ŠTUDENTSKI UST, MARIBOR,23. XII. 1974, LETNIK XV. ŠT. 3-4 KRATKE VESTI KRATKE VESTI BRUCI? ŠPORT? IN VSE OSTALO!!! BRUCOVSKE IGRE Čisto po naključju sem bil gledalec športnih iger brucov in bruck. Toda že ob prvi tekmi se mi je porodilo vprašanje, komu in zakaj so namenjene te igre. Ne morem in nimam pravice kogarkoli obtoževati neznanja raznih elementov posamezne športne igre. To, da pa igralci ne poznajo niti pravil igre, pa je vsega obsojanja vredno. Zato vprašujem, tako imenovane „selektorje11, kako je mogoče sestaviti ekipo, v kateri samo eden ali dva poznata pravila igre (tu mislim predvsem na brucke). Tu se'ni treba izgovarjati na čas. Da bodo brucovske športne igre, se je vedelo že v začetku študijskega leta. Sedaj pa tisto, kar bi po mojem mnenju, vsaj malo izboljšalo, videz ŠPORTNIH iger, to je športna oprema. Nimam izraza za to, kar sem videl, to je obupno, sramotno! Igralec v čevljih ali bos z zavihanimi hlačami, v srajci itd. Ali si naše višje in visoke šole res ne morejo priskrbeti vsaj majjc š številkami, da bi vsaka šola imela svojo barvo. Seveda boste sedaj dejali, saj smo imeli, pa se porazgubi, študentje ne vrnejo ipd. Sedaj se vprašujem, ali je to res takšen izdatek, da si ga neka višja oziroma visoka šola ne more privoščiti. Navsezadnje se obraz urejenosti neke šole kaže tudi na takšnih prireditvah in ne samo na zveznih. Samo primer! Brucke s PA, ki ima oddelek telesne vzgoje, so imele za tri športne discipline na razpolago šest dresov. BORIS ČERPES Končale so se brucovske igre, za katere bi lahko rekli, da so uspele, kljub manjšim spodrsljajem, ki pa so bili subjektivnega značaja in niso vplivali na končen izid brucovskih iger. Presenečenje je vsekakor slaba uvrstitev ekipe VEKŠ, tako v moški kot v ženski konkurenci, ki je bila kandidat za prvo mesto. Ekipa VEKŠ se bo verjetno bolje pripravila za aprilske igre in bo odpravila pomanjkljivosti, s katerimi se je srečala za časa brucovskih iger. Vsekakor pa je na drugi strani vzpodbudna uvrstitev ekipe VPŠ v moški in ženski konkurenci, še posebej, ker vemo, da v prejšnjih letih niso dosegali takih rezultatov in so več ali manj statirali na tekmovanjih. Torej pravniki tudi v bodoče tako naprej! Poglejmo si dosežene rezultate: REZULTATI BRUCOVSKIH IGER Košarka - ženske 1. mesto VPŠ 2. mesto VTŠ 3. mesto PA Rokomet - ženske 1. mesto VPŠ 2. mesto PA 3. mesto VTŠ moški 1. mesto VEKŠ 2. mesto VTŠ 3. mesto PA moški 1. mesto VTŠ 2. mesto PA 3 mestn VAŠ MaH nogomet moški 1. mesto PA 2. mesto VAŠ 3. mesto VPŠ Ekipno - ženske 1. mesto VPŠ 2. mesto PA 3. mesto VTŠ SMUČARSKI TEČAJI V MEŽICI - za redne študente višjih in visokih šol ZVZ, oddelkov PA in VEKŠ v Celju Cena sedemdnevnega tečaja je 630,00 din (prenočišče, prehrana in tedenska karta za vse žičnice). Komisija za telesno kulturo pri ZVZM bo prispevala za študenta 100,00 din, kar je tudi cena akontacije, ki jo mora položiti vsak prijavljenec. Akontacija se vrne, če se študent iz upravičenih razlogov tečaja ne more udeležiti. Mežica ima redne avtobusne in kombinirane železniško-avtobusne zveze z Mariborom. Prijavijo se lahko le redni študentje, v naslovu navedenih šol, pri tov. Rajtmajerju (kabinet za TV na PA v Mariboru). Organizirani so trije tečaji po sedem dni od 3. do 24. 2. 1975. Tečajniki naj se v navedenem terminu javijo v sprejemni pisarni hotela Peca v Mežici. Rok prijave: od 9. do 26.12.1974. Začetniki si lahko sposodijo smuči, vezi in palice za 50 din. V slučaju neugodnih vremenskih razmer bodo tečaji odpovedani, študenti pa pravočasno obveščeni. Ir J\ izdaja visokošolska konferenca zveze socialistične mladine na mariborskih visokošolskih zavodih ureja uredniški odbor: glavni urednik: drago pišek odgovorni urednik: mik rebernik sekretarka uredništva: marija šuta študentje in visoko šolstvo: mario vetrili (urednik), darko koren, igor plohi politika in gospodarstvo: bojan kovačič (urednik), marjan vešnar, jani siranko, milan lampe kultura: mitja žitnik (urednik), boriš čerpes likovnost: silvije popovič (urednik), ferdo rakuša (fotografija), milan erič tehnični urednik: maijan hanl lektor: branka Vaupotič Katedro sofinancirajo: Združenje visokošolskih zavodov Maribor, VK ZSM MVZ, Kulturna skupnost Slovenije in SO Maribor. Uredništvo in uprava Ob parku 5, 620C0 Maribor,, telefon 22-004, tekoči račun 51800-678-81846. Nenaročenih slik in rokopisov ne vračamo, Cena izvoda je 2,00 din (letna naročnina 25,00, za ustanove in podjetja 30,00 din). Tiska ČGP Mariborski tisk, Maribor. Odbojka - ženske 1. mesto VEKŠ 2. mesto PA 3. mesto VPŠ moški 1. mesto VTŠ 2. mesto PA 3. mesto VPŠ moški 1. mesto VTŠ 2. mesto PA 3. mesto VPŠ Na kratko in za zaključek bi lahko rekli, da je organizacija brucovskih iger uspela, kljub nekaterim pomanjkljivostim, ki so se pojavile med tekmovanjem. Predvsem mislim na športnega referenta VEKŠ, ki se je indolentno obnašal do tekmovanja in ni izpolnjeval nalog, katere so mu bile zaupane. V bodoče upamo, da bo te pomanjkljivosti odpravil, saj tudi pravilo pravi, da se na napakah učimo. Andreja Prevc Cveto Margan NAJBOLJŠA KONFERENCA NA PA IN NAJSLABŠA NA MVZ (Z REDNE LETNE SKUPŠČINE PA) Osnovna organizacija ZSMS na PA je konstituirana. Organizirali so se v eno OO, ki bo razdeljena na 7 aktivov. Taka oblika organiziranja zagotavlja vsem študentom možnosti za aktivno udejstvovanje na področjih, ki jih zanimajo. Za uspešnejše sodelovanje so ustanovili tudi 6 komisij, ki zavzemajo večino interesnih področij. Za vsako komisijo so pripravili okvirni program dela, ki pa ga bodo natančneje zastavile same komisije. Študentje na tem VZ so si lepo zamislili delo, kar je povedala tudi novo izvoljena predsednica Vesna Lapajne, ki je na ustanovni konferenci ZSM PA z okvirnim akcijskim programom nakazala smernice dela. Na sami skupščini pa je vse izgledalo bolj borno v primerjavi z drugimi skupščinami. Ko bi morali študentje, ki jih je bilo preko 130, spregovoriti in se vključiti v razpravo po poročilu bivše predsednice, je dvorana postala nema. Razpravljalci so bili le trije iz vrst študentov. Sp regovorili so nekateri profesorji, med katerimi je neka tov. profesorica celo brala oglase iz oglasne deske. Tov. Lešnik je apeliral na mlade, naj se vključijo v delo in s tem pomagajo pri informiranju višjega šolstva, pa je vse skupaj ostalo le pri besedah. Tovariši s predsedstva VK ZSMS so hoteli vzpodbuditi nadebudne študente k razpravi, pa tudi niso imeli odziva. Na PA je torej delo OO ZSMS odvisno od peščice ljudi. Kaj pa bo, če še ti odpovedo? ! — uvoz sladkorja in olja bi negativno vplival na našo plačilno bilanco, — Jugoslavija zmore zagotoviti potrebno količino teh živil sama, če razširi svojo proizvodnjo (in ZIS je sprejel ukrepe za oskrbo iz domačih virov). Tako so