kosilo je naročiti potoni šol. vodstva Alokronog.
+ »Učiteljsko društvo za Maribor 111 bližnjo okolico« zboruje v petek, dne 10. marca popoldne ob 15. (3.) uri v deški meščanski šoli, pri kateri priliki predava ravnatelj H u m e k »O reprodukcijski umetnosti«. Udeležba vsled društvenega sklepa obvezna. Kdor ne more priti, se opraviči. — Odbor.
+ Zborovanje okraj. učit. društva in volitve v okrajni šolski svet v Kočevju, 18. febr. Naše društvo je imelo svoje zimsko zborovanje 18. febr. v Kočevju.
Vzrok zborovanju je bil Radojevičev načrt novega šolskega zakona. t Povod, da smo šli že drugič v Kočevje, so bile volitve v okrajni šolski svet.
Načrt srbohrvaščine. Ker je bila vsa naša pozornost posvečena volitvam stanovskih zastopnikov v okrajni šolski svet, zato ie zborovanje podalo glede načrta, ki nam <ra predlaga v razpravo srbski tovariš, le ta rezultat, da .se nismo zadovoljili ž niim.
Šolski zakon. Iznreminjevalne — za načrt sam uničujočo kritiko izražajoče — predloge raznih šolskih vodstev zberemo iti odpošljemo kmalu na pristojno mesto. Predsednikovo poročilo o stanju vprašanja dela na načrtu v Beogradu je vzelo učiteljstvo na znanje in odobrilo ukrepe odbora, ki ie brzojavno protestiral proti načrtu v Beograd na centralo UJU in na ministra prosvete,- naknadno in soglasno.
Volitve učit. zast. v okr šol. svet. Z ozirom na volitve ie pa bil naš položaj neposredno pred njimi skrajno težaven. Odklonivši vsak kompromis smo stali v uri. ki ie bila odločilnega pomena za naš stan v okraju, sami proti koaliciji Slom-škariev in Nemcev. Predsednik je naznanil zmago naše liste. Rešil je situa-ciio tovariš Javoršek. ki ie 18. prišel že drugič v Kočevje z namenom, da voli. 11. febr. je prišel že — meneč, da so omenjenega dne volitve. V soboto 18. pa ie prišel kljubu svojim 71. letom med nas in pokazal s tem vsem, ki izostajajo od zborovanja z malenkostnimi osebnimi ali družinskimi vzroki, da je stanovska zavest ponos vsakesra organiziranega duševnega delavca. Zato njemu čast — vsem. ki so pa ostali doma brez tehtnega vzroka, v opomin: Vse na krov, ko Vas kliče organizacija na boj!
-r Občni zbor litijskega okrajnega učiteljskega društva se je vršil dne 4. februarja 1922. v Šmartnem pri Litiji. Ob tej priliki se je odposlala čestitka Nj. Vel. kralju Aleksandru I. povodom zaroke. Nato predsednik pozdravi navzoče goste: vlad. svet. g. Podboja, nadz. g. I. Beze-ljaka in predsednika kraj. šol. sveta v Toplicah g. D. Korbarja. Za tem oriše predsednik v glavnih potezah uspeh dosedanjega delovanja.
Tajništvo. Iz tajniškega poročila je bilo posneti, da je društvo priredilo od zadnjega občnega zbora 4 zanimiva in prav uspešna zborovanja. Društvo šteje do danes 74 članov.
Referat. Tovarišica gdč. Danica Uc-zessanekova nam je podala izborno poročilo o I. drž. skupščini v Zagrebu.
Članarina se zviša na 260 K. Mnogi so obljubili tudi prostovoljne prispevke.
Blagajno sta pregledala in našla v vzornem redu tov. Riglar Franjo in Pe-
Stran 4.
UČITELJSKI TOVARIŠ, dne 2 marca 1922.
S ev. U.
terlin Alojzij. Dosedanja blagajničarka na. Turk-Dolinarjeva je po približno iS. letih najvestnejšega delovanja odložila svoj častni posel. Za njeno mnogoletno, trudapolno delovanje, ji bodi na tem me-,stu izrečena najprisrčnejša zahvala!
Novi odbor se je konstituiral takole: predsednik Janko Levstik, podpredsednik Bernard Andoljšek, tajnik Matija Pel-ko, namestnik Joško Macarol, blagajnik Lojze Kolenc, namestnik Vinko Okorn; namestnikom so bili izvoljeni pa naslednji gg.: Josip Zajec, Fran Kozjak in Fran Samec.
V gospodarsko - gospodinjski odsek
so bile izvoljene sledeče gospodične: Franja Jankovičeva, Ivana Turk-Dolinarjeva, Zinka Vrščajeva, Zinka Furlanova, Vera Tancigova in Marija Kalinova.
Protesti: 1 zoper volitve v kraj. šol. svete, ker se iste niso vršile po proporcu: 2. zaradi imenovanja kraj. šol. nadzornikov: l glede odklonitve kritja stroškov za okrajno učiteljsko konferenco pri okrajnem proračunu; 4. proti prcra-čunjeni nakani od gotove strani glede imenovanja članov v okrajne šolske svete- 5. glede draginjskih krajevnih razredov; 6. proti sprejetju Radojeviče-vega načrta šolskega zakona; 7. z ozi-rom na notico »Bojte se ovaduhov«, oziroma »Kje so ovaduhi«, ki je izšla v »Na-preju »Slovencu« in »Domoljubu«, protestira na občnem zboru zbrano učitelj-stvo litijskega okraja odločno proti splošnemu osumljenju. V teh listih imenovani tovariši, kakor je bilo na občnem zboru pojasnjeno, niso nikogar ovajali, pač pa so bili slučajno ravno ti trije izmed takrat (na Cankarjevem večeru) enajst navzočih tovarišev kot priče pozvani pred predstojnika pol. oblasti I. stop. Potrditi s podpisi samo ono, kar je v ovadbi odgovarjalo dejstvu, je bila njih moralna dolžnost! Na tem mestu povdar-jamo smelo, da ovadba ni izšla iz učiteljskih vrst! Z ogorčenjem in preziranjem zavračamo vsaka tozadevna suinničenja in s tem je za nas zadeva končana!
Razno. Sklene se uvesti živahno agitacijo za Zvonček«, ker je posebno v zasedenem ozemlju izgubil mnogo naročnikov.
