Poštnina pwmna v guurnm* Leto LXX1. št. 161 L)rtf|aaa, četrtek n. fmB|a 1*38 Din Izhaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike- — Inseratl do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« veija mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica Štev. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. 8 — NOVO MEOTO, LjuMJaneka eeata. telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Stroasmayerjeva nbea 1, telefon »t- (15; podružnica uprave: Kocenova ut 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 161. Postna hranilnica v Ljubljani št, 10.351 Veliki dnevi Francije: Angleško - francoske anifestacije Razgovori angleškega zunanjega ministra lorda Halifaxa s francoskimi državniki so ponovno potrdili popolno soglasje o mednarodnih problemih Pariz. 21. jul. d. Včeraj dopoldne je angleški kralj Jurij VI. položil pri Spomeniku zmage venec na grob Neznanega junaka ter se vpisal v spominsko knjigo. Tu kakor tudi ob povratku na Quai d' Orsay so mu bile izkazane vse vojaške časti ter ga je velika množica občinstva povsod navdušeno pozdravljala. Ob 10.30 dopoldne sta prišla na Quai d' Orsay predsednik Lebrun in njegova soproga, ki sta se nato odpeljala z angleškim kra Ijem in kraljico na obisk v pariško me-rto palačo. V slavnostni dvorani je po-- vil angleški kraljevski par na čelu meri svetnikov pariški župan, ki je v svo-govoru poudarjal tradicionalno prija--ivo med francoskim in angleškim na-: kciia okraja, veliki kancelar reda legije časti general Mollev, načelnik glavnega generalnega štaba general Gamellki, policijski prefekt Langeron in drugi. Po banketu sta angleški kralj in kraljicu od^la k ?lavnostni predstavi v opero, kamor sta prišla r>b 22. Krasno vreme je privabilo ogromno množico ljudi na slavnost- no okrašeni in razsvetljeni trg okoli opere, ki so jo reflektorji obsipali z modro lučjo. Množica je navdušeno pozdravljala kraljevski par. Kraljica je stopila v opero v spremstvu angleškega veleposlanika, pred njima pa so korakali lakaji s srebrnimi svetilniki. V sprejemni dvorani je kralja in kraljico sprejel predsednik Lebrun s soprogo. Ko so gostje prišli v ložo, ki je bila vsa v rožah, je godba odsvirali obe himni, nakar se je pričela opera »Salambo«, ki jo je najprej dirigiral Ruhlmann, nato pa G ob c rt. Komunike o Hali-Saxovih razgovorih Pariz, 21. jul. AA. Razgovori lorda Ha-lifaxa z Daladierom in Bonnetom so se začeli včeraj ob 12.30. Tem razgovorom ni prisostvoval noben tolmač ali izvedenec. Prvi razgovori so trajali zelo malo časa. Nato je bil obed na čast lordu Halifaxu, ki so se ga udeležili poleg Daladiera in Bon-neta tudi Chautemps, Herriot, Blum in fran coski veleposlanik v Londonu Corbin. Po obedu so lord Halifax. Daladier in Bonnet nadaljevali razgovore ter jih končali ob 16. Ob 18.30 je bilo objavljeno naslednje poročilo: Obisk angleškega kralja Jurija VI. in kraljice Elizabete je nudil lordu Halifaxu, Daladieru in Bonnetu priliko, da prouče mednarodni |w>ložaj v celoti, kakor tudi vprašanja, ki še posebej zanimajo obe državi. V teku razgovorov. Id so potekali v duhu medsebojnega zaupanja, s katerim so prežeti francosko-angleški odnosi, so ministri poudarjali ponovno svojo skupno voljo, da nadaljujejo započeto akcijo za pomirjen je ter so ugotovili popolno skladnost svojih stališč, ki so jih določili ob obisku francoskih ministrov v Londonu 28. in 29. aprila 1938. To skupno stališče bo ostalo neizpremenjeno. Potrdilo tesnega prijateljstva Puriz. 21. juL AA. (Havas). Ob obisku angleškega kraljevskega para naj bi se na sveian način potrdilo tesno sodelovanje in prijateljstvo med Francijo in Veliko Britanijo. Sestanki lorda Halifa\a s francoskimi državniki so bili zato tako rekoč samo slučajni, ker je bila Halifa.vova vloga ta, da uradno spremlja angleški kraljevski par. Na svojih sestankih so Halifax, Daladier in Bonnet govorili o vseh važnih vprašanjih, posebno pa o Češkoslovaški, o Španiji in o odnosa jih z Italijo. Lord Halifax je obvesti! Daladiera in Bonneta o razgovorih s Hitlerjevim pribočnikom Wiede-mannom v Londonu. Dobro poučeni poudarjajo, da \Vicdcrnann ni prinesel nobenih novih predlogov in da njegov obisk v Londonu v nikakem pogledu ni senzacionalen, kakor je hotel dokazati del angleškega tiska. Navdušen sprejem angleSke kraljevske dvojice v Parizu dokazuje, v koliki meri francoski narod odobrava sporazum, ki veže obe državi, in kako je z vsemi svojimi čustvi ob strani Velike Britanije. V takem ozračju zaupanja in po preizkušnjah dvomesečnega političnega sodelovanja na temelju uradnega poročila, ki je bilo objavljeno 29. aprila t. 1. v Londonu, so razgovori Halifaxa s francoskimi državniki mogli samo še okrepiti prepričanje o popolnem sporazumu med obema vladama v vseh važnih vprašanjih. Pomen zdravic v Elizejski palači Pariz, 21. jul. Pariški listi se bavi jo skoraj izključno z obiskom angleškega kraljevskega para ter splošno proslavljajo franco-sko-angleško prijateljstvo in entento cor-diale. V francoskih političnih krogih opozarjajo, da sta zdravici, ki sta jih izrekla predsednik Lebrun in kralj Jurij v Elizejski palači, še posebno podčrtali pomen obiska angleškega kraljevskega para v Parizu. Posebno poudarjajo dejstvo, da je kralj Jurij rabil v svojem govoru besedo demokracija«, ki ne označuje povsem samo značaja angleške monarhije, temveč postavlja tudi v ospredje istovetno politično m socialno naziranje obeh držav. Ta istovetnost je dovedla obe državi že pred dolgim časom, da sta zavzeli glede na zunanja politična vprašanja enako stališče. Francosko-angle-^o prijateljstvo ni bilo nikdar bolj prisrčno, kakor je sedaj. Obe zdravici v Elizejski palači označujeta obisk angleškega kraljevskega para v Franciji kot poziv k miru in slogi in sicer v trenutku, ko sta obe veliki demokratski sili slovesno potrdili svoje tesno zavezništvo in popolno solidarnost. Pogrebne svečanosti v Sinaji Posvetovanja dr. Hodže z opozicijo Danes bo dr« Hodža sprejel zastopnike poljske stranke — Priprave za razširjenje samouprav Prupti. 21. jul. A A. .Ministrski predsednik dr. HodŽa jc sprejel včeraj predstavnike madžarske /edinjene stranke poslance Szi-ca. .1 tn.vi. Kstcrhazija in Korlata. Ta razgovor predsednika vlade /. zastopniki madžarske opozicijske stranke predstavlja nadaljevanje razgovorov, ki jih je imel z zastopniki posameznih strank in narodnih manjšin, da se vprašanje manjšin čim prej Danes bo dr. HodŽa sprejel zastop-r;kc poljske stranke. Včeraj sta imela svoji seji politični od-bor ministrov in odbor strokovnjakov za ikoaodajna vprašanja, ki je zasedal v predsedništvu vlade pod predsedstvom Ja-roslava c:cha. ravnatelja političnega oddelka v predsedstvu vlade. Odbor pripravlja končno besedilo o upravni organizaciji na temelju sklepov političnega ministrskega odbora, posebno pa zadnje seje tega odbora, ki ji jc predsedoval predsednik republike dr. Beneš. V tem odboru so zastopniki zakonodajnih oddelkov pri predsedstvu vlade, notranjem ministrstvu, pravosodnem ministrstvu, pri ministrstvu za izenaeenje zakonov, prosvetnem, trgovinic zdravstvenem ministrstvu. Odbor London, 21. jul. h. Edgar Young zahteva v dopisu, ki ga je poslal »Manchester Guardian u«. naj se v celoti objavi vsebino pisem, ki sta jih i/menjala Chamberlain in Daladier. To je potrebno prav tako za Prago, kakor za Berlin, posebno če je Chamberlain dal zagotovilo> da bodo ta pisma povzročila več kot razčiščenje v Pragi. Young se izreka zoper vsako k rivan je te korespondence rn zahteva, naj angleški demokrati in zagovorniki miru skrbno zasledujejo potek dogodkov in reagirajo takoj, kakor so to storili meseca maja. Tako naj pripravijo tudi ministrskega predsednika Chamberlaina, da se bo dosledno ravnal po načelih, ki jih je proglasil. skem je proučil vprašanja pristojnosti in poslovanja bodočih avtonomnih ustanov v okviru pokrajinskih samouprav. Angleška opazovanja London, 21. julija, h. Angleški vladi je bilo danes v spodnji zbornici stavljeno vprašanje, ah ne bi hotela predlagati, naj se v obmejno ozemlje Češkoslovaške in Nemčije pošlje nevtralna komisija za opazovanje. Ministrski predsednik Chamberlain je odgovoril, da je Češkoslovaška nedavno dala skupini opazovalcev z angleškega poslaništva v Pragi razne olajšave, nakar so ti takoj obiskali kraje, o katerih se je govorilo, da so bili v njih na novo mobilizirane češkoslovaške čete. Ti opazovalci niso dobili nobenih dokazov za kakršnakoli nenormalna premikanja vojaških oddelkov. V takih okoliščinah bi bila mednarodna ooazovatoa komisija nepotrebna. Japonska demarsa v Moskvi Spor zaradi obmejnega incidenta v Mandžuriji še ni poravnan MOSKVA, 21. julija. AA. Japonski vele- , TOKIO, 21. jul. AA. Tukajšnji politični poslanik Sigemicu je obiskal včeraj ko- | krogi, ki so blizu zunanjega ministra izjavljajo, da Japonska v primeru vojnega spopada z Rusijo zaradi prekršitve meje v Mandžuriji ne bo imela ni kaki h osvajeval-nih namenov in tudi ne bo prodirala preko meje. Japonska bo samo zaščitila svoje meje. Tokio bo tudi v tem primeru obravnaval z Moskvo še naprej sporna obmejna vprašanja. Agencija Domej poroča, da je mikado včeraj sprejel načelnika japonskega generalnega štaba. Moskovski protest v Tokiu Tokio, 21. jul. AA. Ruski poslanik v Toki iu je izročil japonski vladi protest zaradi ponedeljskih demonstrruvj pre.J poslaništvom. misarja za zunanje zadeve Litvinova ter mu ponovno izrazil zahtevo japonske vlade, naj ruske čete zapuste del obmejnega ozemlja pri Hunčunu v Mandžukuu. ki so ga zasedle. Japonski veleposlanik je predal Litvinovu vse gradivo, s katerim razpolaga japonska vlada in ki se tiče kršitve meje. Litvinov je izjavil, da ne gre za prekr-šitev meje. obljubil pa je, da bo ukazal ruskim oblastem, naj stvar natančno prouče. Ob tej priliki je Litvinov poudaril že večkrat izraženo tezo. da oni del ozemlja, na katerem so sedaj ruske čete, ne pripada državi Mandžukuo. pač pa Rusiji. Kakor se je moglo zvedeti, Sigemicu in Litvinov nista prišla do sporazuma, čeprav je njun razgovor trajal nad eno uro. Momčila Ivkovića Beograd. 