določili, da bo cena sladkorju poskočila za 4,95, olju pa za.3,70 din. Ostale podražitve, zaradi verižne reakcije, slede. In tukaj bi moral nastopiti potrošnik! Ker sem del trume ugibajočih, bi si postavil nekaj vprašanj. — Uvoz 'olja in sladkorja BI negativno vplival na našo plačilno bilanco. Morda do sedaj ni? Ali še bolje — bomo zaradi tega, ker lahko papirja dovolj izdelamo doma, podražili tudi uvožen toaletni papir? — Jugoslavija more zagotoviti potrebne količine teh živil... Heureka . Zgrabili smo na pravi strani! Tako je prav! Ker smo sposobni pridelati dovolj vina za svoje potrebe (in ker se tega zavedamo), bomo vino seveda podražili. In tako bi lahko sklepali potem pri celi vrsti atiklov. Se strinjate, kajne? In še nekaj - kaj se to ni ugotovilo že pri prejšnjih podražitvah sladkorja in kaj so delali proizvajalci teh zadnjih 29 let. Torej, argumenta ZA podražitev sta dokaj nerealna. Zaradi bilance se ve. Pač ni bilo in še tudi ni prave uskladitve niti pravilne uvozno-izvozne politike. Ve se tudi, da je dolžnost vsake delovne organizacije, da se širi; - še posebej delovne organizacije, ki nima težav s prodorom na trg. V nasprotnem primeru, bi se lahko mnogo delovnih organizacij širom Jugoslavije, spomnilo in zahtevalo: pomagajte nam, ker si sami ne znamo. Sedaj pa, ker vse to ni steklo (bilanca, razširitev proizvodnje) zaradi nepravilne organizacije, le po potrošnikovem žepu. Hura! Pa se bo nekdo vprašal, kaj vas, študente, vse to briga? Pa še kako nas briga, prekleto! Sedaj, ko je naš dinar (študentovski) že tako figo vreden, ko nam ga brusi vsak po mili volji, pa še takšen ukrep! Prelepo bi bilo v naši deželi, ko bi se lahko nekoč prebralo: ZIS je sklenil, da bodo cene ostale v tem letu zamrznjene (za potrošne artikle) in od tega sklepa ne bo odstopil... Pa še nekaj, se bo ZIS morda spomnil — ker je sladkor na zunanjem trgu trikrat dražji (njihov podargument) — da so plače, tam, kjer je sladkor trikrat dražji, tudi trikrat večje — pa bo izravnal še te. MARJAN VEŠNAR Fantastično! Zaščitimo delavčev standard, dajmo mu pomoč, da se bo izvlekel iz inflacijskega blata ... dajmo mu po glavi! Nekako tako (lahko tudi po načelu - kdor je do vratu v vodi, si lahko zmoči še glavo), bi lahko označili nov ukrep ZIS; dejali bi lahko celo protiinflacijski - ta ukrep pa je tudi akter za hitrejšo pot v stabilizacijo. Bi mogli tako imenovati novo ekspresno zvišanje cen sladkorju in olju, donkihotovskim prizadevanjem v našem gospodarstvu, ki potegnejo v ta vrtinec še kup raznoraznih zvišanj? Zakaj vendar ne. Saj je ZIS navedel „pametne razloge": To je pot! Pa naj študira so rekli doma in odpravil sem se v velemsto, v veletrge, z nekaj stotaki v žepu. Prvi dan sem si seveda najel sobo v hotelu, saj je deževalo, pa tudi prijateljev še nisem našel. Ko sem moral ob 11. uri naslednjega dne zapustiti sobo se je prvi stotak že nahajal v drugem žepu. Vendar pa ni bilo tako hudo, saj sem dobil zajtrk -maslo (pardon, margarino), marmelado in skodelico čaja. Pošteno naspan sem se zjutraj odpravil na lov. Kupil sem največji slovenski popoldnevnik in jo odpeketal po naslovih. Sobe, ■ sobe pa nisem našel tisti dan. Ustavljal sem mlade ljudi, v večini študente, in jih spraševal, če vedo, kje bi lahko dobil sobo, kjer bi kot študent lahko živel. Kimali so z glavami in mi svetovali, naj grem v študentski dom in povprašam. Nisem vedel, kaj pomeni njihovo kimanje, saj sem menil, da se v tako velikem mestu sigurno najde kak urejen prostorček za študenta, ki je prišel iz periferije v mesto iskat Znanja. Pot me je torej vodila v študentski dom. Tri velike zgradbe so bile tam in prav veselo sem bil razpoložen, ko sem vstopil v poslopje, kjer je uprava študentskih domov. „Dober dan, prišel sem, da ... bi vam dali sobo" sem bil prekinjen. ,ДЈа, prav sobo iščem!" Pogledali so me, me premerili, sobe pa mi vseeno niso mogli dati, kajti vsi trije domovi, kjer je okrog 660 ležišč so zasedeni. Pa sem se že veselil, da bom imel prijetno sobico, kjer bom imel mir, da bi lahko delal, kjer bo dovolj študentov, da bi jih spoznal in se čim lažje vključil v delo. S študentskim domom ni bilo nič. No, in tako je zopet minil dan. Prespal sem v hotelu, gutraj pa je zopet romal stotak iz mojega žepa. Bila je sobota in popoldnevnik je bil poln oglasov. Vsi so oddajali sobe. Mesta nisem poznal, kar me je seveda motilo, ko sem hodil na razne naslove in vpraševal po sobi, po sobici, po kamrici, ki so jih naše kmečke hiše polne. Razkazovali so mi sobe. Bile so lepe in lepo urejene. Ko pa sem vprašal za ceno, se mi je zameglilo. Osemdeset, sto starih juijev. Nisem verjel, nisem hotel verjeti. Res je, da sem s kmetov doma, toda s tem še ni rečeno, da tam nismo nič brali. Kot sem bral v nekem kmečkem časopisu se v mestih najdejo sobe tudi po 200 dinarjev in to prav solidne. Nisem si pa mislil, da časopisi lažejo. Ko sem tako hodil po mestu gor in dol in iskal sobo, so mi po glavi hodile same številke. 300,- dinarjev, sem izračunal, lahko dam za sobo in potem mi jih še dvakrat toliko ostane za hrano ih vse ostalo. Našel sem jo, ne boste verjeli. Sicer je res malo iz mesta, arppak je. Našel sem sobo, na žalost neogrevano', pa saj je vseeno. Važno je, da je cena zanjo 300.- dinarjev. Soba je v veliki stari hiši, z visokimi razpokanimi zidovi, z eno električno vtičnico, kamor lahko priklopim star radio, ki mi ga je za dva juija popravil električar v naši vasi. Ob 20. uri moram biti vsak dan doma, drugače bi me lahko vrgli iz stanovanja. Kadim ne, zato me tudi ne moti, da so mi prepovedali kaditi. Po 22. uri ne smem imeti na glas vključenega radia, ker bi to moje stanodajalce motilo. Obiskov ne smem imeti, ker so rekli, da obiski samo svinjajo sobo. Sobo pospravljam sam. Vsako jutro, ko odidem, imajo moji dobrotniki vstop v sobo in jo temeljito pregledajo, če nisem česa poškodoval in popackal.'Kuhati ne smem. Vodo za umivanje pa imam čisto blizu na hodniku. Tako sem rešil stanovanjski problem. Takih problemov pa je še sto in sto in bojim se, da se še dolgo ne bo nič spremenilo. Saj vsi nimamo enakih pogojev, možnosti za šolanje. 30 % študentov izvira iz družin strokovnjakov, umetnikov in vodilnega osebja, čepravjih je v Sloveniji samo 9 %. Nas, študentov iz kmečkih družin,pa je samo 6 %; čeprav je v kmetijstvu zaposlenega 22 % aktivnega prebivalstva Slovenije. Pa kaj bi govoril. Imam sobo. Živim. Hodim na predavanja in se učim o socializmu, o vsem lepem in pravičnem in pozabil sem že, kako sem iskal sobo. V torek, 26. 