J Učiteljsko društvo za Maribor.
Poročati mi je pravzaprav o dveh zborovanjih in sicer se je dne 26. jan. vršilo zborovanje, polnoštevilno obiskano, in je obravnavalo izključno
Radojevičev načrt zakona o osnovnih šolah. Ta načrt se je preje pretresal na vseh posameznih šolah in so se poslali izpreminjevalni predlogi društvenemu odboru. ki je določil za posamezne stroke posebne referente. Ti referenti so potem poročali na zborovanju 26 jan., ki je trajalo nad tri ure. Le na ta način je bilo možno, da se je načrt predelal dokaj podrobno v tem za njegovo obširnost in številne napake še v dokaj kratkem času. To vrsto obravnave je treba še posebej omenjati radi tega, ker je na ta način za-dobilo tudi mlajše učiteljstvo vpogled v ustroj šolstva ter njegove senčne in soln-čne strani. Proti sprejetju se je brzojavno protestiralo ter vposlalo izpreminjevalne predloge na določena mesta.
Občili zbor pa se je vršil v petek 17. t. m. ob lepi udeležbi posebno s strani naših tovarišic ne tako od strani tovarišev. Nekaterim j?e niti ne zdi vredno in potrebno, da bi svojo odsotnost opravičili. Občni zbor otvori predsednik tov. Tomažič, pozdravi novodošle tovarišice članice ter poroča o tekočih dopisih. Nato se zapisnik zadnjega zborovanja prečita in odobri.
Tajniško poročilo je podal tov. Hren in omenjal v glavnih potezah društveno delovanje v minulem letu. Imeli smo 7 zborovanj in poučen izlet v Falo. Odbor pa je imel 7 sej. Ker je in mora biti delovanje društva itak znano vsakemu dru-štveniku, zato je omenil v nekaterih stavkih tudi delo, ki se ni storilo v preteklem letu in ki bi se bilo moralo storiti po njegovem mnenju. To pa ni krivda samo odbora, ampak vseh društvenikov. Odbor je dostikrat preobložen z drugimi posli in delom in dolžnost članov je, da tudi sami dajo inicijativo in se ne zanašajo vedno na odbor. Z željo, da bi tudi v tem ogiru postalo bolje je zaključil svoje poročilo, ki se je \ zelo brez debate v vednost.
Blagajniško poročilo je podal tov. Alt prav podrobno in vestno sestavljeno. Posebnega prebitka sicer nimamo in dolgujemo centrali že blizu 2000 K za lansko leto. To so pa zakrivili nekateri posamezni brezbrižniki, ki dolgujejo še svoje zneske. Sicer imamo takih malo, a dobijo se pa le še. Naše sedanje premoženje znaša okroglo do 3000 K, kar je sicer za tako mlado društvo čisto lepo, ako se pomisli, da smo dali lani »Pedagoškemu društvu«, ki je bii še odsek nagega društva 6000 K
za kritje njegovih stroškov. Poročilo se vzame odobruje v vednost ter sklene na predlog tov. blagajnika celokupno članarino zvišati na 72 Din.
Za učiteljiščni odsek poroča tov. Kožuh ter omenja živahno zanimanje s strani učiteljiščnikov za ta odsek, kakor tudi naobraževalno kulturno delo, ki ga vrše z veliko vnemo sami med seboj. Letos so se vršila tri predavanja, dve večji in lepi interni prireditvi pa so napravili učite-ljiščniki sami in sicer »Rapaho« ter Gre gorčičevo slavnost. Zamišljenih je še več predavanj in spomladi kak skupni izlet. Želeti pa je, da se učiteljstvo še bolj zanima za ta odsek in pokaže to zanimanje z obilnejšim obiskom prireditev naših bodočih tovarišev in tovarišic.
O odseku za »Učiteljski dom« oziroma konvikt, poroča o vseli pripravah in nadaljnih namerah tov. Hren. Poročilu sc je z zanimanjem sledilo in se je o njem razvila prav stvarna debata. Ker čaka ta odsek v najbližji bodočnosti še obilo posla, zato se izpopolni še s tovariši: Hume-kom, Altom in Klemenčičem. Po potrebi pa se pritegne še druge tovariše in tovarišice k sodelovanju bodisi iz ljudske, kakor tudi meščanske šole.
Volitve so se vršile principijelno z listki. Izvoljeni so bili sledeči: Tomažič predsednikom, Mešičkova podpredsednica. V odbor pa: Tušak, Alt. Malenšek. Co-rettijeva, Perinetova, Bračičeva Milka in Hi en. Pregledovalca računov ostaneta: Vodenik in Klemenčič.
Predavanje o izvenšolskem delu učiteljstva je imel predsednik Tomažič. Predavanje je bilo kakor nalašč za občni zbor ter je omenjal naše dosedanje delovanje v tem oziru, ki se mora še izpopolniti. Prav odkrito in jasno je omenjal tudi tiste brezbrižneže obojega spola, katerim je še celo delo v lastnem društvu preveč in se niti zborovanj ne udeležujejo. Tisti, kateri dela samo po urah postavno odmerjeni čas v šoli izven šole pa se ne briga ne za stanovska in ne za druga vprašanja temveč skrbi samo za lastno zabavo, ni učitelj(ica), ampak navaden dninar(ica). Takih pa najmanj potrebuje današnji čas s svojimi razmerami zlasti v Mariboru. Govoril je iz srca in segel tudi v srca. Le škoda, da tistih par brezbriž-nežev, kateri bi bili najbolj prizadeti ni bilo navzočih.
Na koncu predavanja je stavil več tozadevnih predlogov, in sicer:
1.	Izven zborovanj naj se prirejajo tovariško prijateljski sestanki in izleti v tovarne in naravo v okolico. K tem se povabijo tudi učiteljiščniki(ce).
2.	Goji naj se petje v toliko, da ob po-t.ebi učiteljstvo lahko samo zapoje brez tuje pomoči.
,-i. Pedagoški krožek prirejaj predavanja tudi ob popoldanskih urah oziroma pri naših zborovanjih, da se jih lahko udeležuje več učiteljstva.