21. jul. p. Včeraj popoldne so pokopali pokojnega senatorja bivšega državnega podtajnika dr. Momčila Ivkovića. Pogreba se je udeležila velika množica njegovih osebnih prijateljev in znancev. Pri pogrebu so bili tudi bivši min. predsednik Nikola TJzunović ter več senatorjev in narodnih poslancev JNS. Pokojnik je bil pokopan z vojaškimi častmi. Ob odprtem grobu so govorili v imenu senata senator dr. Uroš Krulj, zdravnik dr. Dušan Popović kot zastopnik zdravniške zbornice in zdravniškega društva, dr. SvetMav Ifrtorid v tee. nu zveze slovanskih zdravnikov, ki ji je bil pokojnik za častnega predsednika, ter vse-učiliški profesor dr. Ignjatovski. pri dr. Stojadlnovicu Bled, 21. jul. AA. Mm. predsednik dr. Milan Stojadinovič je včeraj sprejel francoskega poslanika Brugera, zastopnika Francove nacionalistične vlade Garcia del Comina. bana dravske banovine dr. Marka Natlačena, bana savske banovine dr. Viktorja Ružiča, senatorja in podstaresino sokola D juro Paunkoviča, senatorja Lujo Vojnovica m zagrebškega župana dr. Pei- rumnnske kraljice Marije iz v Bukarešta, 21. jul. AA. Davi ob 7.30 so krsto s truplom pokojne kraljice Marije prenesli iz dvorca Peleš častniki 4. konjeniškega polka, ki mu je bila častna povelj-nica, ter jo položili na lafeto, v katero je bik) vpreženih 6 konj, nato pa so jo odpeljali na železniško postajo v Sinaji. V pogrebnem sprevodu so bili oddelek orožni-štva. duhovščina, maršal dvora kraljice Marije i. t. d. Za krsto so bili prvi kralj Karol in kraljevska rodbina, nato predsednik vlade patriarh Miron z ostalimi ministri ter krajevni oblastniki. Od dvorca Peleš do postaje je vojaštvo tvorilo špalir. Krsto so položili v Železniški vagon častniki 4. konjeniškega polka, četa dvorne straže v Sinaji pa je izkazala čast. Vlak je odšel iz Si-naje ob 8. zjutraj ter je prispel na postajo Cotroceni opoldne. Prihod vlaka je naznanilo 85 topovskih strelov, eskadron kraljičinega konjeniškega polka z zastavo in god-bo pa je izkazal čast. Na peronu so pričakovali vlak kraljevski svetniki, člani vlade, diplomatski zbor, višja duhovščina in drugi. Po žalnih obredih so krsto prepeljali v pre-stolno dvorano palače Cotroceni. kjer so jo položili na katafalk. Tu se bo lahko prebivalstvo zadnjič poslovilo ocl svoje kraljice. Dne 22., 23. in 24. julija bo imela ob 7.30 v prestolni dvorani poleg katafalka višja duhovščina zadušnice. Po zadnji zadušnici bodo krsto prenesli na lafeto, v katero bodo vpreženi štirje konji. V tem trenutku bodo oddali 75 topovskih strelov, po vseh cerkvah v Bukarešti pa se bodo oglasili zvonovi, ki bodo zvonili, dokler ne bodo krste s truplom pokojne kraljice Marije pripeljali do postaje Bogosaja, kar bo trajalo bržkone okoli štiri ure. Pred krsto bo stopal upravnik policije, za njim oddelek kraljičinega polka, cerkveni zbori, višja duhovščina, vojni invalidi, zastopniki rezervnih častnikov in bojevnikov. Krono kraljice Marije bo nosil general v spremstvu dveh njimi bo stopal maršal dvora Icraijiee Marije, nato pa bodo voeaM kraljićirtoga konja. Ob obeh straneh lafete bodo korakal", kraljevski svetniki in višji državni dostojanstveniki. Pogrebni sprevod se bo razkril po glavnih ulicah Bukarešte ter bo doig okoli 10 km. Ob ulicah bodo postavljeni oddelki vojske, za njimi pa v špattrju čfcam kulturnih in nacionalnih društev ter šolske mladine. Vlak bo odšel iz BokaMfte ob 12.15 proti Curtea de Arges. Za rrjkn bosta odpeljala se dva posebna vlaka, s katerimi se bodo vozili odličnejši zastopniki. Vtak se bo med potjo ustavil na treh veejfti postajah. Od postaje do cerkve Curtea de Arges bodo po ulicah poeta Ttjeni vojaški oddelki, četa pehote z godbo in Taetavami pa bo izkazala pred cerkvijo poslednjo č»st kraljici Mariji. Zatem bo služba boija, po vseh cerkvah v Rumuniji pa bodo zvoaiM zvonovi. Istočasno bodo tudi po vsej držav, žalne službe božje. Truplo pokojne kraljice Marije bodo položili v kraljevsko grobnica poleg krste kralja Ferdinanda. Nj. Vel. kraljica Marifa na poti v Runmntjo London, 21. jul. AA. Nj. Vel. jugoslovanska kraljica Marija je danes odpotovala oa pogreb svoje matere pokojne rnmunslce kraljice Marije. Žalovanje na angleškem dvoru London, 20. jul. AA. Iz Buckinfrhmnsfce palače je bilo objavljeno sporočilo: Po nalogu Nj. Vel. kralja je odrejena zaradi smrti rum unske kraljice Marije so-rodnice Nj. Vel. kralja, dvorska žalost, Id bo trajala 14 dni. začenši s 23. njfcjem. Potresna katastrofa v Grči)! Nad SO ljudi ubitih, mnogo ranjenih, 8000 ljudi brez strehe ATENE, 21. jul. d. Potres, ki*je v noči na četrtek nastal v Atenah, in okolici, je povzročil izredno mnogo škode. Prvi potresni sunki so se pojavili ob 2.45 zjutraj, središče potresa pa je bilo 60 km severno-vzhodno od Aten, v okolici mesta Oroposa, kjer so potresni sunki v 20 sekundah popolnoma porušili tri vasi, v mnogih drugih krajih pa večino hiš hudo poškodovali. Mnogo ljudi sta padajoče kamenje in opeka ubila v posteljah. Ko so nastali prvi potresni sunki je večina ljudi pobegnila v paniki iz vasi v gore ter jih včeraj še niso mogli pregovoriti, da bi se vrnili. Močen potres so čutili tudi na polotoku Evbeji. zlasti v mestu Halkisu, kjer se je prav tako podrlo več hiš. Na Evbeji k sreči ni bilo človeških žrtev, pač pa je v Atenah samih izgubilo več ljudi življe- nje. Prebivalstvo v Atenah je le za sito oblečeno zbežalo na prosto ter iskalo zavetja na večjih trgih in v parkih. Tud* škoda, ki jo je potres povzročil v glavnem mestu, je zelo velika. Po dosedanjih ugotovitvah, ki pa niso točne, ker je mnogo ljudi pobegnilo iz prizadetih krajev, je bilo pri potresu ubitih nad 50 ljudi, mnogo več pa seveda ranjenih. V Oroposu je potres Dopoinoma porušil ietnišnico. Deset policistov je bile ranjenih, med njimi 5 smrtno nevarno. 500 jetnikov, ki je pri tej priliki .^kušato pobegniti, so jetničarji zadržan le s streli v zrak. Kakor trdijo, je potres tudi med jetniki zahteval mnogo žrtev. Atene, 20. jul. AA. Zaradi potresa v okolici Oroposa je ostalo brez strehe 8.000 lja-di. Tekmovanje za Jadranski pokal >vc zmagi Viktorije nasproti Fiumani na Reki in Sušaku Sušak, 21. julija. V torek zvečer sta se na Reki srečala v tekmovanju za Jadranski pokal Fiumana in Viktorija. V plavanju je zmagala Viktorija s 57:52 točkam, waterpolo tekma pa se je končala 1:1. Snoči je bilo na Sušaku revanžno srečanje, ki se je končalo z veliko zmago Viktorije, v plavanju z 62:47 točkam, v water-polu pa je zmagala Viktorija 15:0 (7:0). Tej tekmi je prisostvoval tudi minister za telesno vzgojo dr. Miletič z gospo in sinovi. Na tekmi so bili doseženi naslednji rezultati: 400 m prosto moški: 1. Defilipis (V) 5:06, 2. Schippiza (F) 5:20, 3. Strucelj (V) 5:20.8; 100 m hrbtno ženske: 1. Smolik (V) 1:24.8. 2. Stepančič (F) 1:31. 3. Wimmer (V) 1:35.2; 200 m prsno moški: 1. Grkkrič 2:57.8, 2. Kohn (V) 3:12.3; 100 m prosto ženske: 1. Stepančič (F) 1:17.6. 2. Krmpotič (V) 1:20.1, 3. Radmanovič (V) 1:20.2, 100 m prosto moški: 1. Mini (V) 1:03-2, 2. Vlttori (F) 1:03.7, 3. Strucelj (V) 1:04.8; 100 m prsno ženske: 1. Derenztn (F) 1:35; 100 m hrbtno moški: 1. Marčeta (V) 1:13.9, 2. Ne-govetič (V) 1:17.9; 4x50 m prosto ženske: 1. Fiumana 2:16, 2. Viktorija 2:r9.8; 4x300 m prosto moški: 1. Viktorija (Mrni, Stocker, Strucelj, Defaipis) 9:35.2, 2. 9:55.2. Stanje točk v plavanja je po teh tekmah naslednje: Fiumana (7 tekem) 374, Triestina 351 <6». Viktorija (5) 304, Ilirija 263 Jadran 234 (5). Povprečno so dosegli Viktorija 60.8 točk. Triestina 5«.5, Fiumana 53.43, Ilirija 52.6, Jadran 46.8. V waterpoiu vodi Viktorija z 9 (38:6, Triestina 8 (25:20), Ilirija 6 Jadran 4 (21:14), Fiumana 1 (4:44). (»Ti*, Podpis pogodbe o Gran Ghacu Airee, 20. jul. AA. Dogovor o miru in prijateljstvu med Bolivijo in Paragvajem, s katerim so določene meje Gran d Cbaca, je bil snočd končno veljavno sprejet na konferenci za sklenitev miru. Pogodba bo popoldne ob 15. slovesno podpisana v vladni palači. Pri podpisovanja bo navzoč tudi predsednik Roosevelt, clam vta_ de in diplomatski zastopniki. Pristanek čsl. letala Krakov, 21. juL h, V Lemkih bt»u Tesana, 6 m pol km od češkoslovaške meje, je včeraj za silo pristalo češkoslovaško lovsko letalo. Letalec, ki je starta! v Žifini se je zaradi poškodovanih merilom aparatov izgubil in pristal na poljskem ocl uijfru. Do ureditve potrebnih formalnosti so posadko Ljubljana, 21. jul. AA. Držai karna banka, g kavna podrsžnea ▼ Ijani, je dne 19. julija t. 1. izplačala liscu v Rogaški Slatini za n*xteiuiini t}* njenih naprav dolgoročno posojilo 18 »a4-lijonov dsn pod zelo ugodnimi pogoji m dobo 15 tet s 7% obresti. ^ M m nmr% Sv ivroovvi IX 20. jsa. AA. Pri i daleč od Ooiuna je letelo na grobove, ki so še h? ssodra VeMke§ja. V M. ju London 3L4Đ026. Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, četrtek. 21. julija 1938. Štev 16* Obramba je obtožila sinova Razprava proti Cirili Zavrinik preloi izjavil, da sta kriva obtoženkina sinova Ljubljana, 21. julija Glavna rasprava proti železničarje vi že ni Cirili Zavržnik, ki je obtožena poizku-šenega umora svojega moža, je bila včeraj preložena na nedoločen čas. Kljub ne navadnemu deliktu, saj so zastrupi je ^alke vsaj pred našimi sodišči zelo redke obtoženke, Je raaprava potekala brez razburljivih in napetih prizorov. Med občinstvom je bilo največ žensk iz železničar-skih his za Be2%radom, kjer je Zavrsni-kova hišnica. Razen moža sta bili zaslišani samo dve priči. Končala se je pa razprava a senzacionalnimi izjavami branilca dr. Vladimirja Knafliča. Obtoženka se je zagovarjala precej hladnokrvno. Vznemirjala se je le neko-likokrat, in sicer ne spričo predočenih indicev, ki bi kazali na to, da je primešala živo srebro v 3"d, katero Je pripravila za svojega moža, temveč je postala nervozna spričo dokazov, da je svojega moža varala. Jožef Zavrsnik je najprvo potegnil iz žtpa nekaj pisem, ko je stopil pred sodnike Bila so to plama, ki jih je 1. 