11. je imel KUD „Študent" svoj redni letni občni zbor. Udeležba članov je bila O, K., od gostov pa so se zbora udeležili le študentski funkcionarji, predstavnica ZKPO in predstavnik Mladinskega kluba. Samo po sebi je razumljivo, da so „kudovce" vsi po vrsti pohvalili in jim izrekli vso podporo v prihodnje (kot pač na vsakem njihovem občnem zboru). Sicer pa je Mitja Urlih, predsednik KUD „Študent", podal poročilo o delu, ki je zajelo samo najvažnejše nastope njihovih sekcij, s katerimi se je proslavilo društvo in celotno mariborsko visokošolsko središče. Iz poročila je bilo razvidno, da je KUD „Študent" v pretekli sezoni zelo aktivno posegal v širši kulturni prostor, pa tudi v tujini je zelo dostojno zastopal barve MVZ in celotno Jugoslavijo. Na zboru so sprejeli tudi nov statut društva in pravilnik o poslovanju ter izvolili tajnika in predsednika društva. Ti, že po tradiciji neprijetni funkciji, sta prevzela Mitja Brezovšek in Slavko Cimerman; Moral bi napisati še nekaj o tem, da nimajo denarja, da so v dolgovih. Pa nima smisla. Izkušnja mi pravi, da ga zaradi mojega pisanja ne bodo imeli nič več. m.r. Foto: Ferdo Rakuša / Nova metla Na poslednji stalni skupščini skupnosti študentov MVZ in ustanovni konferenci ZSMS na MVZ sta bila izvoljena, za predsednika predsedstva VK ZSMS MVZ Flisar Štefan, za sekretarja pa Bojan Kovačič. Oba sta študenta VPŠ, Bojan je doma iz Maribora, Pišta pa iz Murske Sobote. Ker tako veleva običaj in pa pravila lepega vedenja smo tudi njima ob izvolitvi opravili povsem nedolžno ožemanje možganov. 1. Skupščina SŠ MVZ je kritično ocenila delo v preteklem obdobju; kaj je bilo premalo stoijenega, kaj je bila glavna napaka prejšnjega odbora? Skupščina in prejšnji Izvršni odbor sta bila premalo samokritična, menimo, da je bila osnovna napaka predvsem pomanjkljivo vodena kadrovska politika, katere posledica je bila odtujevanje centralnega 10 od širše študentske populacije na MVZ. Premalo je bilo koordinacije navzven, prav tako pa med komisijami v samem 10. 2. Kaj je po vajinem mnenju poglavitna naloga novega predsedstva? Osnovna naloga predsedstva je utrditev nove organizacije, da ta novi mehanizem zaživi ne samo v svoji formi, temveč v svoji vsebini. Mladinsko razstavišče AVLA v prostorih I. gimnazije v Mariboru nas je zopet prijetno presenetilo; tokrat s prav svojstveno razstavo, ki bi ji lahko rekli tudi prodajna. 5. decembra so odprli razstavo, ki ima namen posredovati likovna dela znanih mariborskih likovnih ustvarjalcev po dostopnih cenah. S tem se je AVLA, prva v Mariboru, spopadla s tako trdim orehom, kot je komercialna distribucija umetniških del. Bilje tudi že skrajni čas, da se končno začne v Mariboru z organizirano prodajo likovnih del, kakor je to urejeno že marsikje po Sloveniji. Razstava je avkcijskega tipa, kar pomeni, da bo umetnina pripadla ponudniku, ki bo pripravljen plačati več kot drugi. Razstavlja 11 avtorjev, cene njihovih del pa se gibljejo od 500 do 4000 ND. Zaključek razstave bo 25. decembra, ko se bodo razstavljena dela izlicitirala. Osnovni cilj akcije je omogočiti delovnim ljudem cenen nakup kvalitetnih umetnin, po drugi strani pa poskušajo vsaj nekoliko omiliti nekontrolirano poplavo kiča po mariborskih izložbah, ki je sedaj v prednovoletnem času daril, še posebej prisotna. S to razstavo je AVLA še enkrat dokazala, da živi in dela. Prav gotovo ni razlike med likovnim umetnikom, ki razstavlja recimo v Rotovžu in istim likovnikom, ko razstavlja v AVLI. Obe razstavi posegata v mariborski in širši kulturni prostor. Pa vendar se „uradna" kultura še vedno odreka AVLE. Le kdo bo končno dopovedal odgovornim, da ni važen razstavni prostor pač pa ideja: UMETNOST MED DELOVNE LJUDI! m. r. Foto: Ferdo Rakuša in študentje 3. Kaj namerava predsedstvo napraviti za uveljavljanje boljših samoupravnih odnosov na šolah? Naloga predsedstva pri uveljavljanju samoupravnih odnosov je m tudi mora biti stalno prisotna. Zavzemali se bomo, da bodo 00 na šolah imele ne samo ZAKONSKO, ampak predvsem praktično možnost vpliva in sodelovanja pri teh odnosih kot enakovreden partner. 4. V preteklem obdobju je bilo precej nesoglasij med predsedstvom domske skupnosti in 10 SŠ MVZ. Kje so vzroki teh nesoglasij in kaj namerava storiti predsedstvo, da nesoglasij v bodoče ne bi bilo več? Io več ne obstoja! S tem nočemo trditi, da nasprotij več ni, ampak predvsem to, da novo predsedstvo vsaj za sedaj rešuje te probleme predvsem z dogovarjanjem, sporazumevanjem in strpnostjo. Še lažje bomo te odnose usklajevali, ko bo v domu ustanovljena 00 ZSMS, prav tako pa smo ustanovili delovno telo, ki koordinira delo in rešuje probleme, ki nastajajo med navedenimi subjekti (primer večnamembnega prostora). 5. Priča smo vse večji religioznosti med mladimi. Se namerava predsedstvo udejstvovati tudi na tem področju? Vsekakor! Posebno, ko ugotavljamo, da je to v zadnjem času specifičen problem med mariborskimi študenti. Nesprejemljivo je, da bo bodoči subjekt samoupravljanja podvržen različnim dogmatskim tolmačenjem, vključno z klerikalizmom, pri tem se ne smemo ozirati na ustavo in svobodo veroizpovedi, saj to je čisto nekaj drugega. To je stalna naloga predsedstva in še posebej ideološke komisije. 6. Kje so vzroki za veliko nezainteresiranost študentov in kako bi jih bilo mogoče odpraviti? Kljub naprezanju prejšnjega 10, da poišče vzroke nezainteresiranosti, na tem področju ni bilo čutiti nobenega premika. Mislimo, daje potrebna s strani predsedstva VK in 00 po šolah stalna ofenziva, podkrepljena s konkretnimi programi dela, saj mora vsak študent vedeti, kaj se dela in kaj se še mora storiti. Skratka, menimo, da je študentom potrebno nekaj ponuditi in šele potem zahtevati od njih konkretno delo. 7. Živimo v obmejnem območju, kjer je velik vpliv tujih informativnih medijev (predvsem avstrijske televizije). Kakšno je vajino mnenje o tem? O kakršnemkoli vplivu lahko govorimo predvsem pri ljudeh, ki dvomijo v uspešnost našega samoupravnega socialističnega sistema. Nikakor pa ne smemo tega vpliva enačiti pri ljudeh v naši družbi, ki zavestno gradijo napredne samoupravne odnose. To je zelo važno za študente, saj diplomant kot formirana in opredeljena osebnost (če kot tak zapusti visokošolski zavod), mora abstrahirati večkrat neresnične in potvorjene informacije o dogajanjih v naši družbi, saj je jasno, čemu te dezinformacije služijo. 8. V preteklem obdobju so mariborski študentje oziroma njihova vodstva skoraj povsem zanemarila problematiko koroških Slovencev. Se namerava predsedstvo bolj posvetiti njihovim problemom? Te probleme, posebej še ker živimo in delamo na tem področju, ne bomo pustili ob strani. To pa ni problem samo našega, ožjega udejstvovanja, temveč širše slovenske in jugoslovanske družbe. Zato bomo aktivno sodelovali tudi s komisijo za mednarodne odnose pri univerzitetni konferenci ZSMS ter skupno nastopali v konkretnih akcijah. 