4.	Za »Samopomoč« se določi poseben nabiralec.
5.	Vsaka šola določi člana, ki opozarja tovarištvo na razne kulturne prireditve ozir. predavanja.
6.	Izvoli naj se poseben odsek, ki ima nalogo voditi evidenco o izvenšolskem delu in pridobivati mlačneže.
7.	Učiteljstvo se izreka proti vsakemu, v kakršnekoli namene, nabiranju denarja po šolah in sicer iz vzgojnega stališča.
Ti predlogi so bili sprejeti soglasno.
Še dva važna predloga je stavil tov. Hren in sicer glede draginjsikh doklad in delitve šoi. oblasti.
1.	Vsled dnevno naraščajoče draginje zapada učiteljstvo v čimvečjo bedo, ki ga ovira tudi pri njegovem odgovornosti polnem delovanju v šoli in izven nje. To bo rodilo slabe posledice,.katere bost: čutili v prvi vrsti država in narod pozneje. Zato je ne samo v interesu učiteljstva, ampak tudi v interesu uspešne vzgoje in pouka, da se kakor- vsem nameščencem, tako tudi učiteljstvu omogoči življenska eksistenca, da more vse svoje moči posvetiti vzgoji in pouku. Zato zahtevamo od merodajnih oblasti, kakor tudi od zastopnikov v skupščini, da store vse mogoče. da se čimpreje izplačajo nove dravinjske doklade.
2.	Občni zbor zahteva z vso odločnostjo v slučaju, da bo Slovenija deljena na dve oblasti, da bode deljeno tudi šolstvo, in sicer iz sledečih razlogov:
a)	Uspešno delovanje šol. oblasti je zelo odvisno in navezano na dobro poznavanje krajevnih razmer. Osobito je ta razlog važen v obmejnih krajih.
b)	Vsled dosedanjih izkušenj smo pri-morani zahtevati tako delitev v interesu šolstva samega.
Oba predloga sta bila soglasno sprejeta. Ali ne bi bilo umestno, da razmišljajo tudi druga društva o teli dveh predlo-
gih? Pri prvem smo prizadeti vsi, pri drugem pa seveda samo dobra polovica.
Sklep. Predsednik je zaključil po nad triurnem vztrajanju članov lepo uspeli občni zbor.
Odgovorni urednik: Franc Štrukelj.
Last iti založba UJU — poverjeništva Ljubljana.
Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani.
UČITELJSKA
TI/KARNA
išče
za svojo knjigarno izurjer ega in strokovno izvežbanega
poslovodjo.
Ponudbe do 20. marca t I. na upravni svet
Stev. 894.
RAZPIS KATFHETSKE SLUŽBE.
Na osemrazredni mešani osnovni šoli na Viču pri Ljubljani se po odredbi višjega šolskega sveta z dne 12. februarja 1922. štev. 13.293-21, razpisuje drugo si-stemizirano stalno učno mesto kateheta.
Prosilci za omenjeno učno mesto morajo biti usposobljeni za pouk verouka na ljudskih in meščanskih šolah.
Pravilno opremljene prošnje naj se vlože službenim potom pri podpisanem okrajnem šolskem svetu do vštetega dne 9. marca 1922.	Predsednik.
Št. 275 okr. š. sv.
RAZPIS
nadučiteijske in učiteljske službe.
Z dovoljenjem višjega šolskega sveta / dne 29. 1. 1922, štev. 1505, razpisuje podpisani okrajni šolski svet službo nad-učitelja in učiteljice na dvorazrednici v Gribljah v stalno nameščenje. Obe službi sta posebno pripravni za učiteljski zakonski par.
Pravilno opremljene prošnje je vlagati službenim potom pri podpisanem okr. šoiskem svetu do dne
25. marca 1922.
Okrajni šolski svet v Črnomlju, dne 20. 2. 1922.
m

Prva češka tvornica glasbenih instrumentov na Moravskem
Prva češka tvornica harmonijev

Josip Lidl Lidl & Velik
Brno (čehoslovaško).
Dobavitelj za jugoslovenske šole in za jugoslovensko ministrstvo vojne in mornarice. Ceniki v hrvatskem jeziku na zahtevo zastonj.
Gg. učiteljem popust.
v Boskovicah
Moravsko- Čehoslovaško.
Najprimernejša darila za mladino!
Najprimernejša darila mladini so mladinske knjige. V ta namen priporoča Učiteljska knjigarna v prvi vrsti one mladinske spise, ki jih je založilo „Društvo za zgradbo učitelj, konvikta" in sicer:
0
Engelbert Gangl: Spisi za mladino, II,. IV., V., VI. zvezek po .	D 5 -
Andrej Rape	„ „ „ I., II., III., IV, V., VI. zvezek po	„ 5
Mišjakov Julče: „ . . II., VI. zvezek po.....„ 5 -
Ivo Trošt: Moja setev. Spis za mladino, I in 11. zvezek po .... 5'-
Pav. Flere; Iz mladih let. Spis za mladino, I. in II. zvezek po. .	, 5'
Marko Senjanin: Slovenski Robinzon	...	. . . .	„ ti
Fran Levstik: Zbrani spisi za mladino, broš. D 1150, eleg vez. .	,15-
Fran Erjavec: Zbrani spisi za mladino, vez. po.......„30-
Otroški oder. Sestavila Marica Gregoričeva (Stepančičeva). Igrice
za mladino otroških vrtcev in osnovnih šol brošura.....„ 5'-
Gustav Šilih: Nekoč je bilo jezero, vez..........., 14'
*
V prid Učiteljskemu konviktu:
Žirovnik: Narodne pesmi, I., II. in III. stopnja, cena......D 1 50
Marolt: Narodne himne in domorodne pesmi za mladino . . . „ 150 Te himne so odobrene od višj. šol. sveta za šolsko uporabo.
Nadalje:
0
0
0
broš. D 7
Rab. Tagore: Povestice. broš......
Dr. Ivo Šorli: Bob in Tedi......
Cvetko Golar: Prelepa Vasiljica ....
, _ „ Bob za mladi zob (pesmice) Oton Župančič: Sto ugank (pesmice) . .
Mark Twain: Mali klatež.......
Franc Roječ: Tončkove sanje (igrica)...........
Ewald Botka: Dvonožec . . .....broš. D 12-50 vez. .
Fran Levstik: Martin Krpan......... .....
Ivan Albreht: Mlada greda (pesmice)...........
Jos. Pavčič: Našim malčkom (Malim pianistom).......