1934. njegova žena pisala nekemu moškemu s katerim se je poznala že pred poroko. Obtoženka s^ je očitno bala, da bi predsednik prečital pisma. Branilec dr. Knaflič je predlagal, naj se javnost izključi, ako se sodišču že zdi potrebno, da se pisma prečitajo. Senat se je odločil, da prečita pisma javno in predsednik jih je začel čitati. Prečital pa je le nekaj stavkov iz vsakega pisma in ugotovil, da gre za zaljubljena pisma. Zavrsnik je pripomnil, da jih je žena pisala v 14. letu po njuni poroki. Zavrsnik se je sploh prizadeval, da bi dokazal sodnikom predvsem nezvestobo svoje žene. Ko ga je pieasednik ob zaključku dokaznega poste panja vprašal, ali ima še kaj pripomniti, je Zavi'šnik začel naštevati, kaj je vse odkril v stanovanju po aretaciji žene Cirile. Odkril je, da je brez njegovega dovolj nja dala prenarediti njegovo oblek«, za sina. našel je v omari kos platna, kakršnega se potrebuje, ako je mrtvec v hiši. našel je tudi črno obleko, ki si jo jo dala žena narediti. Hotel je reči, da se je žera pripravljala na njegovo smrt. Vse te okoliščine pa 3odnike niso preveč zanimale. Smodnike } zanimalo, v kak^ue.n razmerju so sinovi do očeta kajti obtoženka se je zagovarala, da je sin Maksimilijan prinesel domov živo srebro, da bi -ponagajala« očet;;. Oče je dobro jedel, otroci bo pa otepavali močnik zaradi tega je hotel sin pokvariti očetov apetit z živim srebrom Obtoženka je sicer trdila, da ne ve, ali j- sin primešal jedi živo srbro, a sin je to nameraval storiti in skrila je živo srebro v šivalni stroj. Zavrsnik je izjavil, da ga sinovi sovražijo, ker so bili tako vzgojeni, a med zasliševanjem ja tudi rekel, da bi sinovom ne mogel prisoditi tolike zlobe tu sovraštva, da bi mu kateri od njih stremel po Živ1;oniu. Važ.na je bila moževa izjava, da je opazil med iedjo samo kovi-nast? kroglice ne pa tudi lis tj dnu po-ac-de s kovinastim bleskom. Take lise bi izvirale od že v 5Ublimat raukrojenega ži vega srebra, sublimat je pa hud strup Tubo z živim srebrom je detek-jv našel v vdolbini šivalnega stroja poleg Šminke, ki jo je morala obtoženka vedno pred možem skrivati. Šminka je morala biti pri hiši. je izjavil mož. čeprav ni bilo kruha. Ko so prirasli corpora delieti, te tube ni bilo med njimi, nikjer tudi ni bilo zap!sani\ kakšna količina živega srebra je bila v tubi. Fiziološki zavod je poročal, da je našel v jedi. ki so jo zavodu poslali v preiskavo, 5 gramov Živega srebra. V zavodu so dodali tej količini še 15 gramov živega srebra in naredili poizkus. Skuhali so me so In zelje ter mu pridejali 20 gramov živega srebra, po 24 urah so preiskali jed in ugotovili, da v takih >kohšcinah živo srebro v jedi nikakor ni nevarno za življenje človeka. Izvedenec dr. Suher Je izjavil, da v majhni količini na prazen želodec zavžito Živo srebro na škoduje človeškemu organizmu. Ako se ga pa zavži-je 0 hrano, zlasti s kislinami, kakor s toisčno kislino ali organično kislino, kakršna Je v zelju, ae živo srebro kemično spoji s kislino in stvori se sublimat, ki učinkuje jedko na notranje organe. Pri akutnem zastrupljen ju z živosTebrnim sublimatom nastanejo prav taki pojavi, kakor jih je bilo opaziti pri Završniku. Večkratno zavživanje večje količine živega srebra pa lahKo učinkuje smrtno, le da smrt ne nastopi takoj, temveč kot posledica notranje krvavitve. Učinek je počasen, a zato tem bolj gotov. Po končanem dokaznem postopanju je branilec dr. Knaflič predlagal vrsto novih razbremenilnih dokazov. Treba je pa zlasti ugotoviti, koliko Je bilo v najdeni tubi živega srebra. Sin Maksimilijan je izjavil med preiskavo, da je kupil po naročilu matere za 2 din živega srebra. Bra nilec je pokazal sodnikom v stekleničici, koliko živega srebra se dobi za 2 din. Nič več ali manj ko 6.5 grama. Taka količina živega srebra pa nikakor ne more imeti hudih posledic za človeški organizem, četudi Človek vso zavžije. Nekoč so imeli v ljubljanski bolnici žensko, ki je izpila pol kilograma živega srebra, pa je ta ženska danes zdrava in čila. V oolnioo Je morala samo zaradi mehaničnih motenj. Id so nastale po obtežbi želodca s tolikšno količino živega srebra, če je bilo v jedi res toliko živega srebra, kakor je izjavil mož in priče, bi ga bilo najmanj za 20 din. V drogerijah bi bili gotovo pozorni na kupca, ki pride po tako količino živega srebra, zato naj se po izve v droge-rijah in lekarnah, ali je kdo kupil toliko živega srebra. Zavrsnik je bil dalje čase v bolnici, privabi naj se opis njegove bolezni. Mož je trdil, da je šel na večer pred 8. aprilom, to je bil tisti dan. ko je odpotoval v Novo mesto in se vrnil domov s policijo, zadnji spat, toda branilec je ponudil priče, da je šel spet pred otroci in so torej lahko primešali živo srebro v pripravljeno jed. Branilec je tudi ponudil priče, ki bodo izpovedale, da je Zavrsnik grozil ženi. da se je bo znebil itd. Kdo je storilec? se moramo vprašati, je izjavil branilec in tudi že odgovoril na vprašanje, češ, da sta storilca sinova Maksimilijan in Aleksander, V dvorani Je završalo, obramba je obdolžila sinova, ki naj se zaslišita. Zagovor obtoženke bi bil potemtakem resničen. Sinova na >ponaga jalac očetu z živim srebrom k: sta ga primešala jedi. Branilec je kritiziral tudi izvedencevo mnenje dr. Suhe rja. ki je zmotno, kajti živ0 srebro ne more tvoriti 8 kislinami sublimata. Dr. Knaflič je razlagal kakor kak profesor v šoli med kemično uro, kako se napravi s klorom ali kuhinjsko soljo iz živega srebra živosrebrni klorid, ki je hud strup ,ako ga je več kot dve desetini grama. Pri predmetni količini živega srebra in soli v jedi pa bi klorid v množini, ki bi bila za življenje nevarna, sploh ne mogel nastati. Zaslišijo naj se izvedenci prof. dr. Seliskar, prof dr. Re-bek in internist dr. Merčun. Državni tožilec se ni proti vil izvedbi teh predlogov, senat je sklenil, da bo sodišče izvedlo vse glavne obramnne predloge, zato je razpravo preložilo na nedoločen čas in spise vrnilo preiskovalnemu sodniku, če bosta mladoletna sinova, ki ju je obramba obtožila, priznala, mora biti mati oproščena krivde in kazni. Danes nepreklicno zadnjikrat ob 19.15 in 21.15 uri KINO UNION — Tel. 22-21. Napeta drama iz burne preteklosti z LIL. DAGOVER in K. L. DIEHLOM VZTRAJNI STOTNIK I Plavalno prvenstvo Jugoslavije Letošnje tekmovanje bo ponovno pokazalo nezdrave razmere v našem plavalnem sportu Ljubljana. 21. iulija V soboto iti nedeljo bo v bazenu Ilirije državno prvenstvo v plavanju za posameznike. Kakor prejšnja lela, bo tudi letos tokniovauje okrnjeno, kajti od 22 klubov, kolikor jih ie v državi, bo * sodelovalo na prvenstvu le 9. Mod onimi, ki se (Kso prijavil^ sta tudi splitski Jadiaa in dubrovački Jua. Neudeležba Jadrana je kolikor toliko razumljiva, saj ima med svojimi tekmovalci edino Bearovo, ki lahko računa na prvo mesto v sprintu, dočim so vsi ostali plavači podpovprečni, kar je očitno pokazalo tekmovanje za Jadranski pokal. Popolnoma nerazumljiva pa ie abstinenca Juga, KluM, ki zastopa 6tali£če, da je tekmovanje za Jadranski pokal za naš plavalni sport škodljivo in da trp; zara/ij nJega državno prvenstvo. Jus bi se moral b«.i zato državnega prvenstva udeležiti kompleten, s svo-jim nenacstopaoijeiu pa je pokazal, da uiu ie prav malo mar naš plava-ni »sport. Ju-eova abstinenca je vredna tem večje obeo-ie. ker smo tik pred meddržavno tekmo z Italijo in velja ljubljansko prvenstvo za izbirno tekmovanje v avrho sestav e državne reprezentance. Juaovi plavaci pa bodo kljub temu nastopili v Ljubljani. Pri na« ee je namreč uveljavila nezdrava praksa, da poziva savez na svoj račun tekmovalce, ki se niso prijavili. In tako je tudi tokrat. Plavalni savez je bil prisiljon poklicati nekatere tekmovalce, dotični haubi pa ©o ei prihranili Stroške potovanja v Ljubljano. Namesto tega bi savez bolje storil, da bi take klube eksemplaricno kaznoval, srečanje z Italijo pa odpovedal. Med pozvanimi piavači so od Juga kompletno waterpok> moštvo z dvema rezervama, dalje Žižek za 400 in 1300 m, Ci^ano-vjć za 100 in 200 m prosto ter 100 m hrbtno m Baka za 1500 m prosto, od Jadrana na vaterpolisti Mihovilović, Gruovaneftl ia Roje. Zaradi malega števila prijav bodo skoraj vsa p rod tek njovaa ] a odpadla Ln bodo v večini točk taiaog fi—sj ksiam točka X «W nia pred tekoma bo 200 m prsno, povsod drusod pa se ie prijavilo manj ko 8 tekmovalcev. Enak je položaj v skokih. Skakače ie prijavila edino Ilirija, v waterpolu pa sodelujeta razen Ilirije eriino še Viktorija. Letos bo v Londonu evropsko prvenstvo, za katerega se je prijavila tudi Jugoslavija. Poslednji rok za prijave je bil 15. julij, za naknadne prijave in izpremembe pa ie dovoljen rok 26. julij. Sijjurno pojdeta v London edino Cerer in Ziherl (ota Ilirija), vsi ostali pa si bodo morali mesto v reprezentanci 5ele priboriti. Odveč" se nam zdi pošiljanje vaterpolo moštva. Jug je letos brez tekme in ne gre da bi pošiljali v London moštvo, ki ni dovolj pripravljeno. Zakaj nepotrebni stroški, ko plava hi i savez že itak >plavac glode denarja. Ministrstvo za telesno vzgojo ie sicer odobrijo za London 65.000 din, vendar ta znesek še ni bil izplačan in po dosedanjih slabih izkušnjah tudi tako hitro ne bo. Vse to zadostno osvetljuje nezdrave prilike, ki vladajo že nekaj let v našem plavalnem sportu. Treba bi bilo uvesti režim železne roke. leti bi za vselej pomedla in uveljavita red bodisi v klubih samih, bodisi v vrhovno instanci, ki ji je poverjena skrb za ves jugoslovanski sport. Riba smrdi pri glavi, pri trapu in pri repu t Iz Škofje Loke — Pojaaaflo. Na poročilo pod naslovi >TJsoden padec s kolesa«, priobeeno v >Skv venekem Narodne v ponedeljek 16. t. m. moram pripomniti, da je isto popolnoma netočno. Ni namreč res, da bi bil Jas a karambolom v taki zvezi, kakor pravi poročilo. V času, ko se ie pripetila opisana nesreča, sva prišla z g. Kosom, poslovodjo tvrdke Bata, pes po Karkw&* uHei ter zajedala pred Otetovo restavracijo ge. PechSTC*o, ki naju je vsa preplašena klicala ter podpirala tpdč. Anico Plota rj ovo. Ker s** doan-uevuia. da se je utegnil« dogoditi nesreča, gva pristopila bliže in ko nama je ga. Pa* podli neznan kolesar, sva potil orikrnanton prenesla v Otetovo restavracijo. — To Je vse kar >zadene< mene pri opisanem ka ram bolu. — Plantarie Miran, urar. Kmetijska šola na Grma Novo mesto, 21. julija Na banovinski kmetijski soli na Grmu prt Novem nieata se prične novo šolsko lato začetkom novembra 1988. ftoia ima dva oddelka: leta* ln zimsko šolo. Letna šola traja eno leto, zimska pa dva zimi po 5 mesecev. To zimo, ki pride, aa vrsi samo IX. tečaj. Letos se torej sprejemajo učenci mm v celoletno šolo. Vsi učenci stanujejo v zavodu (internatu), kjer Imajo vso oskrbo. Sprejmejo se pridni, dovolj nadarjeni sinovi kmečkih star Sev, ki bodo po končanem šolanju ostali na kmetiji. Lastnoročno pisane prošnje za celoletno solo, kolkovane z banovinskim kolkom za din 10.— je poslati ravnateljstvu banovinske kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu Čimprej, najkasneje pa do 10. septembra 1.1. Prošnji je priložiti: 1. krstni list, 2. domovnico, 3. zadnje šolsko spričevalo, 4. spričevalo o nravnosti o onih prosilcih, ki ne stopijo v zavod neposredno iz kake druge šole, 5. izjavo staršev odnosno varuha (banovinski kolek za din 4.—), s katero se zavežejo plačati stroške šolanja, 0. obvezna izjava staršev ali varu. ha (banovinski kolek za din 4.—), ki reflektira jo na banovinsko sli kako drugo štipendijo iz Javnih sredstev, da bo njih sin ali varovanec ostal pozneje na domači kmetiji, v nasprotnem primeru pa. da povrnejo zavodu sprejeto podporo iz javnih sredstev, 7. uradno potrdilo občine o velikosti posestva, o davčnem predpisu ter družinskih in premoženjskih razmerah starišev (kakor številčno stanje družine, posebne razmere. Koliko rede konj, goveje živine, prašičev in pod.). Starost najmanj 16 let in najmanj z dobrim uspehom dovršena osnovna šola. Pri vstopu v šolo napravijo učenci kratek sprejemni izpit iz slovenščine in računstva, katerega so oproščeni absolventi dveh ali več razredov meščanske šole ali kake nižje srednje šole. Hkrati se preišče njih zdravstveno stanje po Šolskem zdravniku. Mesečna oskrbnina znaša od din 300.