9. Samoupravljanje zahteva čimbolj objektivno informiranje delegatov, tudi študentskih. Kaj je potrebno storiti, da bi informacije, potrebne za pravilno opredelitev študentskih delegatov, prišle pravočasno na pravo mesto? Informiranje ne more, pa naj bo to samoupravno informiranje delegatov, kakor tudi celotne študentske populacije, mimo centralnega glasila mariborskih študentov - Katedre. Pomembni viri informacij pa morajo biti glasila študentov na posameznih šolah. Pri tem se mora paziti na to, da bodo delegati in ostali študentje pravočasno in pravilno informirani o celotni aktualni problematiki na visokošolskih zavodih. Zato morajo poskrbeti predvsem vsi samoupravni in vodstveni organi na šoli, kakor tudi Združene MVZ. 10. V koliki meri je predsedstvo obveščeno o materialnem stanju študentov na MVZ, njihovi socialni in regijski pripadnosti? Ravno te dni pričakujemo rezultate analize o materialnem stanju študentov, ki študirajo na MVZ in rezultate skupne ankete, ki jo pripravljata VK in UK. O rezultatih bomo pravočasno obvestili širšo slovensko javnost in zahtevali konkretne rešitve tega, za študente zelo perečega problema. Bojan Foto: Ferdo Rakuša Pišta Foto: Ferdo Rakuša 11. Kaj pričakujeta od nove enotne organizacije mladih? Veliko. _ 12. Kako ocenjujeta delo In pomen specializiranih organizacij pri predsedstvu VK ZSMS? Pri prejšnem 10 so specializirane organizacije bile najbolj aktivne (Katedra, KUD, Študentski servis, Radio Študent). Naloga predsedstva je predvsem pri KUD, da reši njihov stalni finančni problem, prav tako pa mora permanentno spremljati še vnaprej vsebinsko orientacijo teh pomembnih sredin, ki so zanje vezani študentje in ki so tudi odraz aktivnosti študentov v Mariboru. 13. Prejšnji 10 SŠ MVZ je sprejel sklep, da se čimprej začne široko zasnovana akcija za pričetek gradnje rekreacijskega objekta, ki bi zadostil potrebam celotnega mariborskega visokošolskega središča. Ta sklep je potrdil tudi Svet Združenja MVZ. Kdaj nameravate pričeti z akcijo in kako bi naj stekla? . Sklep 10 je še vedno aktualen in vsekakor bo tudi še naprej. Predsedstvo se bo energično zavzemalo za pospešitev gradnje rekreacijskega središča za študente v Mariboru. 14. Pri Združenju MVZ so izdelali študijsko raziskovalni projekt Slovenske gorice, ki bo poskušal študente vpeljati v samostojno raziskovalno delo. Kaj namerava storiti predsedstvo v tej smeri? V tem trenutku predsedstvo ne vidi svoje aktivne vloge v tem projektu. Vsekakor pa bomo stalno spremljali delo na tem projektu in si svoje mesto v tem tudi našli. 15. Vemo, da je ideja o nevtralni šoli zavržena in da mora na njeno mesto stopiti zavedna graditev sistema izobraževanja v duhu samoupravnega socializma in na temeljih marksizma. Kakšna bo vloga predsedstva pri uvajanju marksizma na visoke šoje? Naloga idejno teoretične komisije pri predsedstvu je, da skupno z ideološko komisijo pri komiteju spremlja prisotnost marksizma v učnih programih šol. Ta dejavnost pa bo popestrena z različnimi oblikami idejnega izobraževanja študentov. 16. Reformiramo visoko šolstvo, tudi osnovno šolstvo doživlja spremembe (celodnevna šola). Zdi se, da samo srednje šolstvo ostaja nespremenjeno. Saj razen uvedbe novega predmeta niso storili nič pretresljivega. Se vama ne zdi, da bi se moralo predsedstvo udejstvovati tudi na tem področju in pomagati izoblikovati bodočega študenta? V novi organizaciji bo veliko laže poiskati kontakt z dijaki, saj nova organiziranost omogoča in zahteva striktnejšo medsebojno povezavo, kar pa bo vsekakor pripomoglo k izoblikovanju in formiranju bodočega študenta. 17. Kako si predstavljata tesnejšo sodelovanje s šolami in posameznimi 00, kar smo do sedaj pogrešali? Formalna povezava je omogočena že z novo organiziranostjo. Vsebinsko pa bo postala trdna s konkretnimi objektivnimi akcijami. S tem pa ne misliva, da naj bo vedno stična točka predsedstvo VK, ampak naj se na nek način povežejo tudi posamezne šole med seboj. 18. Predlagam, da si sama izmislita vprašanja in odgovorita nanj! . Uspešnost študentov, predsedstva komisij in naju je odvisna predvsem od sodelovanja in medsebojne povezave in aktivnega angažiranja v$eh dejavnikov znotraj študentske populacije, kakor tudi Združenja, regije in nenazadnje celotne novoorganizirane mladine. Tretjestopenjsko zasliševal in odgovore zabeležil Mik Rebernik. li lojem Enoten nastop mladih V SVETU UMETNOSTI literature - Nado Gaborovič,, Francetom Forstneričem, Ignacom Kamenikom, Dušanom Mevljo, Andrejem Brvarjem, Janezom Švajncerjem, Slavkom Jugom in Brankom Rudolfom. Lahko smo prisostvovali glasbenemu večeru s slovenskim basistom Ladkom Korošcem; pogovoru o znanstveni fantastiki s prof. Vidom Pečjakom ter predavanju o strokovnih knjižnicah in dokumentacijski službi prof. Frančka Majcena. Sejem je predstavljal zaključeno celoto kulturnih dogodkov in brez dvoma pomeni prijetno osvežitev v mariborskem kulturnem mrtvilu, ko razen predstav v SNG, standardnih koncertov Glasbene mladine in pa nekaterih razstav, ni pomembnejših kulturnih prireditev. Prireditelji - Mladinska knjiga - pravijo, da se bodo trudili, da bi sejem postal tradicionalen. Poraja pa se mi vprašanje, kaj počenja mariborska kulturna skupnost. Ali res pozablja, da je dobra knjiga (in to so knjige na sejmu bile), poleg gledališča pa koncertov, najširši kulturni medij in da bi kljub pomanjkanju sredstev, o katerih tožijo že leta, vseeno lahko že z majhno finančno in organizacijsko podporo dali v prihodnje knjižnemu sejmu širino, ki bi jo v Mariboru moral imeti, ter s tem družbeni pečat, ki knjižnemu sejmu pristoja in si ga gotovo zasluži. Jani Siranko PRVO SREČANJE VSEH DELOV MLADIH V NAJVIŠJEM OBČINSKEM ORGANU Včeraj, 12. 12. 1974, je bila prva seja občinske konference ZSMS Maribor, na kateri so prvič enotno nastopili vsi deli Zveze socialistične mladine. To je bila hkrati programska in volilna konferenca, saj so na njej sprejeli akcijski program, hkrati pa so izvolili tudi novo 35-člansko predsedstvo in ostale organe, potrebne za uspešno delo občinske organizacije. Vsebinski del seje je pričela predsednica občinske konference Zmaga Gselman z referatom, v katerem je podala nekaj značilnosti preteklega obdobja ter zarisala smernice za delo v bodoče. Razprava, ki je sledila uvodnemu referatu, je bila zelo obsežna, v njej pa so delegati predvsem predstavili delo in probleme osameznih delov mladine, saj je to nujno za uspešno sodelovanje v odoče. Posebej izčrpno pa so delegati obdelali probleme študentov in mladih v JLA, pri čemer pa je predstavnik JLA podal že tudi konkretne možnosti sodelovanja na vseh športa pa do idejnega dela. Zanimiva je bila tudi razprava o E Prejšnji teden se je končal prvi mariborski knjižni sejem, ki ga je v Klubu mladih organizirala založba Mladinska knjiga. Poleg knjig je najzanimivejši del sejma