Nemeova: Češke pravljice (I. in II. zvezek.) brošura .... France Bevk: Pastirčki pri kresu in plesu broš. D 3-— vez. .
Moj zverinjak....................
Čika - Jova Gradnik: Kalamandrija pesmice......vez.
Zmaj: Malaj in Malon pesmice....... „
Waschtetova Pravljice............... „
Milčinski; Pravljice................„
Pepelka	„ „ „ .........i.....
Snegulčica „ „ „ .......... . . D 9 —
Trnjulčica, pravljica s slikami.....,......D 9'—
Volk in sedem kožic, Bratec in sestrica. Živali v podobah vez.
Moji ljubčki, živalske slike............. „
Mladi slikar, knjižica za slikanje..........„
Slike iz pravljic „ „ „	..........
Razen tega ima „Učiteljska knjigarna" šolske potrebščine, kakor zvezke in risanke lastnega izdelka, svinčnike, peresnike, peresa, radirke, vse po najnižjih cenah. — Šolske pušice (peresnice) po D 1'25, 1-50, 2-10, 2-25, 6-25, 7.50. 10.
Priloga Učiteljskemu Tovarišu, štev. 9. dne 2. marca 1922.
I
/ 1
Jugoslovensko šolstvo Julijske Benečije
v Italiji.
Statistični podatki našega šolstva v Julijski krajini.
Organizacija jugoslovanskega učiteljstva Julijske Benečije.
Organizacija celokupnega učiteljstva v Julijski krajini se imenuje: Zveza ju-goslovenskih učiteljskih društev Julijske krajine, ki združuje v sebi 10 učiteljskih društev s 753 člani. V vodstvu zveze so tovariši: Anton Grmek (predsednik). Silvij Rode (tajnik), Karol Gruntar (blagajnik). V upravnem odboru pa sedi vseh 10 predsednikov včlanjenih učiteljskih društev in sicer: Ivo Šepic za pazinsko učit. društvo, Bogumil Medvešček za istrsko slovensko učit. društvo, Ivan Da-neu za tržaško, Alojzij lireščak za sežansko, Fortunat Lampret za postojnsko, Ignacij Križman za goriško, Josip Rakovšček za tolminsko, Matej Miku/, za idrijsko. Avgust Rajčič za vološčan-sko in Jože Rupnik za Slomškovo podružnico v Idriii. Imenik učiteljstva je izdala »Zveza« v posebnem »Ročnem zapisniku«.
Stanovski in mladinski listi.
Zveza ima v svoji izdaji dvoje listov in sicer: Učiteljski list. ki izhaja 3-krat na mesec, urednik Josip Pahor in pa mladinski list Novi rod, mesečnik pod uredništvom Josipa Ribičiča. Hrvatski mladinski list Naša nada pa je moral po enoletnem izhajanju prestati. V njegovo nadomestilo bo izhajala mesečna mladinska priloga istrskemu glasilu Pučki Prijatelj.
Ljudsko in meščansko šolstvo.
(Statistika severnega — slovenskega dela po stanju 15. nov. 1921.)
Postojnski okraj.
Ime šole :	Rz. pr.
Šmihel	1 —
Šturije	2 —
Trnje	2 —
Trnovo:
a)	deška
b)	dekl. d. N. D. (Zavod)
Op.: nadaljevalni tečaji, 7 šol. sester. Ubeljsko Ustie Št. Vid Vipava Vrabce Vrbovo Vreme Vrbopolje Zagorje Vel. Bukovca Op.: Učit. iz Trnovega. ker je eksk. Suhorje	1 —
Šembije	— —
Op.: pred vojno	1 —
Idrijski okraj.
š. otr. uč
64 1 167 2 144 2
4	— 227 4
5	3 — 9
Ime šole
Vel. Dol Vižovlje Volčjigrad Volščica Zgonik Op.: eksp. v Saležu
Rz 1 1 1
1
?
pr.
š otr.
95 53 79 125
Tolminski okraj.
Borjana
2 _	90	2	Bovec
1 —	63	1	Bregiuj
3 —	186	3	Bukovo
4 1	198	4	Cerkno
2 _	100	2	Čezsoča
2 _	191	2	Drežnica
2 _	130	2	Gorie
3 —	145	3	Grahovo
3	187	3	Hudajužina
1 —	—.	1	Idrija pri Bači
			Idrsko
77 1
črni vrh	3	1	271	3
Godov ič	1	—	122	1
Gora	1	—	114	1
Idrija:*				
a) Rudn. dekl. mešč.	3	—	102	6
b) Rudn. deš. ljud.	•6	4	353	11
c) Rudn. dekl. ljud.	5	3	321	10
Idrija Spodnja	3	—	170	3
Kanomlje Gor.	1	—	84	1
Ledine	2	—	125	2
Od.: manjka štev. otr.				
iz Vrsnika pribl.			80	
Medvedje brdo	1	—	93	1
Vojsko	2	—	144	1
Zadlog	1 — — 1
V krajih: 1. Novi svet: 2. Čekovnik in 3. Vrsnik se snujejo šole za silo. Zaradi pomanjkanja prostorov pa še niso začele delovati.
Ime šole:	Rz,	pr.	š. olr.	uč.
Budanje	2	—	205	2
Bukovje	2	—	106	2
Col	2	—	194	2
Dolenja vas	1	—	76	1
F Dolnji Zemon	2	—	201	2
Erzelj	1	—	45	1
i Goče	1	—	92	1
Harije	2	—	164	2
• Hrenovice	2	—	147	2
Hruševje	1	—	70	1
Juršice	—	—-	—	—
Op.: pred vojno	1	—	—	—
Kal	1	—	105	1
Knežak	4	—	350	3
Koritnice	1	—	60	1
Košana	3	—	300	2
Kuteževo	1	—	140	1
Lozice	1	—	74	1
Lože	1	—	92	1
Matenja vas	1	—	110	1
Nadanje selo	2	1	214	2
Orehek	1	—	76	1
Ostrožno brdo	1	—	120	1
Palčje	t-	—	76	1
8 Št. Peter	5	—	256	4
Planina	2	—-	130	2
^ Podkraj	2	—	210	2
Podraga	1	—	109	1
Podstenje	1	—	71	1
Postojna (ljudska)	5	4	392	7
Op.: + 1 katehet	—	—	—+1	
Postojna meščanska š.	4	—	110	8
Op.: + 1 katehet	—	—	—4-1	
Prem	2	1	293	3
Razdrto	1	—	40	1
Senožeče	4	—	172	4
Slap	1	—	109	1
Studeno	3	—	152	2
Slavina	3	—	234	3
Kratice: Rz. = razredov, pr. = pa-ralelk, š. otr. = šolskih otrok, uč. = učiteljstva, eksk. = ekskurendna šola, Pod. r. = podružni razred, podr. = podružnica.	„
* Op.: Idrija: a) + 1 katehet, b) + 1 katehet, c) H- 2 kateheta in radovoljka.