— do 75.— po premoženjskih in družinskih razmerah prosilca in se plačuje mesečno vnaprej. Prosilci za banovinsko znižano mesto morajo priložiti pod 7) navedeno občinsko potrdilo o velikosti posestva in višini letnih davkov z navedbo družinskih in gospodarskih razmer. I tartik Mirko Presincer, blagajnik in okrožni kapetan Emil Rupar, odbornika Franc Lica in ^itnko Vabor Ljubljanski no&o-n tat podsavea je izvoli*** odobril. 1 Zadaja pot žrtev plamn Kamnik 20. folije l rađeno preminulega Brejca Viktorja, ki -»e jo ▼ nedeljo pri nabiranju planik ponesrečil aa Koiutni v Kamniških planinah, smo včeraj ob 19. uri spremil] na njegovi zadnji poti na idiLičsso pokopališče Zale. harrmioattj ao navezani na svoje planine, katere ljubijo is vsega srca in lem težje jih zadene, če zvedo, da ao te lepe planine zadevale človeško žrtev. Kako globoko /ib le pretresla tragična nesreča delavca, ki je v cvetu let žalostno končal v planinah, katere ie toliko IjutaL nam priča ogromna udeležba pri niegovem pogrebu. Za križem so nosiii 7 krasnih vencev n več šopkov ln so jih daroval? roditelji, tovariši sode*'avfj tovarnar «. KnafuČ, osoMe tovarne Knaflič, delavsko pevsko društvo >?o!iuarnost< in podružnica SPD v Kamniku. Katere dolgoletni član ie bil pokoinik. .Vato ie koiakala kamniška mestna godba, 'ri ie igrala žalne koračnice, za njo pevsko društvo >Soijdamostc, ki ie pred h'šo, v cerkvi na Žalah in ob odprtem grobu, zapelo ganljive žaJosttnke. za krfcto. katero ie nosilo 6 tnristo^ v planinski opremi in sorodniki, pa ie stopalo ogromno število občinstva. Mrak ie že legal na zemljo ko se |e oh odprtem grobu poslovil od nesrečnega mladeniča v imenu delavstva, njegov tovari, ki ie v krasnih besedah opisal kremeni t zcačai pokojnika, ki ie bil radi svoje ljubeznivosti in iskrenost« splošno priljubljen. Naj bo nesrečni žrtvi naših planin zemlja lahka! Smrtna nesreča v rudniku Trbovlje, 20. julija V soboto zvečer se je pripetila v jami vzhodnega jamskega okrožja težka nesreča, katere žrtev je postal 24-letnl samski rudar Slavko Brinar. S svojima tovarišema Hole »kom Alojzijem in TJmekom J ožetom je bil zaposlen na odkopu jamskega polja Agnes H, kjer so podpirali strop rova a krajniki in stropniki ter podpirači. V tem delu jame se dela pod zasipom, t. j. da se odkopava premog od zgoraj navzdol. Čim se odkoplje iz enega odkopa premog in se vsa premogovna etaža zasuje z gramozom, se začne odkopavati nižja premogovna etaža. Ko so v soboto zvečer vlagali pod strop že tretji stropnik, je nenadoma v stropu za-hreščalo in iz stropa se je vsul gramoz, ki je bfl v starem odkopu nasut. Holešek in Umek sta se pravočasno umaknila, nesrečnega Brinarja je pa gramoz zasul in še predno so ga odkopali, se je pod debelo plastjo gramoza najbrž zadušil. Na kraju nesreče je takoj nastopilo reševalno moštvo .ki je skušalo ponesrečenca čim prej odkopa ti. pa je reševalno delo le polagoma napredovalo, ker se je vedno znova usipal gramoz iz stropa. Sele po nad enournem reševanju so nesrečnega Brinarja mrtvega potegnili iz zasipa. — Ta čas se je pred rovom zbralo mnogo delavcev, zlasti rudarskih žena, ki so nestrpno pričakovale vesti iz jame. Sirile so se govorice o večjem številu ponesrečencev, kar se je pa k sreči izkazalo kmalu za neresnično. — Nesrečnega Brinarja so položili doma na mrtvaški oder, kamor so ga hodile kropit množice ljudstva. S težko prizadetimi staral in svojci sočustvuje vsa dolina. Nesrečni mladenič je nameraval Jeseni v rudarsko šolo, da bi si izboljšal sedanji košček kruha, pa j« hotela trpka usoda dru-gače. - Ponesrečeni delavec Brinar, žrtev težkega, rudarskega poklica, je nastopil svojo zadnjo pot v torek popoldne. Pogreb je pokazal kako priljubljen je bil pokojni in kako tesno so rudarski trpini povezani med seboj. Na tisoče rudarjev, rudarskih žena in otrok je spremilo pokojnega Brinarja na zadnji poti. Združena pevska zbora »Zvon« in »Zarja« sta mu kot navdušenemu pevcu zapela v slovo, na zadnji poti mu je pa igrala žalostinke delavska godba. Belo oblečene rudarske deklice so nosile v žalnem sprevodu šopke s cvetjem, za krsto so pa nosili več lepih vencev. Tudi ob odprtem gTODU so zapeli pevci »Zarje« in »Zvona« pokojniku v slovo. Ohranimo pokojniku biag^ spomin, težko prizadetim svojcem naše sožalje. Iz Celfa 1 —c Na mestnem pokopališču so položili v ponedeljek popokbie k zadnjemu počitku 601etno posestnico Pavlo r>rofeni-govo iz Brezna pri B^a^tniku. —C Kanalizacija e**»te na okoliško pokopališče. Mestni svet je pred kratkim sklenil kanalizirati Cesto na pokopališče pri trgovini ffe. Zidanetoove na S*>. HochnjL V to SVlhO je razpisala občina dobavo 56 betonskih cevi s premerom 90 cm. Ponudbe je treba, viožrti do četrtka 28. t IH do ll._do- pokkne v vIožlšču mestnega poglavarstva. —t Nesreča aa cesti. Ko se je peljal 64-tetfii posestnik Vincenc Grenko m. Bra slove v torek z ▼oaoo po cesti, ie nenadno isfrn-bil ravnotežje m padel z voza. Pn padcu je dobil težke notranje poškodbe. Prepeljali so ga ▼ oni Jako bolnico. —c Umrl je v torek na Lopati pri Celja v visoki starati 84 let prea&tkar Gašper Minosk. V sredo je umrla v celjski bolnici 96 letna Ivanka Zupanova iz Debra pri LatteiB, vrtnarica v Radio-Thermi v Laškem. —c ftinisi «iW LAT v Celja »e na »?o-jem obenem zboru v Celja izvolil novo upravo, v kateri so sledeč g«.: predsednik Rado Stote!* podja^jTrtafr Aotc Hocjak, Most v Hradeckega vas Ljubljana, 21. julija Mestno poglavarstvo nam pošilja v objavo: Dne 12. julija je »Slovenski Narod« objavil pod naslovom »Cesta, ki ni cesta ...« daljši članek, ki se predvsem popolnoma upravičeno zavzema za zgraditev mostu, ki naj bi Strelisko ulico čez Gruberjev kanal zvezal s Hradeckega vasjo in z vsem Pod-golovcem Dne 11. julija, torej dan. preden je izlel ta članek je pa mestni gradbeni odbor sklenil zgraditi popolnoma samosto-ten mosf čez Gruberjev kanal. Vprašanje, kako naj bi &e zvezalo središče Ljubljane z Golovcem, je že staro in že pred 10 leti ie bila sklenjena brv s StreliSke ulice v Hradeckeea vas. Tudi v proračunih so prejšnje mestne uprave že imele potrebne kredite, toda načrt se ni nikdar uresničil, ker so vedno nastale tudi nepričakovane ovire. Sedanja mestna uprava je prebod po za-tvornici že razpisala in tudi delo je bilo že oddano. Železniška uprava je bila zadovoljna z načrtom, pač je pa zahtevala 43.000 din za napravo prehoda in zapornic čez železnico. Tudi Terenska sekcija, ki zastopa hkratu koristi Močvirskega odbora, je prvotno pristala na prehod čez za tvornice, toda samo za 5 let. Močvirski odbor »e namreč boji za redno funkcioniranje zatvomic, ker bi lahko zaradi tega nastala nesreča za barje. Ce bi n. pr. Ljubljanica zelo naraščala in bi bilo treba zatvomice odpreti, bi zadostovala palica med zobovjem zatvornice, da bi zatvornic ne bilo mogoče odpreti in spustiti vodo dalje. Ker bi otroci in tudi zlikovci s prehodom po zatvornici imeli vedno dostop do vseh delov zatvornic, je ta previdnost v resnici rudi upravičena. Tudi banska uprava je prvotno pristala na projekt prehoda čez zatvomice. toda, ko je mestna občina bansko upravo zadnjič naprosila za sklicanje uradnega ogleda, banska uprava te komisije ni sklicala, pač pa je poslala izjavo svojega hidroteh-ničnega odseka, da ne more dati dovoljenja za javen prehod proti vsem principom varnosti naprave, hkrati je pa banska uprava nasvetovala širokopoteznejšo rešitev tega vprašanja. Gradbeni odbor je o tem predlogu sklepal, kakor rečeno. 11 julija t. 1. ter sklenil opustiti prehod čez zatvornico. Nadalje je pa rudi sklenjeno, naj se ves denar, kolikor ga je d ose da j v ta namen na razpolago, rezervira za bodočo 3 do 4 m široko brv, poleg tega naj se pa v proračun za prihodnje leto vnese še kredit v znesku 200.000 din, da se lahko hkrati z novim mostom napravi potrebna škarpa pri jželeznic: ob rampi na Hradeckega cesti. Za zgraditev novega betonskega mostu, ki bo Strelisko ulico podaljšal do Hradeckega ceste, ima sedaj mestna občina 60000 din iz lanskega in 30.000 din iz letošnjega proračuna, da bo prihodnje leto lahko z 200.000 din takoj pričela graditi ta prepo-trebni most. Mestni tehnični oddelek že pripravlja načrte za novi most, ki nai bi bil 3 do 4 m širok ter bi tako zadostoval tudi Za VOŽnjO ročnih vozičkov. Ves most bo dolg skoraj 50 m, a *ama razpetina loka čez Gruberjev kanal bO merila 24 m Most bo položen v višini StreliSke ulice ter bo po n ajbliiji poti vezal središče mesta s Podgolovcem. Na Golovcu je mestna občina že prav lepo popravila pot. a novi mostič približa Golovec mestu tako, da Ljubljana že prihodnje leto dobi prav blizu novo lepo sprehajališče na Golovcu. Predvsem bo pa novi most ustregel vsemu prebivalstvu Hradeckega vasi. Z Jesenic K O Lr-E D A B tx Četrtek, 21. julija katoUcani: Da-Mjel. Zora. Olgra DANAŠNJE PRIREDITVE Malte: šola življenja Uaiaai: Vztrajni stotnik Šiška: K riže v pot ljubezni DEtVRNE LEKARNE i: Dr.Piccoli, Tyr#eva cesta 6. Hočevar, CelovSka cesta 62. Gartus, Moste — ZaloSka c« _ Odhod jeseniške deee na letovanje k morju. V torek popoldne je odšlo 50 siromašnih in slabotnih otrok v Baker na tritedensko letovanje. Človekoljubno akcijo mestnega socialnega urada je krepko pod prlo osooje policijskega, komisarijata m mestne občine, ki je poklonilo v ta namen 8000 jifs svetovno prvenstvo. V čem pa, porečete? V zadružništvu! Kako neki? Kaj enostavno. V HSenski električni zadrugi so odkrili čisto nova pota zadružnega deia in ta pota odkrivajo ne dogledne možnosti. Kak in* pa so ta nova pota plodonosnega zadružnega dela? Evo jih: Če si načelnik zadruge, lahko delal, kar hočeš. Tako lahko prodaš zadrugo komurkoli, če se pa čtanstiv upre. mu kratkom* lo ne daš prilike, da bi svi je mnenje povedalo To napraviš tako. da skhcuješ občne zbore z dnevnim redom samih poročil. Volitev in slučajnosti se pridno izogni, če pa postaja škandal z občnimi zbori le ie prehud, pa enostavno črta, vse člane in nihče ti ne more do živega. To je pa res zanimivo, porečeš. Kako neki je treba to storiti? Vidiš, s tem vprašanjem oziroma z odgo\'orom nanj prihajamo do zadeve, s katero bo slovensko zadružništvo in ž njim seve Šiška kot rojstni kraj teh novih zadružnih idej zaslovela po vsem bližnjem in širnem svetu. Naprosiš zadružnega revizorja, da opravi nenadno revizijo in ti da črno na belem, da *o zadružniki izgubili s tem in