predstavljala vrsta prireditev, ki so v večernih urah poglabljale neposredni stik bralcev s knjigo, pisatelji in umetniki. Tako so se vrstila srečanja mladih bralcev z avtoiji in ilustratorji otroških in mladinskih knjig. Svetlano Makarovič,, Jelko Reichman, Božom Kosom in Nikom Grafenauerjem; razgovori o nmKlamotiUi mio A inclm miLL' 1 -l 1 _1__—_* _1*1 že tudi konkretne možnosti sodelovanja na vseh področji] športa pa do idejnega dela. Zanimiva je bila tudi razpn problemih informiranja, ki je sedaj zadovoljivo rešeno le pri študentih, vendar pa so pri tem opozorili na to, da povečevanje informiranosti ne sme iti na račun tistih delov mladine, ki so sedaj zadovoljivo obveščeni, temveč je potrebno iskati nove možnosti informacijskih sredstev. Iz razprave je bilo tudi razvidno, kako pereč je problem štipendiranja na vseh stopnjah šolanja, še posebno pa v nekaterih poklicnih šolah. Na tej seji je bilo prisotnih toliko delegatov, da je celo primanjkovalo stolov, kar po eni strani kaže na veliko zanimanje in zavzetost za delo v ZSM, po drugi strani pa ravno to in veliko število prijavljenih razprav potrjuje mnenje, daje otrebno prenesti težišče dela v posamezne konference, saj bo hko le tako delo ZSM še uspešnejše. Drago Pišek Nova vsebina dela . Redni letni skupščini skupnosti študentov mariborskih visokošolskih zavodov (23. 11. 1974) je dalo svojstven pečat in jo s tem ločilo od prejšnjih skupščin le dejstvo, da je istočasno potekala tudi ustanovna konferenca visokošolske konference Zveze socialistične mladine Slovenije MVZ. Le-ta nova organizacijska struktura je omogočila skupščini določeno kvaliteto in to kvaliteto v smislu bodočega prepotrebnega, pa vendar malce, posplošeno začrtanega dela. Študentje so premalo posegali v razpravo in v glavnem sprejemali skoraj pasivno ih nezainteresirano vse sklepe in odločitve govornikov „odsluženih" ali na novo postavljenih funkcionarjev 10 SS MVZ. Mariborski profesorji pa so s svojo neprisotnostjo najbolje pokazali svoj interes, da bi spoznali bodoče delo nove študentske organizacije in da bi s svojimi predlogi morda pomagali pri detajlni opredelitvi bodočih nalog. V govoru predsednika 10 SS MVZ Iva Usarja, kateremu je na ta dan potekel mandat, je bilo možno zaslediti, da se je 10 SS MVZ v prejšnjem mandatnem obdobju v veliki večini ukvarjal s tekočimi problemi, ki so nastajali pri izgradnji depandanse študentskega doma in kasneje pri preureditvi njenih prostorov. S to preureditvijo so mariborski študentje izgubili svojo ,.kulturno dvorano", ki jim je, čeprav majhna, le omogočala kulturno in idejno politično udejstvovanje. 10 SS MVZ se je tej preureditvi sicer uprl, vendar je zmagala alternativa - klubski prostor ali večja kuhinja. * In kaj je važnejše od trebuha? Tako oalahko namreč preprosto definiramo to alternativno možnost, ki ob pomanjkanju obratov prehrane za študente v Mariboru niti ne dopušča druge rešitve. Ob samokritčnih besedah bivšega predsednika 10 SS MVZ, češ da se zavedajo, da 10 ni popolnoma izpolnil zaupanja študentov, poslušalca neprijetno zbode in ga pripravi k misli, da bo morda po poteku nove mandatne dobe slišal enako. In prav zaradi tega je potrebna čimširša afirmacija vseh za uresničitev ciljev, ki si jih je zadala mladina na 9. kongresu ZSMS. Da pa bomo priča verjetno istim frazam tudi v prihodnosti, nam dokazuje tudi udeležba študentov na tej ustanovni konferenci. Bila je porazna. Poročilu predsednika 10 SS MVZ so sledila še poročila predsednika KUD Študent, Mitje Ulriha, upravnika Študentskega servisa Maribor — Toneta Cerjaka in odgovornega urednika študentskega lista Katedra, Mika Rebernika. V to skupino bi lahko vključili tudi poročilo sekretarja 10 SS MVZ Janija Siranka in predsednika nadzornega odbora Jožeta Zagožna, ki pa predstavlja posebno kategorijo, ne le zaradi zanimivega nastopa, ampak tudi zaradi specifičnega problema, ki ima zelo kratko ime - denar. In prav denar je bil ta, ki po zagotavljanju vseh ni omogočil takšnega delovanja študentov, kot bi ga želeli. In to vse od zabavnega pa do kulturno in družbeno-političnega afirmiranja. Jože Zagožen, se je kot razpravljal ec po poročilu upravnika Servisa Toneta Cerjaka, ki je opisal velik razvoj te mariborske študentske organizacije, zavzel za novo vsebino odnosov pri podeljevanju dela in kasneje tudi pri manipulaciji z dohodkom. Servis mora postali socialna ustanova, ki naj zagotovi kontinuiran študij socialno šibkim študentom, ki torej ne sme dovoljevati ekstremnih primerov zaslužkarstva. Dohodek (provizije) pa se lahko po dveh poteh vrača študentom, ki so ga ustvarili - posredno in neposredno. Važna in pomembna oblika vračanja denarja ustvarjalcem je posredna, saj lahko pomeni tudi študentsko samofinanciranje - to je pomoč v obliki dotacij za kvalitetnejše in obsežnejše delo kulturnih dejavnosti, študentskega lista, Izvršnega odbora... Jože pa se je tudi zavzel, da bi se študentom plačilo pri avtošoli znižalo na minimum, s tem da bi neštudentje plačali pri študentski avtošoli enako plačilo, kot pri ostalih poklicnih avtošolah. Katedraši so se zavzeli za po Robljene članke, ki naj govore o študentki problematiki, saj je to list za študente in hkrati tudi študentski list; poleg same poglobitve pa je potrebna tudi orientacija in kritičen pristop k obravnavanju gospodarsko-političnih dogodkov in ne le golo navajanje dejstev. Pri KUD je vse o. k., občutiti je možno le finančno pomanjkanje, kar pa daje že osnovno vsebino vsem študentskim razpravam. V novi strukturi dela 10 je potrebno po mnenju govornikov okrepiti delo komisij, se povezati z delavsko in kmečko mladino, osnovni pogoj za vse to pa je seveda enotna in povezana akcija vseh mariborskih visokošolskih zavodov pod ZK. Tako sta formulirala svoje govore Milan Kerkez in Stefan Flisar, ki pa je dodal še to, da nova organizacija ne sme biti nikakršna mladinska partija, ampak le omogočiti razširitev prostora za idejno-poli-tično in organizacijsko akcijo v organiziranju mladih, kar je osnovni pgooj za napredno ustvarjalno delo. Potrebno bo pogumneje in zavestneje iskati svoje mesto v družbi, boriti se za izenačitev študentov z ostalimi samoupravnimi dejavnostmi v naši družbi, vse to pa bo mogoče doseči, če bomo znali bolj uspešno izoblikovati zavest in prakso mladih v vsakdanjih akcijah. Na ustanovni konferenci pa je bilo govora tudi o najnovejšem in najbolj perečem študentskem problemu. O štipendijah. Zahteva se revalorizacija te družbene ponioči, katere osnova marajo biti minimalni življenjski stroški in ne neargumentirano postavljanje nerealnih osnov. Govorniki pa niso pozabili na povezovanje študentov z dijaki, niti na zahtevo po hitrejši in racionalnejši izgradnji študentskih domov, objektov prehrane, rekreacijskih