Sežanski okraj.
Avber (Dutovlje) Barka (Divača) Berje (Komen) Branica (Štanjel) Brestovica (Tržič) Devinščina (Prosek) Divača Dutovlje
Gabrovica (Komen) Gorjansko (Komen) Kazlje (Sežana) Kobjeglava (Štanjel) Komen
Kopriva (Dutovlje) Kostanjevica Lipa (Komen) Lokev
Mavhinje (Devin) Misleči (Divača)
Op.: brez učitelja. Nabrežina Pliskavica (Komen) Podgrad Št. Polaj Povir
Repen tabor Rodik (Kozina) Sela (Tržič) Sesljan (Devin), zaprta Sežana z eksp. Orlek Skopo (Dutovlje) Sveto (Komen) Škocijan (Divača) Škofije (Vreme) Škrbina (Komen) Štanjel Štjak
Št. Tomaž (Sežana) Štorje (Sežana) Temenica (Kost.) Tomačevica Toma j:
a)	ljudska
b)	zaseb. š. s. '
1	—	86	1
4	—	195	3
2	—	148	2
1	—	158	1
5	—	207	5
1	—-	89	1
2	■ —	203	2
1	—	59	1
2-	—	125	2
1	—	89	1
1	—	78	1
2	—	121	2
1	—	52	1
1	—	70	1
4	—	163	4
1	—	115	1
1	—	69	1
1	—	59	1
1	—	82	1
1	—	76	1
1	—	66	1
2	—	193	2
1	—	83	!
1	—	82	1
1	—	63	I
1	—	62	1
1	—	81	1
1	—	108	1
1	.—	82	1
1	—"	69	1
1	_	77	1
1	—	—	1
2	—	67	1
3	—	224	3
2	r—	130	2
3	-	181	3
1	-'	66	1
1	-	86	1
5	-	173	5
1	-	61	1
1	_	51	1
3	' -J-	258	3
1	-	125	1
1	-	91	—
5	_	218	5
2	-	151	2
2	_	196	2 ■
3	-	229	3
1		132	1
1	—	40	1
6	_	246	6
1	—	101	1
1	—	95	1
1	—	109	1
1	—	58	1
2	—	122	2
2	—	185	2
1	—	95	1
1	—	95	1
1	—	70	1
1	—	136	1
1	—	82	1
2	_	142	2
3	—	162	3
Kal
Kamri o Kobarid Kred Livek Ljubini Log Log je
Lom (Tolmin) Sv. Lucija Nemški rut Novake Orehek Pečine Planina
Plužna	—	— — Op.: neaktivirana pred
vojno 1 razr.	v
Podbela	1	— 58
Podbrdo	3	— 203
Podmelec	2	— 192
Poljubili	i	— 92
Ponikve	1	— 100
Ravne	1	— 59
Robedišče	1	— 52
Ruti	1	— 31
Sedlo	2	— 115
Slap	1	— 64
Srnast	1	— 90
Soča - 2	— 104
Srpenica	1	— 68
Staro selo	1	— 57
Strmec	1	— 35
Stržišče	1	— 95
Sužid	1	— 32
Šebrelje	1	— 54
Tolmin	5	— 260
Trenta	1	— 67
Trnovo	1	— 56
Št. Viška gora	1	— 127
Volarje	1	— 52
Volče	2	— 170
Zakriž	1	— 45
Zakojca	1	— 45
Zalaz	1	— 38
Žaga	2	— 165
Lazec-Otalež, pot. š.	1	—72+78
Jagrsče-Krnice, pot. š. 1	—30+35
Reka-Straža, pot. š.	1	—24+26
Police-Vrh, pot. š.	1—11+36
Sela-Log, oot. š.	1	— 10+45
Temljive-Laje. pot. š. 1	—30+49
Čadrg-Laz, pot. š.	1	—27+32 Dol. Trebuša-Stopnik,
p. šola	1	— 75+45
Jevšček-Ravne, pot. š. 1	— 26+20
Vrsno-Krn, pot. š.	1	—58+34
Soča-Lepona, pot. š.	1	— 36
Goriški okraj.
Ajdovščina	3	— 158
Avče	1	— 108
Bate	1	— 50
Banjšice	2	— 182
Batuje	2	— 179
Berje	1	— 125
Bilje	2—214
Branice Dol. (Šmarje) 1	— 50
Bukovica (Vol. Draga) 2	— 181
Cerovo	2	— 145
Čepovan z eksk. v	2	— 108
Puštalah	—	— + 32
Črniče	2	—- 118
1 3 1 1 1 1 1 1 2 1 1 2 1 1 .1 1 I
!! 5 1 1 1
1	S
2 1 1 1 2 1 1 1 1 1 1 1
1
1
Ime šole:
Deskle
Op.: pred vojno Döbravlje Dol (Ajdovščina)
Op.: pred vojno Dörnberg Dol (Rubije) Sv. Florijan Gabrije pri Ajd. Gabrije pri Sovodnjah
Op. pred vojno Gojače (Črniče) Gorenjepolje s pod. r. v
Ložicah Gradišče (Renče) Grgar
Op.: pred vojno Kal (Avče)
Op.: pred vojno Kamnje (Črniče) Kanal Kojsko
Kostanjevica (Kanal) Kozana
Sv.. Križ (Cesta) Kronberg (Solkan) K rtov če
Levpa z eksk. v
Zavrhu Lig (Kanal)
Lokavec
Lokavec (Čepovan)
Op.: pred vojno Lokve
Lom (Sv. Lucija)
Sv. Martin
Št. Maver (Pevina)
Op.: pred vojno Miren Murovci Op,: pred vojno
Opatje selo Orehovlje (Bilje)
Op.: pred vojno Osek z eksk. v
Vitovljah Otlica Ozeljan Št. Peter Pevma Plave Pcdgora Op.: pred vojno ustanov, ital. šola Podlaka
Op.: pred vojno Podsabotin Prvačina Ravne (Grgar) Ravnica (Solkan) Renče Rihemberk Ročini
Rupa (Miren)
Op.: pred vojno Solkan Sovodnje Skrilje
Srednje-Kambreško
Šeberliak-Kanal
Šempas
Šmarje
Štandrež
Tevče
Št. Tomaž (Sv. Križ) Tribuša Gor. Trnovo Vedrijan Vipolže Višnievik Voglarji (Trnovo) Op.: pred vojno Vogrsko_ Vrata (Čepovan)
Op.: pred vojno Vrh pri Kanalu Vrh (Rubije) Vrtojba Vrtovin Zalošče Zapotok Zabije Vel.