tem dnem članstvo in sicer vsi po vrsti. To daš natisniti in razposlati članstvu. Ugodnosti te metode leže na dlani: kot načelnik imaš proste roke, ali sploh Se vprašaš članstvo za mnenj* Tako si sam z milijonskim premoženjem in civilnopravno kakor tudi zadružno ti t\x>jega premoženja nihče ne more izpodbiti. Edini, ki so v to upravičeni, to je člani, so odpravljeni. Teh ni vec, ker zadruge ni. če ni članstva, ni zadruge, kakor slovenskega naroda, če ni Slovencev. Ker se je novo zadružno čudo zgodilo pred vso javnostjo, sredi kulturnega in pravno urejenega mesta. kaže. da je nova metoda zadružnega dela r.ekako že sankcionirana in zaradi tega jo kar lahko priporočimo recimo načelnikom strojnih zadrug. Pazite! Prodajte, dokler je čas, vse stroje komurkoli, recimo občini (morda pod ceno). S tem dnem morajo dosedanji zadružniki rabiti stroje, ki so tuja last. Podvizajte se k zadružnemu revizorju, da ugotovi, da vaši zadružniki s tem trenutkom niso več člani zadruge, ker se poslužujejo tujih, ne svojih dosedanjih zadružnih mla-tilnic itd. in da so zaradi tega izgubiti križem kražem svoje dosedanje član&H'O. Z izkupičkom ravnajte načelniki po svoji volji in svojem okusu. Kaj za to. če so ga dosedanji zadružniki s svojo varčnostjo in dela\mostjo skupaj spravili. To so sentimentalnosti. Kaj Šiška res ne bo zaslovela po vsem svetu!? SOKOL Slovansko sokolsko bratstvo Primator Velike Prage br. dr. Peter Zenkl je poslal I. nam. staroste Saveza SKJ br. Engelbertu Ganglu pismeno zahvalo za častno udeležbo jugiV o venskega *o-kolstva na zletu v Pragi. V svojem pismu pravi: »Iz srca se Ti zahvaljujem za vse, kar si storil za uspeh X. vse«w>icol«kcga zleta. pa rudi za to, kar si storil in kar se vedno delaš za uspeh naše češkoslovaske-jugos'o-venske vzajemnosti. Prosim Te. da vzameS na znanje, da je danaSnia aeja mestnega *veta glavnega mesta PraCc na moj predlog soglasno sklenila, da se odpošlje za dograditev Sokol-kim d'irlMI v Metliki kot dar mesta Prage Kč 5.000 v dokaz priznanja Tvojih zaslu« za uspeh X. vsekolskega zleta in pomembnosti sodelovanja jugoslo-venakega sokolstva na njem. Prepričan sem. da Ti s tem obvestilom napravim veselje, in Ti želim iskreno mnogo uspehov in trajnega zdravja. Veselim »e na ponovno svidenje s Teboj in ostajam v bratski vdanosti ves Tvoj Peter.« Temu bratskemu pismu hr. primatorja nriključiiiemo zeljo, da hi zgledu mesta Pr:ige sledila tudi naša mesta Beograd, Za-freb ta Ljubljana. * _ Društvo za zgradbo in Vždrievtinfe cokolskega doma na Viču obvešča svoje članstvo, da bo redna letna skupština društva 1. avgusta ob 20. v sejni sobi Sokol-skega doma z običajnim dnevnim redom. Vrtbimo čl<*n*tvo. kol«kega društva pa bo po novih predpisih Savel* SKJ v nedeljo 11. septembra t. 1. ob 10. v dvorani Sokolskega doma. Uprava. — Oanglova cesta v Pragi. Va predlog primatorja br. dr. Petra Zenkla je Občinski svet Velike Prage preimenoval dosedanjo Zahradno (vrtno) ulico na Snrchovu v Ganglovo cesto. V te* ulici je stanoval m umrl Lojze Gangl, nestor naSih kipariev in stric I. nam. staroste SSKJ br. Gangla. Tako časti Praga spomin velikih in Zaslužnih mož. Pri nas pa se je leta 1932 vodila borba za Tvrievo, bivšo Duna(sko cesto... SPORT — 2SK >Hermes< Hotosekeija Redna eia odbora Motosekcije bo jutri 22. t m. "»b 8.90 v restavraciji >§estica< Ker bo na obravnavano blagajnikovo poročilo O lirki itd., nai &e vsi gospodje seje sigurno udeteže. Tajnik L ttev 161 »SLOVENSKI N A ROD*, aitrt*. tU jn> MB. Stran * DNEVNE VESTI dr. MBetic v Petrovom. V ponedeljek je prispel z Bleda v Petrovo ministar za teleano vzgojo g. dr. Miletič s svojo družina Ostal je v Petrovem na kosilu in večerji ter se ponovno zelo pohvalno izrazil o dobri kuhinji. Popoldne je visoki goet v spremstvu svoje družine in odličnih slovenskih gostov Petrovega, napravil kratek izlet v PUnico. 1 * - ~» i > j • < / ■>''*% i • i \ 'A -i % ^ f j > 'i j , t'4i .J^ , -t ■ * *|> ^ * « ,'. t e v . i '• ; t> , r > x ■ * • t % -*/-Oa / \ v 1 a 1 | V j j - . «' . 4 / i i i " . 4 "l j V SVO- jem salonskem vozu so se odlični gostje odpeljali &ele drugi dan ob 7. zjutraj proti Sušaku. — KOngres prometnega osObja državnih 1 ieznic- V Brodu se je pričel včeraj kongres prometnega, oeobja državnih železnic, ki mu prisostvuje nad 200 delegatov iz vse države. Kongres se danes nadaljuje. Prisostvujejo mu tudi zastopniki drugih železničarskih organizacij. Iz poročila glavne uprave je razvidno, da šteje Zveza prometnega osobja 8764 članov in da se je povečalo od lani število članstva za 800. — Tavrarjeva srobnica na Visokem. V kako častnem spominu sta obranjena pokojna dr. Tavčar in Visoska gospa, pričaio vsakodnevni obiski posameznikov. organizacij in društev na njuni grobnici. Sleherni položi na aro!*iioo. Je ne vpnea, pa vsaj šopek cvetia ali vsaj cvetko. Zadnjo nedeljo ob sokolskem prazniku v Poljanski dolini, ie t*la grobnica zelo lepo okrašena^ z bujnim cvetjem. Sredi pokrova je bil položen križ. spleten iz cvetja, zadaj pred kapelico na Oopnišču so pa gorele lučke. — Izlet k otvoritvi fcopaltftca v Slovenjem Gradcu priredi Zveza za tujski promet v nedeljo 24. t. m. Informacije in prijave v vseh bilje ta rnicah Putnika. — Planinski vodič za Durmitor je izdalo Srpsko planinsko društvo v Beogradu. Sestavila sta ga znani planinec dr. Gušič in B. Cerovič. Dr. Gušič obravnava v prvem delu razvoj planinstva v Durmitoru ter podaja kratek morfološki in antropogeografski pregled okoliša Durmitora. Vodič sam opisuje številne planinske ture v skupini Durmitora. Vodič je opremljen tudi s preglednim zemljevidom Durmitora in z 22 ilustracijami. Cena komadu znaša Din 6.—. Vodič dobite v pisarni SPD Ljubljana, Aleksandrova cesta 4/T. _ Obrtniškega konarTosa v Vinkovcih ne bo. Poročali smo. da bo 14. in 15. av-CTista v Vinkovcih kongres obrtnikov iz vse države. Zveza obrtniških društev v Zagrebu pa pravi, da je bil ta kongres klican nelegalno, kajti nobeno obrtniško društvo ni merodajno za sklicanje vsedr-žavnega obrtniškega kongresa, ne da bi prej pristala na to Zveza obrtniških združenj. Zato je poslala Zveza vo?m obrtniškim društvom okrožnico, naj se ne od-zcveio vabilu na kongres. Tako je bilo Združenje obrtnikov v Vinkovcih prisiljeno kongres odpovedati. — Po razpravi proti Slavku Udovču. Poizkusenega umora Matije Cerarja obtoženi Ln oproščeni kovač iz Krašnje Slavko Udave prosi, naj objavimo sledeči popravek: Ni re*. da bi bila na mojem domu najdena podobna pletenka, kakor pri Cerarju. Tudi poročilo, da je cev, ki je bila najdena pri Cerarju. močno podobna oni M je bila pri nas in je služila za odvodno cev. ni točno. Tudi imam doma samo par litrov bencina v zalogi in ne večjo količino, kakor pravi poročilo. Tudi niso našli pri meni nikakega papirja, ki ni bil podoben onemu, ki so ga našli pri Cerarju. — K temu popravku Slavka Udovča pripominjamo, da sta Udovč in njegova žena farna priznala, da sta imela ali imata doma en<, ali dve pletenki, ki sta podobni oni. ki jo je atentator pustil za C carjevo hišo. Udovčeva odvodna cev j? bila taJco meč no podobna, atentatorjev! cevi, da je prvi izvedenec trdil, da 9ta narejeni iz iste bakrene plošče in je ta izvedenec šele na ra mravi ugotovil, da je Udovčeva cev iz tpn>4e pl^ee. kar je potrdil še bolj strokovnjaako drugI izvedenec Josip R bek. Za KT^šrno je par litrov bencina že kar večja količina in v tem smislu se je govorilo na razpravi o večji količini bencina. Žveplani papir, ki je bil podoben bm mu. s katerim je atentator pri-žgsl z bencinom napolnjeno cv, so pač našli v trgovini TJdovčeve žene, tako je vsaj trdila obtožnica. — Pr'prave i:i prvo vsedržavno obrtniško razstavo v Beogradu. V zvezi s pripravami za I. vsedržavno obrtniško razstavo, ki bo v Beogradu od 8. do 25. oktobra pod pokroviteljstvom kneza namestnika Pavla, je razvil pripravljalni odbor živahno delavnost, da lv> udeležba na razstavi dim večja. Pri- '. ie že ve? konferenc z obrtniškimi zbornicami in evoie organizacijsko delo to z vso vnemo nadaljeval. * Ceneni krediti za kmetovalec prizadete po elementarnih nezgodah. Društvo prijateljev Slovenskih soric v Ljubljani opozarja kmetovalce, prizadete po zadnji povodni j Mure. da morejo pri Privilegirani aerarni banki dobiti posojila v znesku do din 2.000 na podlagi menice z rokom dospela 1 leta po 5°/« obrestni meri, in sicer za oalavo naprav, orodja in drugih pred-metov. neobhodno potrebnih za uspešno ^^^o proizvajanje v posameznih pol jede skib panogah. Menica mora vsebovati rolee podpira dolžnika še podpise treh Kmetov-porokov Krediti se izplačajo dolžniku na :a način, da nabavi od nabavljalne zadruge ali drugih poljedelskih organi-ragj n : .moma od kakega solidnega pod-letja do' cnj predmet. Sem spadajo n. pr. PO.ee orodja tudi modra galica, rafija, umetna enor.la. cepivo i. t. d. Ti krediti so torei prrpravni tudi za kmetovalce, oškodovane PO zadnjih povodnjih. Informacije dajejo zadružne organizacije ali Priv. agrarna banka. — Kmetsko bralno drnšrvo v Poljanah. V nedeljo 24. t. m. popoldne ob 15. uri bo proslavio to društvo 25-letnico obstoja, v zyezf s proslavo 20-letnice Jugoslavije. Proslava bo na prostem, na Vidmarjeveir. vnu s slavnostnim govorom, deklamacijo, spevoigro in prosto zabavo s plesom. Vsi društvu in kulturnemu napredku naklonjeni vljudno vabljeni. — Vreme. Vremenska napoved pravi da bo večinoma jasno in toplo vreme. Včeraj" ie znašala nafvišfa temperatura v Spljtu 38 v Zagrebu in na Rabu 27. v Ljubljana 20.2 v Beogradu 26, v Mariboru 24.2, v Sarajevu in na Visu 24. Davi je kazal barometer v Ljubljani 762.9. temperatura le mazala 14-6. _ Zasledovani vlomilci. Orožniki zasledujejo 21 letnega bivšega kleparskega, pomočnika Maksa Koglerja, Iri je ukradel Ivanu Ogradi v Gornjem gradu 750 din vredno Obleko ter 1000 dm. Neki Jaklič, doma iz Zapotoka nad fcelimljatni, je oni dan ponoči vlomil v zidanico posestnika Josipa Goloba iz Vrbove pri 8t- Jerneju in ukradel nad 50 1 vina ter nekaj poljskega orodja. Jaklič je imel tudi več pajdašev, ki so jih pa orožniki že prijeli. Oni dan je bilo vlomljeno v hHo posestnika Franca Vilfana v Križni gori, kjer eo vlomilci pobrali več obleke, čevljev, srebrno uro, britev, očala ter nekaj jestvin, v skupni vrednosti 2380 din. Orožniki zasledujejo vlomilce, že znane potepuhe, ki se stalno klatijo po hribih nad Skofjo Loko. — Najdeno žensko kolo. Marija Podrta-jeva iz Šmarja je oni dan našla na travniku ob Dolenjski cesti v Rudniku žensko kolo neznane znamke z evidenčno Številko 2-81 78-1. Podržajeva je kolo izročila orožniski postaji v Šmarju, kjer je lastnici na raz-polag-o. — Tatvina v Rudni. Iz