prostorov, SLO, civile zaščite ... Ob koncu letne skupščine in ustanovne konference VK ZSM VZM pa je orisal vlogo študentov v današnji družbi predstojnik MVZ dr. Vladimir Bračič, ki je poudaril, da ustava študentom sicer ni priznala statusa delavca, priznala pa mu je položaj soustvarjalca (upravljalca) študijsko pedagoškega procesa. Novi obseg pravic pa terja tudi dodatne dolžnosti in daje obenem osnovo za nadaljnjo borbo študentov za povečanje naših pravic in pravilnejše vrednotenje našega dela. Najvišji organ šole bo po novi organizacijski strukturi svet, v katerem bodo enakopravni člani delegacije delavcev, delegacija študentov in delegacija uporabnikov. Pravilno delo tega sveta pa je v marsičem odvisno od pripravljenosti (podkovanosti, razgledanosti) študentov pri obravnavanju problemov iz njihovega področja. Na ta način se študentje ne bodo mogli pritoževati na enostranskost pri odločitvah, saj bodo za svoje napake nosili krivdo sami. Marjan Vešnar Najboljša ideja ustanovne konference SZMS na PA je bila, da je za študentsko aktivnost dovolj, če se študent udejstvuje pol ure na dan. To idejo je zvarila v pol ure najaktivnejša študentka PA, predsednica 00 ZSMS na PA. Katedra ima dopolnilni predlog; vskladimo študijski program z aktivnostjo tako, da bomo aktivni v nedeljo dopoldan kar tri ure in pol!!!!!! V kratkem bodo otvorilj nov večnamenski prostor ob študentskih domovih, v katerem bodo v prečudoviti simbiozi zaživele kultura, telesna kultura in idejno politično delo. Govori se, da bosta na otvoritvi KUD „Študent*4 in pa Domska skupnost odigrali prijateljsko tekmo v nogometu. *? - ugotovitev dosedanje zakonitosti razvoja, socialna struktura prebivalstva, družbeno-ekonomska situacija, položaj in socializacija delovnega čl°veka> la dela s svojimi proizvajalnimi sredstvi, spreminjanje socialne strukture in medsebojnih odnosov, samoupravljanje z ustavo določenega političnega sistema in krajevne skupnosti krajevnih uradov. 7. Pedagoški program —. nosilec PA. PA bi prevzela mentorstvo nad osnovnimi šolami tega področja in pripravila elaborate o uvajanju inovacij v učno-vzgojni proces osnovnih šol. 8. Kulturno zgodovinski program - nosilec PA in VŠK. Aktivno poseganje študentov v kulturno življenje regije, osvetlitev dogajanj v zgodovini. 9. Program tehniško-tehnoloških raziskav - nosilec VTŠ. Nakazujejo se opravila, za katera se usposabljajo kemiki (mineralne vode), gradbeniki (komunikacije)... 10. Geografski program - nosilec PA. Ta program je že v teku, želja je dobiti podrobno geografsko podobo regije in izdelati populacijsko sliko. ORGANIZACIJA DELA Da bi bilo delo čimbolj usklajeno, tako med posameznimi izvajalci programov, kakor tudi med družbenopolitičnimi organizacijami v regiji - skrbi iniciativni odbor ŠRP Slovenske gorice. Njegova naloga je, da ovrednoti in podpre zamisel in programsko zasnovo projekta ter oceni končne rezultate. - Mentorski svet - vsebinsko in metodološko usmerja projekt in interdisciplinarno povezuje in usklajuje programe. Neposredna koordinacija nalog je poverjena sekretariatu, osnovno delo pa bo potekalo v okviru RDG - raziskovalne delovne grupe. Posamezen program lahko izvaja več EDU. TERMINSKA ZASNOVA Projekt Slovenske gorice bi moral po prvotnem programu trajati pet let, vendar je prišlo do skrčitve na šolski leti 1974/75 in 1975/76. Pričakujemo pa lahko, da se bo pri izvedbi programa pokazala vrsta novih nalog, ki bodo terjale več časa. Tako bi naj: — meseca septembra (že!) - startali geografski, urbanistični in agronomski program, - oktobra - pedagoški in kulturnozgodovinski program, - novembra - gospodarsko, socialni in turistični program ter ekologija, - december — januar - kompletiranje, sistematiziranje in valoriziranje zbrane dokumentacije, - februar - enoten vprašalnik (ponovna koordinacija ' zastavljenih nalog), izdelana vprašalnika vse do aprila, aprila anketa, - julij - avgust - delovna akcija ... ... ponovno delo vseh skupin (po programih) do marca 1976, ko bi naj skupine pristopile k oblikovanju zaključnega poročila. PRVI KORAKI Tekma se je pričela. Pa ne le tekma s časom, ampak tudi z ustaljenimi nazori - tako profesrojev, kot študentov, saj bodo morali oboji stopiti iz svojih vsakdanjih ustaljenih okvirjev. Študent in profesor bosta v okviru tega programa morala biti sodelavca. In zakaj poudarjam vedno študent—profesor? Ker bi se zagotovilo kontinuirano delo tudi kasnejšim generacijam študentov, ker bi prišlo do preraščanja okvirjev, ki so bili sedaj postavljeni, ker bi se poglobili odnosi študent-profesor, ker bi postali takšni projekti vsakdanji študij, raziskovalno delo študentov, ker ..,. vse to pa bo možno le, če se bomo mi, študentje maksimalno angažirali. Marjan Vešnar Samoupravna socialistična družba, v kateri živimo, je in mora biti zainteresirana, da se vsak njen član, predvsem pa mlad človek, razvija kot progresivna svobodna osebnost, ki bo znala povsod v realnih okvirih direktno, aktivno in vsestransko vplivati na njen razvoj, na razvoj proizvajalnih odnosov in sil, saj je le svoboden in vsestranski razvoj posameznika pogoj za vsestranski in progresivni razvoj družbe v celoti. Na ta način so in morajo biti uresničena temeljna načela našega samoupravnega sistema. Pri uresničitvi zahtev in postavk ima vsekakor najpomembnejšo vlogo vzgoja in izobraževanje mladih ljudi po šolah, saj vsaka vzgojnoizobraževalna institucija mora vzgajati mladega človeka na način, ki bo prilagojen normam in zahtevam naše družbe. Cilj in smoter izobraževanja mora brez dvoma biti priprava mladih za dobre samoupravljalce. Diplomanti šol morajo biti usposobljeni za skupinsko strokovno delo in samoupravno odločanje ter permanentno samoizobraževanie. Visokošolski zavod mora razvijati, vzgajati in opredeljevati diplomante kot zgledne delavce in aktiviste socialističnih odnosov, kot nosilce samoupravljanja v nadaljni kreaciji naše družbe, ko bodo neposredno odločali na delovnem mestu v OZD. Ni potrebno posebej poudaijati, saj mora enkrat vsem postati jasno j da je študent tisti, ki mora vzporedno s svojo poglavitno nalogo, da redno študira, tudi aktivno sodelovati v upravljanju na visokošolski instituciji. Enkrat za vselej moramo prekiniti s konzervativnimi idejami, ki prihajajo iz (doslej) druge strani, daje študent objekt, ki se nahaja v šoli predvsem zaradi tega, da redno izpolnjuje svoje učne obveznosti, za vse ostalo pa bodo že poskrbeli delavci šole. Da, bilo je tako, in na žalost je še skoraj povsod tako, da je študent precej zapostavljen s strani tistih, s katerimi bi moral na demokratičen način pristno sodelovati v izobraževalnem procesu. Študent je še vedno na nek način orodje v rokah drugih, ki z njim manipulirajo kakor jim drago, ni pa tudi on