Rz. 1
1 4 1
2 1
pr. š. otr. ne
— 90 1 90. 1
—	316	4
50	I
—	221	2
96	1
1	—
1	—'
2	_
1	—
2	_
3	—
1
2 4 3 1 2 3 2 1 1
+
2 _
2	—
1	—
1	—'
9 _
90 1 75 2 72 — 141 1 146 2
172	2
326	4
207	3
53	1
140	>
227	3
123	2
47	1
89	1
59	1
196	2
84 1 7,S 1 154 2
1
3
1
2
1
3
2 2 2 2 1 2
4 1
1 1
5 1 1
3
4
2
1 4 2 1 1
1
?
2 3 1 1 1 1 1 1 1
1
?
1 314 4
107 2
—	145	3
—	+ 32	—
—	140	2
—	200	2 285	3 151	2
92	1
161	2
1
— + 45
103	1
231	3
70	1
75	1
317	3
413	4
150	2
390	4
154	2
104	1
—	1
55	1
204	2
179	2
322	3
46	1
90	1
72	1
121	1
154	1
113	1
133	1
— 233 2
35	1
41	1
304	3
72	1
110	2
62	1
74	1
V Gorici so bile pred vojno: a) 4 | razredna slov. deška vadnica; b) mešana 4 razredna ljudska šola: c) mešana eno-raeredna ljudska šola na Ajševici; č) 6 razredna dekliška v »Šol. Domu«; d) 4 razredna deška v »Šolskem Domu« e) ženska obrtna šola v »Šol. Domu«; f) deško obrtno-nad. v »Šol. Domu«; g) 5 razredna šola v »Malem Domu«.
Trst in okolica.
Ime šole:	Rz.	pr.	š otr	uč
Barkovlje	6	2	,388	9
Bazovica	4	—	186	4
Gropada	3	—	139	3
Sv. Ivan*	6	7	677	14
Sv. Jakob (Zasebna)*	8	22	1427	34
Katinara	6	4	397	U
Sv. Križ	6.	—	273	6
Opčine*	6	2	406	9
Prosek - Kontovelj *	6	3	442	12
*	Op.: 2 kat.. 1 pro-stov., 4 uč. spec. za ital.
*	Op.: + 2 kat., pred voj.. je bila 5 razr. z niešč. š.
* Op.: — 1 uč.. ki je dod. it. š. za slovenščino.
Op.: pred vojno prip. za sred. š. — žanr ta sedaj.
(Statistika južnega hrvatskega dela po stanju ob italijanski okupaciji.)
Koprski okraj.
Babici	1	—	110	1
Bergudac	I	—	70	1
Buzet	4	1	443	5
lioliunc (slov.)	2	—	172	2
Boršt p. Trstu (slov.)	2	-—	175	2
Boršt - Koper (slov.)	1	—	80	1
Brest p. Slumu	1	—	60	1
Črnica	1	—	130	1
Črnotiči (Črnikal) [si.]	1	—	60	1
Dane	1	—	70	1
Dekani (slov.)	3	—	180	
Dolina (slov.)	4	1	370	4
I )raguč	1	—	70	1
Gorenja vas	2	—	170	2
Grimalda (Buzet)	1	—	123	1
Hum (Buzet)	1	1	140	1
Hrasto vi je (slov.)	1	—	63	1
Hribi (slov.)	1	—-	93	1
Klanec (slov.)	2	—	130	
Kastel (C. M. D.)	1	—	101	1
Kastel	1	—	63	1
Koper (C. M. D.) (si.)	1	—	62	t
Korte (Isola) (slov.)	2	—r	264	
Koštabona (Pomjan)	l	-	SO	i
Krkavci (Pomjan) (si.)	1'	-	40	1
Krvavi potok (slov.)	2-	-	140	1
Kr.bed (Črnikal) (si.)	1	-	83	1
Lan išče	3	-	203	3
Lazaret (Koper) (si.)	3	-	316	3
Lupoglava	2	-	192	
Marezige (slov.)	2	1	253	1
Milski Hribi (Sv. Barba-				
ra) (slov.)	1		78	1
Movraž (slov.)	1	-	90	1
Nova vas (Piran) (si.)	1	-	63	1
Osp (slov.)	o u	-	125	1
Plavije (eksk.) (slov.)		-	36	
Podgorje (slov.)	1	-	158	1
Podpeč (sov.)	1	-	60	1
Pomjan (slov.)	1	-	45	1
Predloka (slov.)	2	-	240	1
Pregara (Buzet) (si.)	1	-	90	1
Presnica (slov.)	1	-,	83	1
Račice	l	-	120	1
Račice (C. M. D.)	1	-	131	1
Rakitovec (slov.)	1	--	63	1
Ricmanje (slov.)	2	-	156	
Roč	3	-	220	3
Ročko Polje (Roč)	1	-	85	1
Sočerga (Buzet) (si.)	1	-	120	1
Salež (slov.)	1	-	70	1
Slum (slov.)	2	-	163	
Sovinjak (slov.)	1	-	140	1
Sovinjština (C. M. D.)	1	-	54	1
Sv. Anton (Koper) (si.)	2	-	213	
Sv. Barbara	1	-	117	1
Sv. Donat (slov.)	1	-	130	1
Sv. Lucija (Portorose)				
(slov.)	1	-	144	1
Škofije-Plavje (si.)	3	1	359	
Šmarje p. Kopru (si.)	3	-	260	
Št. Peter-Sicole (si.)	1	-	120	1
Tinian .(slov.)	1	-	102	1
Trstenik	1	-•	80	1
Truške (Boršt) (si.)	2	-	163	1
Vrli (slov.)	1	-	160	1
Okraj Volosko.