stanovanja Lovra Eržena v Rudni pri Železnikih Je bila v noči na ponedeljek ukradena zlata težka verižica m 900 din v bankovcih po 100 din. V stanovanje se je vtihotapil najbrž postopač, ki se že delj časa klati po tamošnji okolici. — Smrt pod vagoni. Strašna smrt je doletela v torek zvečer v OsijeKu železničarja Adolfa Antla. Bil je uslužben na glavnem kolodvoru in moral bi bil odklopiti vagon tovornega vlaka. Skočil je na stopnice, pa se ni dobro prijel in nadel je tako nesrečno, da je šlo čezenj 12 vagonov, ki so mu odrezali obe nogi. Takoi so ga prepeljali v bolnico, kjer je pa kmalu izdihnil. — Velika tatvftia nakita. V stanovanje banjalučkoga veleposestnika in stavbenika ing. Suliaga Safcihagiča je bilo vlomljeno in vlomilci s»o odnesli za 104.000 din dragocenosti. Salihagičeva rodbina ie na počitnicah, gospodar sam je bil pa odsoten po opravkih. To priliko so izrabili vlomilci in odnesli so bogat plen. — Nesreče. Včeraj je napravila večja družba iz okoljce Gornjega e^ada izlet z avtomobilom proti Logarski dolini. Ko pa so se vračali, se ie blizu Ljubnega avto prevrnil in pokopal družbo pod seboj. Pri tem je bil hujše poškodovan podpregled-nik finančne kontrole Ivan Grom ter trgovski zastopnik Alojz VerŠnik, ki ima poleg poškodb po životu tudi zlomljeno levo roko. Oba sta bila prepeljana na zdravljenje v sploSno bolnico. — Dveletni posestnikov sinček Jože Prijatelj iz Dobrepolj je snoči padel v kuhinji v škaf vrele vode in se opekel po vsem životu. — Delavec državnih železnic Viktor Kovač iz Litije si ie včeraj pri delu zlomil desno nogo. — Na stavbi trgovca Goričarja na Sv. Petra cesti pa ie snoči padla na glavo opeka 27-letne-mu delavcu Francetu KJemenčifu iz Kosez in ga *ežie poškodovala. — Zahtevajte spored l«letov k opernim predstavam v Trstu v vseh bjljetamah Putnika. Iz Lfnlillaiie —lj Razširitev šiajmerjevega doma. Na včerajšnji seji Pokojninskega zavoda za nameščence je bilo med drugim sklenjeno, da se odobri kredit za povečanje šlajmerjevega doma. za kar so načrti že pripravljeni. Trgovsko bolniško podporno društvo je zaprosi 10 Pokojninski zavod za posojilo v znesku 7 milijonov, uprava zavoda pa je na včerajšnji seji dovolila kredit v znesku 6 milijonov. Dovoljeno posojilo pomeni seveda, da bo treba prvotne načrte precej spremeniti in bo Pokojninski zavod imel tudi gradbeno nadzorstvo pri novi zgradbi ftlajmerjevega doma. V šlajmerjevem domu je bilo bolnikom doslej na razpolago 26 postelj, v razširjenem detmu pa no 90 postelj. S tem bo vsaj nekoliko omiljena splošna mizerija po naših bolnicah. Kaj bi sele bilo, če bi ne bik> PZ. ki pravilno razume svoje poslanstvo, kar je dokazal zlasti s tem, da Je omogročil zgraditev modernega sanatorija v Ljubljani, ki bo zdaj po njegovi zaslugi znatno razširjen. —lj K izjavi gospe lrene Caippotove. Izjavi ;am. da je bila gospa Czlppot točno obveščena po z. blagajniku, po meni in g. Jakopiču, da traja razstava še dalje, kar je bilo objavljeno tudi v dnevnikih. 6e en dokaz, da ie gospa vedela, da je razstava še odprta, je v tem, da ie kupila pri blagajni vstopnico in katalog. Toliko resnici na ljubo. Razen tega je bila naprosena, naj razstave ne razbija in naj se zadeva uredi po razstavi, ker razstavljene slike niso moja last. — D. Inkiostni. u— Pot od Cadove gostilne na zgornji Rožnik okrog Šišenskega vrha v Tivoli je skoraj dodelana in urejena. Uporaba te poti je za vsa navadna in motorna vozila, za kolesarje in za ježo prepovedana. Izvzeti so samo oni vozovi, ki služijo oskrbi posestev na Rožniku in Drenikovem vrhu, z dohodom od Gadove gostilne dalje, ter vozovi posestnikov parcel, ko se izvaža les in stelja iz gozdov. Prestopki tega razglasa bodo kaznovani. —li Neva cesta v Št. Vid. Da je 6 me-terska cesta za naše razmere preozka, to vidi že vsak kmet. Xa tej cesti se je zgodilo že več nesreč in se jih bo zgodilo Se več. Mnogo je nesreč, za katere javnost ne izve. Tako je neki tovorni avto nekemu kolesarju odtrigal kar celo ramo pri suknjiču ter tudi njega ranil. Nekega trgovca iz Šiške ie prevrnil zopet tovorni avto, mu zlomil menda roko ipovedala, da sta nameravala v Nemčijo. Pri aaelisanju sta Heričko in Koban, ki sta doma iz Maribora, dejala, da se že delj čas klatita brezposelna po našem podeželju in da sta nameravala oropati nekega trgovca v Selnici, kar se jima pa ni posrečilo zaradi česar sta nameravala pobegniti preko meje. Oddana sta brla v zapore mariborskega okrožnega sodišča. Smrtna nesreča Št. Ilj 21. julija Kljub prizadevanju pristojnih oblasti da bi se na naših rentah napravil red v prometu. ost;»ia vse pri starem, in posledioa ie, da se čedalje bolj množe nesrečo. Kole*iarJi pomenijo na cestah 5e vedno vMikO nevarnost pa tudi vozniki Krese proti cestno policijskemu redu, ker v02ij0 po sredini ceste. Žrtev omalovaževanja cestno policijskega reda ie postal snocj zidar Franc F ri i rili, zaposlen pri podiet:u Josipa Baumana v St. IIju. Fridrih Se je po delu okrog 18 pripeljal na kolesu z B»umar»vega dvorišea na cesto, v istem trenutku pa ie privoziil mimo pravilno po d^ni strašni z avtooiotilom neki mariborski trgovec. Avtomobilist se je kolesarju umaknrl na levo, teto pa je storil tudi kolesar. Sledil je silovit karambol. Fridrih se ie raletel z glavo naravnost v avto ter padel s kolesa s prebito lobanjo. Obležal je na mestu mrtev. O nesreči so bili takoi ob vešče ni orožntiki, ki so uvedli preiskavo. liiiLIUUIUiSlIRMlIlMll^^ MALI OGLASI Beseda 60 par, davek posebej. Preklici, lajava beseda Din 1-—* davek posebej. Za pismene odgovore glede malin oglasov js treba prllo<i znamko. — Popustov aa male oglase ne priznamo. luiininnMDiuMi RAzno Beseda 60 par, davek posebej. Najmanjši enesek 8 Din TRAJNO ONDULACIJO s 6-mesečno garancijo v modernih frizurah Vam napravi z najnovejšim aparatom za ceno din 60.— »Salon Merlak«, Sv. Petra c. 76. 1866 KLIŠEJE JUGOG&AEIKA ZAHVALA g. pedikerju Avbelnu v kopališču Okrožnega urada zaradi popolne odprave kurjih očes ln v meso zaraščenih nohtov. — Toplo ga priporočani. Danica eieflnger. 1887 KUPIM 60 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din ™"~ ZLATO " vsakovrstno, najboljše plačam. B. RANGUb zlatar in sodni cenilec, KRANJ. Zahtevajte cenike! 1821 SLUŽBE Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din Učinek K RANE ZA KOŽO zBIOCEL OM je bil čudovit" \pmw Mile. ffarciffa VAJENCA sprejme Ivan Košak, slikar in pleskar. Ljubljana, Gorupova 4. 1888 PRODAM KOLO dobro ohranjeno, prodam za 600 Din. Cesta 29. oktobra 9, prit. levo, vrata 5. 1886 Makulatura! papir proda Llubljana, Knafljeva ulica štev. s 7« po nekaj dneh sem spazila, đs maše ^ brazde in zobe izginjajo. V nekaj tednih sem bila videti zs 16 let mlajša. »Bi o cel t -mi je dejal neki zdravnik — je odkritje znamenitega profesorja ter je zdaj v vsaki tubi Ion. Uporabljajte to kremo Tokalon pa zjutraj. S dosegli, da bo bleda, uveneia past novi živahnosti, koša ps bo sveža in čvrsta tei Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, četrtek. 21. julija 1938. Vzajemnost med slovansko mladino ženstvo je prisrčno sprejelo zastopnike slovan- Ljubljana, 21. julija Ob pnjliki 90-letnice slovanskega kongresa v PraEnote slovanskih žen", povabil v Prago zastopnike slovanske mladina, med njimi tud.1« Slovence. Med Številnimi zletnimi prireditvami je Ostal ta dogo-dok »ikorai neopazen, čeprav mu je treba pripisovat.! poseben pomen. Slovanski go=rt* ie bi.l ustanovljen z namenom, da Ik> sprejemal v Pragi ob raznih slovesnih prilikah slovanske goste. Ob zl-etu je Slovanski iiost opravil svojo nalogo prvič z izrednim uspehom jai gosti n«' 1 odo nikdar pozabili, s kakšno prisrčnostjo in ljubeznijo so bili »prejeti im s kakšno izredno pozornostjo so sc jim ves čas posveBah' gostitelji. Češko ženstvo ie sprevidelo, da je treba posvečati prj delu za slovansko vzajemnost posebno pozornost zlasti in predvsem mladini: povabilo je pa zastopnike slovanskih mladinskih društev, auilne \\\ zavestne delavce za slovansko sodelovanje, da bo rodilo bivanje mladih ljudi v Pragi tem lepše sadove. Gostitelji so se pri nas obrnili na JČ licio ter njen Akademski odsek, naj bi prišla v Prano dva zastopnika naše akademske mladine. Odpotovala sta akademika Alojz KleiiienoK*. predsednik Akademskega odseka in tajnik K. Z Ink. Iz naše države je bilo povabljenih skupne 11 mladih ljudi, (rosti prispel: še iz Bolgarske in PolJsKe. Tzrcdno so bili presenečeni • i a 11 prisrčnim sprejemom gostiteljev, praškega ženstva. v odborih Shovanskega gosta« so najodlienej-še zastopnice praškega javnega življenja. V rastnem predsedstvu so bile lip.: Heiano^a. Oema-Svehlova, I > om i nova 11o 1 a oova- G o i o. va /enklovn (soproga priniatorja), Stulova, •lerškova in Rnžifckova. Predsednica Slovanskega gosta« je ca. Sraolafova-Capkova, Delovni odbor je opra v 11 veliko deln j,n Obširnem programu. Najznačilnejše je, đa so se Rospe ves čas posvečale pre Ivsem aostom. da so opustile vse dru«xo dejo u-r so morale hOČBČ nočeš pozabiti celo na dom in družine. Gostitelji so pri sestavljanja programa hoteli nudita gostom čim več. da bi se v re&niaj prepričali, kako močno utrjplje srce slovanske Prane, središča slovanske kulture za Slovane- Program je bil razdeljen na dni od 29. junija do 6. julija. Gosti so si ogledali vse znamenitejse praške zatiiriiivo-slli, prisostvovali so številnim prireditvam, ki so bile v zvezj i zletom in udeležili so se slavnostne seje v mestni posvetovalnici, ki je lila posvečena jubileju. 90 letnier slovanskega zbora, 1. 1JS48 v Pragi. Seja je bili 2. 'uliia in isteua dne je bil tudi Slovanski večer v Mč.Vanski Besedi. Na sj»o-redu ie lil lep kom'ert, slovanske pesmi in plesi; gostj so nastopili v narodnih nošah. Zastopnika iz Ljubljane sta bila oblečena v sorenjsko ti a rodno nošo. Nashdnie dati so si gostje Ojglfdpii mesto, sokolski stadion, prisostvovali so glavneiui sokolskeuiu nastopu in v prizori t vi veličastne zletne scene. 4. julija eo napravili izlet v Dražice, kjer so si oaledali vzorne kmetije in istega dne so si občudovali Prago še s Ptičje perspektive; gostitelji so j&a namreč omogočili tudi |x>let nad Prago. Naslednji dan so si ocrledali Masarvkove eo-move v Krči. nadalie razstavo češkega baroka in bili so v Narodnem divadlu. (3. je bil mogočen sokolski sprevod. Gosti, oblečeni v narodne noše. so se uvrstili v špalir pod svojo standarto ob diplomatski loži. Istega dne je bil posloviLni večer v hotelu pri >Zlati hua: . Bil ie prava manifestnega slovanske mladine za slovansko Vssjemaesl ter praktično sodelovanje mladine. Zastopniki slovanske mladine so se slovesno za-obliubili. da todo ostali vedno aresti ideji slovanske vzajemnosti. Zastopniki mladine slovanskih narodov so navezali Tesne medsel>ojne vezi med biva* n*em v PraSlo vanskesa crosta- rojilo najlepše uspehe. Začetek ie storjen in, če smemo biti optimisti, bo prei ali slej prišlo do tesnega sodelovali ia slovanskih mladinskih organizacij ter da bodo sestanki zastopnikov slovanske mladine pogostejši- Svetovna fotografska elita v Ljubljani Za jesenski velesejem bomo razstavo, kar jih je Ljubljana. 