upravljalec in resnični soavtor samoupravljanja na visokošolski instituciji. Študent ne sme biti balon v rokah nekoga, ki ga napihne, potem poči in od njega nič več ne ostane. Komunisti se moramo striktno boriti proti takšnim degresijam in konzervativnim nazorom, s katerimi očitno še marsikateri delavec šole ni razčistil, pa tudi marsikateri študent ne. Vseskozi mora biti ena najprimernejših nalog 00 ZK na naši šoli, da postavimo študenta na mesto aktivnega subjekta samoupravljanja na šoli. Po vsej veijetnosti bomo morali začeti graditi vse od začetka, saj se zdi, da začenjamo mi pri sami sredini. Pozabili smo na študentovo zavest, samoupravno usmerjanje študentove zavesti, na zavestno sprejemanje pravic in obveznosti študenta. Moramp še enkrat ponavljati staro, že tolikokrat izrečeno frazo, da je potreben aktivni idejni ypliv komunistov na študentsko populacijo, na krepitev samoupravne socialistične zavesti pri njej. Študentje se morajo v stvarnosti obnašati po principih in načelih, ki jih mi sprejemamo in o katerih govorimo na različnih sejah, ki pa po navadi navzven odmevajo v prazno. Saj je sprejemanje vsakršnega akcijskega programa zastonj, če se uresničitev le-tega ne odraža v 1 vsakdanji praksi. Potrebno je maksimalno koristiti tudi sredstva 0 informiranja in preko njih širši krog študentov o vseh problemih ' sproti seznanjati. Le nekaj časa nas loči od dne, ko bo sprejet novi zakon o visokem šolstvu, ki v skladu z novo ustavo daje študentu status enakopravnega soupravljalca na visokošolski instituciji. S tem študentje dobimo tudi pravno osnovo, na kateri gradimo svoje pravice in obveznosti. Mora nam biti jasno tudi, da študent ne more enakopravno soodločati na vseh ravneh samoupravljanja na šoli, temveč v stvareh, ki so nanj neposredno ali posredno najbolj vezane. Naj naštejemo samo nekaj stvari, v katerih študent mora biti subjekt: — obravnavanje vprašanj organizacije dela, študijski režim, študijski pripomočki, izpitni režim, vprašanja o upravljanju s sredstvi, ki jih skupno zaslužijo delavci šole in študentje, ocenjevanje delovne, samoupravne in disciplinske odgovornosti pedagoških delavcev in študentov. 1 Tu so še druga zelo pomembna vprašanja kot,sprejem statuta 14 šole, delovni program, nastavitev učiteljev. Tudi tukaj morajo študentje s svojo delegacijo aktivno soodločati, z zunanjimi predstavniki in delavci šole. V vseh primerih je treba doseči soglasje vseh struktur v odločanju. Vse te pravice in obveznosti študentov morajo biti podrobneje opredeljene v statutu šole. Seveda pa so tudi vprašanja, pri katerih študent nima nobenega interesa, da bi kakorkoli soodločal npr. o delovnih razmerjih, delitvi osebnega dohodka itd. ... Bistveno pri vsem tem je to, da če je vse to zapisano v statutu šole, da se potem vsi v skladu s tem tudi tako obnašamo. To bomo dosegli med drugim tudi tako, če bodo vsi študentje s svojimi pravicami in obveznostmi dobro seznanjeni. Če hoče postati vsak študent resnično subjekt samoupravljanja, mora dobro spoznati in se opredeliti za svoje pravice in obveznosti, ki jih bo v času študija deležen. Da bodo vsa ta stališča, sklepi in mnenja uresničeni, se moramo komunisti zavzeti za sistematičen aktivni razvoj družbenopolitičnih organizacij na šoli, predvsem ZSMS, saj le-ta združuje skoraj celotno študentsko populacijo. Komunisti se moramo zavzemati za to, da bo ZSMS delovala v skladu s programom ZK, vzgoje in izobraževanja in na teh osnovah snovala svojo sedanjo in bodočo politično akcijo. BOJAN KOVAČIČ 8. kongres ZSS v Celju je imel kot glavno nalogo sprejetje in dokončno oblikovanje statuta Zveze sindikatov Slovenije in sklepov, ki so jih člani oblikovali že nekaj mesecev prej — v pripravah na kongres. S sprejetjem statuta pa je dobil slovenski sindikat novo vsebino dela, ali bolje, sedaj je javno in glasno sprejel kot eno izmed svojih najvažnejših nalog to, kar bi moral že delati vsa leta nazaj - boj za zaščito samoupravnih interesov delavcev. Sicer je res, da tudi v prejšnjih letih sindikat ni bil kakšna neopolitična organizacija, vendar se je, v osnovnih enotah — delovnih organizacijah, pasiviral do takšne meje, da preko nabave ozimnice, prirejanja izleta ali prirejanja veselic (za 8. marec, novo leto ...) ni videl. Utapljal se je v nalogah, ki delavcu niso omogočile podpore pri zahtevah po priznanju pravic, ki izhajajo iz samoupravljanja niti pri spodbujanju želja po teh zahtevah. Ta pasivnost pa je omogočila negativnim elementom (stalnim spremljevalcem našega razvoja - birokraciji, demagogiji...) bohotenje do takšne mere, ko jih drugače kot z ostrim ukrepom ni bilo mogoče več zaustaviti. In ta ukrep je sedri združenje družbeno-političnih organizacij - SZDL, ZK in ZSS v politični pluralizem s seveda istim ciljem — uveljavljanju določb iz nove ustave. Pri enotnih akcijah so vse tri organizacije enakopravne. Sindikat pa poleg tega, da sodeluje pri pospeševanju uvajanja samoupravljanja v prakso, prevzema z novim statutom tudi skrb za družbeno dogovarjanje in samoupravno sporazumevanje. S tem pa so se njegove naloge še poglobile — kajti kakor hitro se je podpornik delavstva - sindikat, zavedel, da je dolžan delavcu ?omagati pri njegovi borbi, bo moral to vlogo izpeljati do konca, ako ga čaka še veliko začetega, a nedokončanega dela, kakor je: preprečevanje odtujevanja preseženega dela preko bank, trgovin, države ali celo lastne OZD, razkrinkavanje kartelnih združenj in monopolizma ... Teh nalog, katerim osnovo ie dal delegatski sistem, pa z novo organizacijo ZSS (seveda ob delavnosti njenega članstva), ne bo težko rešiti, saj je namesto prejšnjih 6, sedaj ustanovljenih kar 10 sindikatov. S tem je sindikat postal sestavni del politične oblasti delavstva in odgovoren za vse pomembne družbene odločitve, Tako je končno našel svoje mesto v naši samoupravni družbeni ureditvi, mesto, ki bi ga moral zasesti že pred leti. Marjan Vešnar I#* v ■ B V» I Kipeči lonček Iz najnovejših poliučnih in gospodarskih informacij, ki prihajajo iz vsega sveta^je čutiti, da se svet približuje novi gospodarski krizi. Naftna kriza oziroma kriza energetskih virov je samo zunanja podoba vulkana, ki se prebuja in če bi ne bilo nje, bi se prav gotovo pojavila kakšna druga, id bi silila v ospredje. Za vsem tem političnim pinkponkom ki nam ga predstavljajo velike države in nekateri arabski outsideiji, ne stoji nič drugega kot prikrita težnja spraviti gospodarska gibanja v tisto smer, ki bi zopet služila interesom največjih. In čeprav svetovnemu popotniku Kissingeiju včasih uspevajo tudi stvari, ki si jih je težko tolmačiti, in se Ford trudi, da bi uspel najti pravi dialog z Vzhodom ter Evropa dirja za svojim najstniškim EGS, se vendarle počasi približujemo trenutku, ko bo potrebno v