Ime šole:
Bresca
Brezovica (slov.) Brgut (Brežca) Draga-Moščeniška Golac (slov.) Hrpelje (slov.) Hrušica (slov.) Ičici (C. M. D.) Jelšane (slov.) .lurdani Kantrida Kastav (deš.) Kastav (dekl.) Kastav (vadn.) Khma
Kozina (slov.) Kozjane (slov.) Liganj Lipa Lovran
Materija (slov.)
Marčelji
Matulje
Medveja
Moščenice
Mune (Podgrad)
Obrove (slov.)
Opatija
Pasjak (slov.)
Pehtin
Podgrad (slov.) Podiraj c (slov.) Poljane
Pregraie (slov.) Rečina Rukovac Saršoni Slivje (slov.) Sobonje (slov.) Starad, (slov.) Sv. Križ (Srdoči) Sv. Matej Tatre (slov.) Veprinac Vodice
Volosko (dekl.) X'olosko (deš.) Zamet Zvoneča
Rz.
2 1
2 2 1 2 2 1 2 2 2 5 3 1 3 2 1 1 2 3 1
1
?
2 3 1
4
2 1
3 2 2 1 1
4 2 2 1 1 1
4 l 2 2
5 3 3 2
Okraj Pazin.
Beram	-	2
Boljim	2
Borpt Brdo Brest Cere Čerovlje Cepič Drenje Gologorica Gračišče Grdosek) Heki Hrvatini Kaščerga Krbune Krinsra Kršan Koziak Lindar Mile ti č breg Novaki Paz Pazin Pičan Pore Rabac Ripenda Rogačna Stermac Sv. Lovreč Sv. Mar. Magdalena Sv. Marine Sv. Nedelja Sv. Katarina Sv. Peter u Šumi Šumberg Šušnievica	1
Tinian	3
Trviž	2
Tupliak	1
Vela Učka	1
Vlačici	1
Vranja	1
Zabrežani	1
Zabrečje	1
4
pr. 1
1
2
1
4 1
2 2 2 2 2 1 2 2 4 2
l — 1 — 1 — 1 — 1 — 1
1	— 1 — 1 1
2	_
3 — 1 1
1 1 1
2
Okraj Poreč.
š. otr.	uč.
133	2
152	1
151	2
131	l
109	2
192	2
360	2
75	1
245	2
161	2 131 229 337
7
¿6 366 142
96	1
145	1
79	1
275	2
109	1
43	1
176	2
58	1
116	2
236	3
147	1
329	8
126	2
64	1
134	2
126	2
138	2
95	1
83	l 441 78 200 61 61
47	1
—	343	4
—	206	1 —	106	2 —	116	1
—	120	5
—	127	2
—	349	3
—	116	1
99	3
125	3
91	1
62	1
56	1 48	1
111	1
195	3
77	1
123	1
116	2
75	1
86	1
119	1
129	1
70	2
266	2
105	4
137	2
98	2
67	1
129	2
82	3
439	S
219	3
60	1
57	1 97	1 77	1 62	1 48	i 56	1 43	1
105	1
192	1
250	3
176	2
153	1
367	3
171	3
87	1
62	1
137	1
72	2
147	2
77	2
558	6
Artviže (slov.) Beršec (Materija)
1
2
54 1 129 2
Baderna	1	1	109	1
Fabci sv. Iv.	1	—	139	1
Ferenci	1	1	85	1
Fontane	1	1	66	1
Fuškulin	1	1	184	2
Gradili	1	—	68	1
Grožnjam	1	—	95	1
Kaldir	1	—	70	1
Kaštelir	2	—	218	2
Kazo.iba	2	—	186	2
Livade	2	—	171	2
Lovrečica	1	—	67	1
Ime šole:	Rz.	pr.	š. otr.	uč.
Martinčici	1	1	70	2
Materada	2	—	112	2
Močilovbi	1	1	152	2
Montovin	1	—	42	1
Motovunski Novači	1	—	52	1
Nova vas	1	—	184	1
Sovinština	1	—	86	1
Sv. Lucija Oprtelj	3	—	140	3
Sv. Lovreč-pazenatiški 1		—	49	1
Topolovec	1	—	85	1
Vabriga	1	—	40	1
Zrenj	3	—	133	3
Žbandai	1	—	53	1
Okraj	Pulj.			
Altura	2	—	66	2
Banjole	1	—	49	1
Barat	1	—	118	1
Barban	2	—	141	2
Divšiči	1	—	47	1
Hanjini	1	—	82	1
Heljiči	1	—	233	1
Juršici	2	—	81	2
Kanfanar	2	—-	238	2
Kavran	1	—	56	1
Krnica	1	—	122	1
Ližnian	3	—	204	3
Loborika	1	—	62	.1
Marčana	2	—-	152	2
Medulin	3	—	207	3
M on ti č	1	—	71	1
Peroi	1	—	53	1
Pomer	2	—	92	2
Porjana	1	—	63	1
Premantura	2	—	104	2
Puli (Jadreški)	1	—	71	1
Puli (Radetzky)	4	—	133	4
Puli (Šijana) (deš.)	3	—	236	3
Puli (Šijana) (dekl.)	3	—	190	3
Puli (Kaštanier)	3	—	166	3
Puli (Veruda)	1	—	53	1
Rakalj	1	—	158	1
Rovinjsko selo	1	—	134	1
Šajini	1	—:	82	1
Smoliani	1	—	96	1
Sosici	1	—	144	1
Štijan	1	—	32	1
Sv. Vinčenad	1	—	47	1
Štekovci	1	—'	64	1
Vinkuran (Pulj)	1	—	61	1
Vareški	1	—	43	1
Okraj Lošinj (Čres).				