21. julija 15. t. m. je minil poslednji rok prijavo za III. mednarodno razstavo umetniške fotografije, ki jo bo priredil Fotokiub Ljubljana v okviru jesenskega velesejma. Ta razstava bo presegala p0 obsegu in kakovcisti vse dosedanje, kajti zastopan je ves svet z vsemi kontinenti in malo-dane vs:mi državami na svetu. Obilna udeležba je veliko priznanje razsta vitel Ju. ki si je v zadnjih letih priboril po svojih članih neštevilno prvih nagrad in pridobil glas enega najboljših fotoamaterskih klubov na svetu. Zamis 1 za tako veliko razstavo .se je vzbudila že pred dvema letoma. Ravnatelj velesejma. dr. Dular, ki je sam navdušen amater, je takoj pristal .iato, da bi bila razstava o priliki jesensk.ga velesejma. Fotokiub je takoj začel s pripravami. Obrnil se je na vse fotoamater-ske organizacije sveta in je v ta narmn razposlal nič manj ko 15.00O dopisov ter 6000 vabil, kar je seveda dalo ogromno dela. Do danes je poslalo svoja dela skupno okoli 700 avtorjev, docim sm;> jih imeli na prvih dveh razstavah največ po 300. Med prijavljenimi so največje svetovne ka.pacitete in manjkajo le redki posamezniki. Izredno močno je zastopana bivša Avstrija, od koder se j0 priglasilo 350 avtorjev, manjka pa še pošiljka Nemcev, ki se jih je tudi priglasilo 120. Iz Poljske je do danes poslalo svoja dela 40 avtorjev. Tuji razstavljalci so se večinoma poslužili ugodmisti skupnih pošiljk, zlasti Avstrijci. Ntmci, čehoslovaki, Francozi in Američani. Italija pri nas še nikdar ni bila tako močno zastopana. Izredno številne so tudi pošiljke iz Poljske. Danske in Madžarske, neobičajno močno je udeležba Indije. Med prijavljenimi klubi so najzvočnejša imena, kaker Wiener Ver-band oest, Amateurphotographenverreine, Reichsbund der deutschen Amateurphoto- jitreli največjo fotografsko hilo v Jugoslaviji graphenveireine, iz Madžarske deželna zveza amaterskih društev, najstarejši klub na svetu Socićtć francaise de pho-tographi , iz Kobenhavna Camera Picto-riallster, iz Zedinjenih držav znameniti Chi-i-ago Camera Club. dalje San Franei-sco. ne\vyorški fotokiub s svojim članom Ružičko na čelu. Ki velja za najboljšega amaterja na svetu in ki bo prvič pri nas ransta vil. Češkoslovaška je zastopana skoraj vsa in sicer Svaz, Klub fotografov in amaterjev v Lomu v Mestu, kakor tudi češki Nemci. V velikem številu so se letos prijavili Rumuni. Zelo številna je skupina iz Belgije med katero se bo predstavil znameniti Misson z novim plemenitim postopkom mediobran. Indijo zastopa bom-bavski klu neki Američan, ki po svojem imenu kaže, da je slovenskega porekla. Nekatere države so zaradi vojne izostale, tako Španija p*►polnima! Japonska bo zastopana le delnQ in tudi Kitajska prav šibko. Za čudo Jugoslavija ne bo imela tu pes bno močne udeležbe, številno bodo zastopani le slovenski kraji, od neslovenskih pa najbolj Osijek. Največ dela ima seveda žirija, ki jie neprestano, večer za večerom, na nogah. Sleherni avtor lahko pošlje največ 4 slike in po toliko jih je dospel© skoraj cd vseh. žirija pregleda dnevno približno 30 avtorjev. Pri tem postopa po posebni metodi, ki omogoča naglo poslovanje in povsem objektivno presojo. Sleherni od sodnikov mora presoditi delo po 4 vidikih (tehnika, kompozicija, izvirnost, vsebina) in oceniti s točkami od 1 do 5 in sicer je 1 najnižja, 5 pa najvišja ocena. Točke seštejejo in dele s številom članov žirije. Najvišja ocena je 20, razstavljena pa bodo dela. ki so prejela najmanj 12 točk. Zanimiv0 je, da žirija sploh ne ve. če je sliko sprejela ali zavrnila, ker seštejejo točke šele naknadno. S to metodo j^ nastopil Fotokiub na nedavnem prvem kongresu fotoamaterskih organizacij na Dunaju v posebnem referatu, ki je zbudil največjo pozo rac st in so zbon >-valci brez pridržka to metodo sprejeli kot obvezno za vse razstav^. Referat je obja" vila svetovna zveza dobesedno kot svoje prvo delo. Fotografska razstava bo v paviljonu N in morda tudi v M. Razen slik bo razstavljena tudi fotografska literatura vsega sveta in so na ve K sejmu že celi skladi knjig. Razni drugi oddelki bodo pokazali .uporabnost fotografije v znanstvu. časopisju, trgovini, dalje barvno fotografijo z lastnimi diapozitivi, domače fotografske razgldnice. amaterske m poklicne filme. Fotografska industrija bo razstavljena v paviljonu J. dočim bo paviljon K nam njen za predavanja in predvajanja filmov in diapozitivov. Vabljene so bile vse večje industrije fo tegrafskih potrebščin na svetu in so vse cen'rale pokazale za razstavo veliko razumevanje. Zato je tem bolj nerazumljivo, da so zastopstva velikih nemških tvrdk, ki so večina v Zagrebu, nastopala odklonilno, čeprav ta zastopstva sama priznavajo, da prodajo v Ljubljani več fotografskega materiala kakor v Zagrebu in Beogradu skupaj. Odpora zastopstev ei prireditelji ne znajo tolmačiti, kaže pa, da so vmes mahinacije zagrebških fotoamater je v. S tem vprašanjem se bo ba-vil tudi I. kongres slovenskih amaterskih organizacij, ki bo o priliki otvoritve mednarodne razstave. 11. septembra. Fotokiub Ljubljana bo imel posebni «>d-delek v paviljonu J, kjer bo prikazal svoje delo z grafikoni, začetke svoje slikovne centrale, važnost fotografije za ZKD. zlasti pa pomen skioptičnih predavanj in predvajanj filmov v praksi naših kulturnih društev. Za mednarodno razstavo v Ljubljani je mnogo zanimanja tudi po drugih krajih na*c države, da bi jo prenesli po zaključku š drugam. Za sedaj je že gotovo, da bodo vse razstavljene slike po končani ljubljanski razstavi romale v Maribor, da si bodo lahko tudi tamkaj ogledali dela najznamenitejših svetovnih, amaterjev. Za druge kraje se še vodijo pogajanja. Fotokiub bo priključil slikam še razstavo znamk vseh držav, ki so poslale svoja dela, kar bo med našimi filatelisti gotovo ztoudilo veliko zanimanje. Corrigan ne bo smel več letati Letalo je kupil za 15.000 din, a stroški poleta so znašali 3500 din Prekooceanski poiet ameriškega letalca Corrigana. ki je prekosil Lindberghov rekord za 4 ure 17 minut, je presenetil ves svet. Za svoje letalo je plačal v Ameriki v našem denarju okrog 15.000 din in iz svojih prihrankov ga je sam popravil. Pred odhodom iz Amerike se skraja sploh ni mogel dvigniti. Letel je čez ocean 28 ur in 15 minut brez prtljage, brez klobuka, brez potnega lista, brez dovoljenja, brez vsakega zemljevida, brez radijskega aparata in brez padala. Vso hrano je imel v žepu — dve tablici čokolade in nekaj bonbonov. Razen tega je imel s seboj štirilitrsko steklenico vode. Na sebi je imel samo srajco, usnjen suknjič in stare rjave hlače, polite z oljem. Ko je izstopil iz letala, ni bil niti utrujen, niti lačen. Nekdo je dejal o njem, da je kakor letalski dinamo. Dovodna cev za ga-zolin na njegovem letalu je imela luknje. Ker je bila ključavnica na vratcih letala pokvarjena, je držal vratca samo kos žice, ovite Okrog žeblja. Na Irskem, kamor je priletel, ne da bi vedel da je preletel Atlantski ocean, se je nekaj časa razgovarjal z novinarji, potem je pa imel velike sitnosti z angleškimi oblastmi, ki so g-i zasliševale dve uri. ker ni imel dovoljenja spustiti se t. letalom na angleška tla. Vzeli so mu celo odtise prstov in oblastem je moral izročiti tudi pilotsko legitimacijo. Vse, kar je imel pri sebi. je bilo 15 dolarjev ali v našem denarju okrog 450 din. Gorrigan je v šali zatrjeval, da je zamenjal zapad z vzhodom in da sploh ni vedel, da leti čez ocean. Vse svoje prihranke, okrog 4.500 din. je porabil za bencin in olje za svoj polet. Njegov polet je rekorden ne samo v tehničnem pogledu, ker je letel Corngan z 9 let starim enomo-tornim letalom, temveč tudi v pogledu nizkih stroškov. Ti so znašali samo 14 funtov šterlingov ali v našem denarju okrog 3.500 din. Ker že zadnje dni pred startom ni imel denarja za hotel, je spal v Ameriki kar v hangarju. V ponedeljek zvečer je izposloval angleški radio za Corrigana pogovor z njegovo 92 let staro, v Holly\voodu živečo babico. Pogovora se je udeležil v Kaliforniji tudi njegov ameriški prijatelj, ki mu je svetoval, v katero restavracijo naj gre v Du-blinu večerjat. Na daljavo več tisoč kilometrov je Corrigan mirno odgovoril, da še ni imel časa misliti na večerjo. To je njegovo babico onstran morja zelo razjezilo tako, da mu je po radiu sporočila iz Amerike: ^Zdaj je pa že dovolj teh šal. pojdi raje jest?. Corriefan je postal narodni junak in s tem je spravil ameriške oblasti v hudo zadrego ne samo zato. ker so mu prepovedale njegov lahkomiselni start, temveč tudi zato. ker ga bodo morale po povratku obsoditi na denarno globo in mu vzeti pilotsko legitimacijo. Corrigan ostane na Irskem teden dni, potem se pa vrne s parni kom v Ameriko. Carinske oblasti so mu bile na letališču v Baldonnelu zaplenile letalo, pa so mu ga najbrž na migljaj irske vlade vrnile. Tudi letalo bo prepeljano v Ameriko z ladjo. Tako bo Corrigan za svoj drzni polet, za svoje junaštvo in za uspeh, kakršnega Še ne pozna letalstvo, kaznovan namestu da bi bil nagrajen. Plačati bo moral denarno glo-I bo, če bo imel kaj denarja, razen te#a pa \ ne bo smel več letati. recept Oni dan je \zela 68 letna žena 35 let mlajšega moža. V prvem zakonu je rodila svojemu možu 14 otrok. Ko je ovdovela, je začela študirati medicino, bila je promovirana in delovala je kot zdravnica. Ko ji je bilo 50 let, je napravila izpit za učiteljico telovadbe. Nazadnje se je pa drugič omožila. Razumljivo je, da so jo novinarji naprosili, naj jim odkrije tajno svojega čudovitega zdravja in življenjske sile. Vsi so bili prepričani, ^da gre za poseben sistem. Odgovorila jim je: Moj recept je kaj enostaven: mnogo spinače, mnogo jogurta in nobenega strahu pred ljubeznijo. . .