Beli	1	— '	84	1
Belej	1	1	134	1
Čunski	1	—	40	1
Čres	4	—	179	4
Dragozetici	1	—	62	1
Ilovik	1	1	56	1
Lošinj	1	1	134	1
Nerežine	1	—	58	1
Malj Lošinj	3	—	149	3
Martinjšica	1	2	126	2
Orlec	1	—	58	1
Predoščica	1	—	43	1
Punta Križa	1	—	46	1
Sušak	1	—	127	1
Štivan	1	—■	68	1
Unije	l	1	55	1
Ustrine	1	—-	26	1
"Veliki Lošinj	3	—	137	3
Otroški	vrtci in			
				
Goriški okraj.
Gorica. »Mali Dom«, zs. otr. vrt., slov. 150 otr.
Gorica, Pri sv. Klari. »Šol. Dom«, zs. otr. vrt., slov. 130 otr.
Gorica, Pod Kapelo. »Šol. Dom«, zs. otr. vrt., slov. 250 otr.
Gorica, Na Blanči, C. M. D., zs. otr. vrt.. slov. 118 otr.
Pevma. C. M. D., zs. otr. vrt., slov. 28 otr.
Podgora p. Gorici, I. obč. otr. vrt., slov. 78 otr.
Podgora p. Gorici, II. obč. otr. vrt., slov. 54 otr.
Solkan, zs. otr. vrt., slov. 97 otr.
Krmin, C. M. D., zs. otr. vrt. slov. 40 otr.
Devin. obč. otr. vrt., slov. 38 otr.
Tržič, C. M. D., zs. otr. vrt., slov. 61 otr.
Trst in okolica.
Trst, Sv. Vid, mest. otr. vrt., slov. 242 OtL
Trst. Sv. Jakob, C. M. D. zs. otr. vrt., slov. 180 otr.
Trst, »Srpsko zabavište«, zs. otr. vrt., srb. 16 otr.
Sv. Ivan, C. M. D. zs. otr. vrt., slov. 199 otr.
Rojan. mest. otr. vrt., slov. 142 otr.
Škedenj, C. M. D. zs. otr. vrt., slov. 200 str.
* Statistika otroških vrtcev, zabavišč in nast. teč. je nepopolna, ker nam I niso bili drugi Dodatki na razpolago. S?
Kolonja, C. Al D. zs. otr. vrt., slov. 70 otr.
Vrdelca, C. M. D. zs. otr. vrt., slov. 110 otr.
Sv. Mar. Magd. zg. C. M. D. zs. otr. vrt.,
slov. 150 otr. Rocol, C. M. D. zs. otr. vrt., slov. 80 otr. Barkovlje, C. M. T), zs. otr. vrt., slov. 100 otr.
Okraj Volosko.
Lovran, C. M. D. zs. otr. vrt., hrv. 51 otr.
Okraj Pazin.
Pazin, C. M. D. z I. zs. otr. vrt., hrv. 132 otr.
Okraj Poreč.
Kaštelir, C. M. D. z I. zs. otr. vrt., hrv. 81 otr
Okrai Lošinj.
Čres. nast. teč. C. M. D. z I., hrv. 29 otr. Mali Lošinj, nast. teč. dječ., hrv. 18 otr. Mali Lošinj. nast. teč. djev'.. hrv. 32 otr. Vel. Lošinj, nast. teč., hrv. 24 otr. Čres. zabavište. hrv. 105 otr. Čunski, zabavište. hrv. 23 otr. Mali Lošinj. zabavište, hrv. 53 otr. Vel Lošini, zabavište: hrv. 51 otr. Uniie. zabavište, hrv. 28 otr.
Strokovne šole ob italijanski okupaciji.
Idrijski okraj.
Idrija, obrt. nad. š. 2 r. s prip. raz. Idrija, trgovski tečaj, 2 r.
Postojnski okraj.
Postojna, obrt. nad. š. 2 r. s prip. r. Sežanski okraj.
Gabrovica, str. nad. š. za zid., 2 r. prip. r. Komen, obrt. nad. š., 2 r. Nabrežina, str. nad. š. za kles., 2 r., prip. raz.
Sežana, obrt. nad. š.. 2 r., prip. r.
Tomaj, gospodinjska šola. Veliki dol. šola za kleklanje.
Okraj Tolmin.
Bovec, obrt. nad. š., 2 r. Tolmin, obrt. nad. š.. 2 r.
Okraj Gorica.
Gorica, gluhonemnica. 3 r. slov. odd. Gorica, obrt. nad. š., 2 r.. prip. r. Gorica, žen. obrt. š. za krojenje in šiv. Cepovan, strok. š. za čipk.. 1 r. Ajdovščina, obrt. nad. š.. 2 r. Kanal, obrt. nad. š., 2 r. Miren, obrt. nad: š.. 2 r.. prip. r. Renče, str. nad. š. za zid.. 2 r., Drip. r. Solkan, obrt. nad. š.. 2 r.. prip. r. Dol pri Ajdovščini, str. š. za čipk.
Trst in okolica.
Trst. obrt. nad. š.. 2 r.. i par. Trst. trg. šola. 2 r.. 1 par. Trst, trg. nad. š., tnoš.. 2 r., prip. r. Trst. trg. nad. š. žen.. 2 r.
Okraj Volosko.
Kastav, str. š. za obrt. ris., 2. r. Zamet, podružnica od Kastva.
Okraj Lošinj.
Lošinj, naut. š. s hrv. par.
Srednje šole ob italijanski okupaciji.
Idrijski okraj.
Idrija, slov. drž. realka.
Tolminski okraj.
Tolmin, pripr. za učiteljišče.
Goriški okraj.
Gorica, slov. gimnazija, 8 r. Gorica, moš. učiteljišče, 4 r. Gorica, žen. učiteljišče, 4 r.
Trst in okolica.
Trst, slov. moš. in žen. učit.. 4 r. Trst, slov. drž. real. gim„ 8 r.
Okraj Volosko.
Kastav, hrv. prip za učit., 2 r. Kastav. hrv. moš. učit., 4 r. Kastav, hrv. žen. učit., 4 r. Opatija, hrv. real. gim., 4 r.
Okraj Pazin.
Pazin. hrv. drž. gim., 8 r.
Pazin, hrv. žen. učit.
*
To so podatki šolstva Jul. Benečije. Manjkajo le oni. ki se nanašajo na slovenski del Koroške zemlje.
Podpirajte kulturno našo mladino v Julijski krajini:
so željni čtiva v
zbirajte prispevke in knjige za njo, ker tisoči in tisoči materinem jeziku.