« Ni pa povedala, koliko je treba špinače, koliko jogurta, koliko ljubezni, da ostane človek dolgo mladosten in zdrav. Vse ljudi zanimajo življenjske tajne, vsi bi radi poznali recepte sreče, sisteme uspeha in metod3 lepote. Zdaj slišimo, da 100* letni starec nikoli ni pil alkoholnih pijač, da tudi nikoli kadil ni, pač je pa rad sekal drva. Drugi zopet sedi za svojo stoletnico pri fotografu z debelo cigaro v ustih in s kozarcem vina. Hollywoodske filmske igralke so sk>ke in če jih vprašate po njihovi tajni, vam odgovore, da jedo skoraj same zelene paradižnike na prazne želodce. Kako je pa s kodrastimi lasmi? Glavo si je treba umivati vedno ob polni luni in sušiti ob spremljanju gramofona. A lepe vitke noge? Kaj enostavno: pred zajtrkom l7krat poskočiti. Ljudje s»e menda niso še nikoli lovili za uživanjem in uspehi tako, kakor z,daj. Recept je že tisočletja isti: mnogo dela. zaupanja vase, trdna vera v nekaj višjega in velika porcija sreče. Do življenja lahko zavzamemo dvojno stališče: resignacijo ali borbenost. Oboje ima dobre strani, razlika je samo ta, da zna borbeni človek pogosto tudi resignirati, resigniranec sp pa nikoli ne zna boriti, špinača je dobra, kislo mleko je dobro in tudi ljubezen je dobra. Toda vsak želodec tega ne prenese. Oči in ušesa moderne vojne č>e govorimo o optiki, mislimo v stoletju fotoaporta najprej na aparate fotografije. In po vsej pravici, kajti v?i drugi aparati in stroji, ki imajo kaj skupnega z optiko, širši jajvnosti niso znani. Vzemimo samo nekaj novosti iz letalstva. Mak) ljudi ve, koliko stanejo bombe, ki jih nosi s seboj letalo in meče med vojno na smT*ažnika. To so težki stotisočaki, lahko rečemo milijoni. Na drugi strani je pa znano, da le malo bomb zadene, ker jih mečejo piloti iz velike višine. Za bombe potrošeni denar torej ni v pravem razmerju z uspehom. Zato so poklicali na pomoč optične tovarne, ki so jele izdelovati optične aparate za merjenje. Prej je m'>ral opazovalec pilotu te-lefonieno ah na listku sporočiti najugod-' nejšo smer in hitrost in šel*1 potem je bi- Ila bomba vržena. Pilot je torej moral ime ti izvrsten občutek v prstih, če je hotel GEORGES OHNET: 5 SERGE j PHnin Toda zgodilo se ni nič takega. Vse je šlo v najlepšem redu. . Gospa Desvarenessova, enako krepka telesno kakor duševno, je dobro prestala to nevarno preizkušnjo in porodila je hčerko, kateri je dala ime Mihelina na čast njenemu očetu. Gospa Desvaren-nesova je imela dovolj veliko srce, da je ljubila oba otroka. Obdržala je siroto, za katero se je bila zavzela, in vzgajala jo je, kakor da je njena lastna hči. " Vendar je pa kmalu nastala velika razlika v načinu, kako je ljubila Ivanko in malo Mihelino. Ta mati je gojila do poznega plodu svojega življenja eno izmed onih eksplozivnih, žgočih in brezglavih strasti, kakršno čuti tigrica do svojih mladičev. Svojega moža ni nikoli ljubila vsa nežnost, kar se je je bilo nabralo v njenem srcu, je zdaj raz-cvela; bilo je kakor spomladi. Skorja njenega značaja se je izpreminjala v vosek v rdečkastih ročicah njene hčerkice. 2ena, vajena ukazovati, je tiho popuščala pred to svetlo glavico. Nič se ji ni zdelo dovolj lepo za Mihelino. Vsaka njena želja se je izpolnila. Če bi bil materi pripadal svet, bi ga bila položila k nogam svojega otročička. Edina solza tega nežnega bitja jo je spravila iz ravnotežja. Ce je rekla mati tudi v zelo važnih primerih »ne«, je prišla Mihelina in dejala »da«, pa se je dotlej neupogljiva volja gospe Desvarennesove podredila otrokovim kapricam. To je bilo v domu znano in nihče ni tega izkoriščal. Ta manever, čeprav ga je gospa Desvarennesova od prvega trenutka dobro poznala, se je vedno posrečil. Zdelo se je, da čuti mati skrivno veselje nad tem, da svojemu brezmejno oboževanemu otročič-ku vse dovoli in v vsem popusti. Večkrat je dejala: tako. kakor je lepa in tako kakor bo bogata, kateri mož bo vreden Miheline? Če mi bo verjela, ko pride čas za to, vzame moža visoke inteligence, položi predenj bogastvo in dvigne ga tako visoko, kakor bo sama hotela. Skrivaj je mislila na Petra Delaruea, ki je bil prav kar vstopil na tehniko in ki se mu je obetala sijajna bodočnost. Ta žena iz ljudstva, ponosna na svoje poreklo je iskala nekoga iz meščanskih krogov, da bi mu položila v roke zlato orodje, dovolj močno, da bi z njim obvladal svet. Mihelini je bilo deset let, ko ji je umrl oče. Toda Mihael ni zapustil za seboj velike praznote v hiši. Žalovali so za njim, toda komaj so čutili njegovo odsotnost. Vse njegovo življenje je bilo nekakšna odsotnost. - Žalostno je reči, da se je čutila gospa Desvarennesova bolj gospodarico svoje hčere, odkar je bila vdova. Bila je ljubosumna na vsa nagnjenja svoje hčere in vsak poljub, ki ga je dala le-ta svojemu očetu, se je zdel materi, da je bil ukraden. Taka divja in sebična ljubezen zahteva osamljenost okrog dragega bitja. Takrat je bila gospa Desvarennesova v polnem svojem sijaju. Kakor da je zrasla; njena postava se je bila vzravnala, krepka in močna. 2e osiveli lasje so dajali njenemu obrazu dostojanstven izraz. Sredi celega dvora odjemalcev in prijateljev je bila podobna vladarici. Premoženje doma se ni dalo več izražati s številkami. O gospe Desvarennesovi so govorili, da niti sama ne ve, kako bogata je. Ivanka in Mihelina sta doraščali sredi tega ogromnega blagostanja. Ena velika temnolasa, z očmi sinje izprerninjajočirni se kakor morje, druga šibka, svetlolasa, črnih melanholičnih in sanjavih oči. Ivanka ponosna, vrtoglava in živahna, Mihelina, skromna, nežna, plaha. Temno-laska je bila podedovala po svojem gizdalinskem očetu in čudaški materi sangviničen in strasten značaj. Svetlolaska je bila prijazna in dobra kakor Mihael, toda odločna in kremenita kakor gospa Desvarennesova. Ta dva nasprotujoča si značaja sta se dobro razumela. Mihelina je iskreno ljubila Ivanko — Ivanka je pa čutila neobhodno potrebo mirnega sožitja z Mihelino, -malikom svoje matere, toda v globini svojega srca je le težko prenašala neenakost, ki se je bila jela kazati v načinu, kako so ravnali domači z eno in drugo. Njo je bolelo to doseči uspeh. Novi aparat ima optično merilo razdalje in tako pilot lahko ugotovi, kako daleč je letak) od cilja, kamor naj pade bomba. Druga optična naprava omogoča pilotu spustiti se na objekt in pri tem se leftalo prisilno pilotira tak>, kakor je možu pri aparatu potrebno. Tre t ji del aparature meri hitrost in ob nem ugotavlja, v koliko je vržena bomba krenila iz prvotne smeri. Tako pade bomba v pravem trenutku in sšcer z mateimatično točnostjo. To je seveda prisililo vojaške oblasti na drugi strani misliti na obrambo in zopet sta jima priskočila na pomoč optika in mehanika. Najprej je treba ugotoviti, da se letalo bliža, v ta namen so postavili poseben prisluškovalni aparat, podoben po svojem obsegu in obliki p red potopni pošasti. To je višek moderne tehnik . S tem aparatom lahko slišimo brnenje motorjev v zraku 150 do 200 km daleč, ponoči pa še na večje razdalje. Ko greste na počitnice Neki atiglesk; \\>[ t;iie na počitnior ;n menienim Londončanom se>t nasvetov otJ. nobno opozoril, ki bi utegnila veljati ul za iiaAe raznvere^ 1. Ne opuščajre zastorov, feer to je iav:i> opozorilo da ie stanovanje odinosno doni prazen. *J. Ne pozabite pokriti s papirjev oMut Uitvih predmetov, sicer jih najrlete no povratku polne prahu. 3. Ne puščajte na tleh nobenih smeti in odstranite tudi živila, ki se hitro pokvarijo, sicer se vam na**eli v stanovanje mn. 4. Ne puščajte nikier zavržene škatlice vžkralic. Z«godilo se ie že, da t*o mi>i, e. ker bo potem aotovo še bolj pazila na vašo hi*k>. Iz Kranja — /Zanimiva nognfnetna tekma. Naši agilni trgovski pomočniki pripravljajo zanimivo nogometno tekmo. Na zelenem polni se bodo spoprijeli zastopnici metra in tehtnice, da pokažejo, kateri so boljši nogometaši. Združenje trgovcev je /a zmagovalno moštvo ra/pisalo lep prehodni po kal. Tekma sc bo vršila v začetku meseca avgusta na igrišču SK Kranja. Doslej »o trgovski pomočniki že dve leti zapored napravili nočno tekmo, ki pa je družena s prevelikimi >trošk,. Zato sc bo leto« n-k ma vršila ob 6. zvečer. Kranjsko meščanstvo na prireditev trgovskih nameščencev že sedaj opozarjamo. — Očistite Jelenov klanec, ^kaia nad e*' sto na Jelenovem klancu .je -kor;*.j v KsH svoji dolžini jako v zanemarjenem staniu, oeprav je to prav za prav u lavni vhod v nn-sto. zlasti z vozili. (>t rase en a je z različnim grmov jeni in plevelom pa tudi polna smeti in drugih ostankov, katere nekatjri •smago ljuhoei ' meščani, ki imajo tam \r-tove, mečejo skoro na cesto. Kako je treba ur*vliiti pro> or pod hišami na Jeleno\,m klancu, je p >kazal zlatar -ti, je napravljen tako, da jc dovo/ nanj mogoč / obeh cest Betonski lok je sedaj izgotovfjen. prav tako rudi ograja, na lok pa na cibeh straneh nasipa jo seda i /emljo in kamenje, da napravijo cestišče, ki bo potem povrhu rlak.vano. V kakih 14 dne bo most popolnoma dovršen in izročen prometu. Banovinska cesta, ki vodi iz Pred-oselj skozi Orehovlje čez novi most v Britoi, bo s tem mnogo pridobila. — Konj poginil na utici. Dos t ikra: se dogodi, da človeka doleti smrt kje na ulici, v vlaku, ali kjerkoli izven doma. Tudi živali se lahko kaj podobnega pripeti. V ponedeljek popoldne okrog 18. je peljal hlapec prevoznika Janeza Krča s Ki, bolnega konja k živinozdravniku. Najbrž sc je konj preveč najedel detelje. Pred go stilno Ručigaj pa se je konj nenadoma zgrudil in poginil. Iz nerazumljivega vzroka je tam ležal s*koro 3 ure. prodno je prišel ponj konjederec. Za Kranj, ki je na senzacijah zlasti v poletnem času bolj reven, je bil kajpada to dogodek in ljudje so sc v gručah zbirali okrog kadavra in komentirali nenadno konjevo smrt. Kupu j domače blago ! licemerstvo. enako je pa smatrala za krivično prednost, ki jo je dajala gospa Desvarennesova Mihelini. Vse te nakupičene težave so dale Ivanki pobudo, da je nekega jutra zapustila dom, kjer je bila vzgojena, kjer se je pa čutila zdaj zapostavljeno. Pod pretvezo, da bi si rada ogledala Anglijo in posetila tisto bogato sorodnico svojega očeta, ki je mislila, ko je zvedela, da živi dekle v zelo dobrih razmerah, da lahko nekaznovano pozabi na njo, je prosila gospo Desvarennesovo, naj ji dovoli odpotovati za nekaj tednov. Hotela je proučiti in pregledati zemljo v Angliji in poučiti se o bodočnosti, ki bi ji jo mogla zagotoviti njena rodbina. Gospa Desvarennesova je privolila v to vrtoglavost, ne da bi slutila, kaj je prav za prav pripravilo dekleta do tega koraka. In tako je odpotovala Ivanka skrbno spremljana na Škotsko v grad svoje sorodnice. Gospa Desvarennesova je bila mimogrede rečeno na visku svojih želja in veseli dogodek je bil odvrnil njeno pozornost od vseh drugih brig. Na željo svoje matere se je hotela Mihehna zaročiti s Petrom Delarueem, ki je bil prav kar izgubil mater in ki je postajal njegov položaj od dne do dne uglednejši. Mlado dekle, vajeno občevati s Petrom, kakor z bratom, se je lahko uklonilo želji svoje matere, naj vidi odslej v njem svojega bodočega moža. Urejuje Josip Zupančič — Za »Narodno tiakarnoc Fran Jeran — Za upravo in inseratni del lista Oton Chrtatof — Vsi v LjKhifaai