svetovnem merilu napraviti velik korak naprej in premagati krizo. Svet posega v borbo za nova ravnovesja z bolj ali manj novimi ekonomskimi instrumenti (politika cen, tržni mehanizem ...). V nenehnem preizkusu pa je tudi že od časov Bretton-Woodsa ves svetovni monetarni sistem, papirnato zlato in drugi finančni elementi. Ves monetarni sistem, za katerega je karakterističen zdaj padec ene, zdaj druge valute, zdaj revalvacija, izkazuje negativnost teh pojavov. Vzroke teh pojavov je težko ugotoviti, kljub mnogim ekonomskim teorijam, ki so nam na razpolago, zato se je potrebno ustaviti pri delni analizi svetovnega ekonomskega sistema in pri naši, ki nam je najbližja. TRŽNA IGRA Vsaka družba išče glavne gonilne sile, ki pospešujejo rast družbenega proizvoda in imajo svoj odraz v splošni ekonomski politiki. Zato je pomembno vprašanje, kje naj država, družbe ali posamezni nosilci ekonomske politike ukrepajo in kje se najprej pokažejo kazalci napredka ali nazadovanja. Najbolj zanesljivo in dinamično področje je trg s svojo tržno igro in elementi te igre od dohodka, povpraševanja, ponudbe, izvoznih in uvoznih elementov, plačilne bilance do cen. Cena je tista, s katero lahko na trgu najbolj učinkovito delujemo, nudi nam največ možnosti za konkretno odločanje in usmeijanjeekonomskihsituacij, toda istočasno je tudi najnevarnejše orožje, s katerim lahko ekonomisti manipulirajo. Lahko se zgodi, da s svojimi kratkoročnimi odločitvami povzročimo dolgoročno škodo ali pa obratno, ko pri dolgoročnem načrtovanju dosežemo le minimalne kratkoročne efekte, ki so lahko tudi negativni. DINAMIČNA RAST,STABILNOST, INFLACIJA V naših razmerah je največ govora o dohodku delavca, ki je gonilna, sila ekonomsko-političnih ukrepov. Delavčev dohodek, njegovi interesi in socialna varnost so spremljajoče tendence. Zato sta temeljni vprašanji pri tem pojav inflacije in stabilizacije. Srečujemo se z ekonomskimi teorijami, ki opredeljujejo kot glavni cilj dinamično rast in stabilizacijo, stabilno' rast narodnega gospodarstva,, stabilne cene, stabilne dohodke ... Toda dinamična rast nikakor ne predpostavlja stabilnih dohodkov, ampak predpostavlja določena nesorazmerja, bodisi na investicijskem, poslovnem ali mednarodnem področju. Vse to narekuje dialektična narava življenja, ki povzroča neravnovesje zato, da se ustvari novo ravnovesje na višjem nivoju. Nato se zopet ustvarjajo neravnovesja, da bi nastalo novo ravnovesje na zopet višjem nivoju. Inflacija se pojavlja po vsem svetu, pa naj bo to v razvitih ali nerazvitih deželah. To je izraz te tržne igre, inflatomi učinek na cene in njihovo vzpodbujanje, kajti že od vojne ekonomisti zagovarjajo tezo, da bi lahko z inflacijo dosegli višjo raven gospodarstva, kar se v praksi tudi uresničuje. Tudi Jugoslavija je s pomočjo inflacije dosegla hitrejšo rast gospodarstva. Jemala je in dajala, omogočila je, da so tudi slabši ali manj produktivni bili udeleženi v narodnem dohodku v pravilnem razmerju. Ta inflacija pa je istočasno povzročila tudi veliko nestabilnost, gospodarstva rast cen in življenjskih stroškov. SAMOUPRAVNO DOGOVARJANJE Velika napaka našega tržnega delovanja je bil tudi neprimeren odnos med proizvajalci ki so se Srečavali na trgu le preko cene ali drugih tržnih oblik. V ožjem smislu je pomenilo to še večje odtujevanje delavca rezultatu njegovega dela, čeprav teorija samoupravljanja popolnoma jasno opredeljuje proces osvobajanja dela. Z našo novo ustavo so rešitve teh problemov dobro nakazane. Naša ustava, ki se razlikuje od klasičnih ustavnih oblik, vsebuje ustavna določila, ki opredeljujejo tudi samoupravno sporazumevanje in samoupravno dogovarjanje. Ustavna določila teh sporazumevanj omogočajo vzpostaviti odnos med proizvajalci na trgu in s tem neposredno prispevajo k (procesu dezalienacije) osvobajanju človekovega dela. Novi integracijski procesi pa bodo poleg vseh ekonomsko-tehničnih pridobitev izločili tudi diktat močnejših partnerjev nad šibkejšimi pri dogovarjanju. Popolnoma jasno je torej, da ni imel samo trg in delovanje za trgu svojih defektov, ampak tudi nosilci ekonomske politike in ekonomska politika sama. KAJ SE DOGAJA NA TRGU Ena poglavitnih nalog bi morala biti, kako v današnjih razmerah kontrolirati in usmerjati trg, ki deluje v socialističnih okvirih in po socialističnih principih. Dejstvo je, da je 60 % jugoslovanskega blaga pod kontrolo države oziroma zavoda za cene pri ZIS, da preferiramo nekatere panoge in veje industrije ter s tem omogočamo nastajanje monopolov, da uvažamo produkte, kijih sploh ne potrebujemo in s tem samo povečujemo nesorazmerja med izvozom in uvozom, da se vedno bolj veča poraba luksuzirih proizvodov ob dejstvu, da so še veliko ljudem dani le najosnovnejši življenski pogoji, da proizvajamo stvari, ki ne prispevajo nič k splošni blaginji niti jih večina ljudi ne potrebuje, da je vedno bolj prisotna agresivna reklama in nehumane nagradne igre, po drugi strani pa primanjkuje stanovanj za delavce, primanjkuje osnovnih življenjskih sredstev, skoz vse leto smo priča velikemu povečanju cen življenjskim artiklom (maslo, kruh, mleko, olje, sladkor ...) In dokler bodo ljudje stanovali v takšnih razmerah, se otroci šolali v neprimernih šolah in bolniki na podeželju čakali po ure dolgo,da bodo prišli na vrsto, dokler bodo cene sadja ob tako veliki letini tako visoke in ga bomo pustili gniti, doklet bomo dopuščali nekaterim podjetjem, da bodo počela, kar se jim bo zljubilo, vse dotlej ne bomo mogli reči, da se socialistični izgradnji približujemo po najboljši poti, ki smo si jo zastavili v krvavih dneh socialistične revolucije. In ne nazadnje, vprašajmo se, kako in kaj bomo počeli, če se bodo napovedi o gospodarski krizi začele uresničevati. Bomo pristavili k njej tudi mi svoj lonček, ali pa bomo zadovoljni, ker smo nekoč spravili v klet svoje zlato jabolko. MILAN LAMPE Še vedno je vse kljukasto Ni dovolj, da venomer ponavljamo različne misli in jih teoretično preobračamo, ni dovolj, da se samo v sredstvih javnega obveščanja skoraj vsak dan sliši — to in ono moramo storiti zato, da bomo pomagali koroškim Slovencem in gradiščanskim Hrvatom, da jih bomo vedno podpirali, da bomo vedno in ob vsaki priliki pripravljeni boriti se za njihov narodnostni obstoj. Vsak lahko jasno vidi, da to ni dovolj, da niso dovolj opozorila, pa naj bodo še tako resna, da se nekaj premakne v pozitivno smer. Zavedati se moramo, da avstrijska vlada na področju boja za pravice slovenske manjšine na Koroškem v Avstriji doslej ni storila ničesar. Kaj pomaga samo ponavljanje 7. člena, dvojezični napisi, gradnja tega ali onega objekta, ko pa naleti vse skupaj na gluha ušesa. Po drugi strani pa nacionalistični, profašistični elementi vsake toliko časa pripravljajo „veličastna41 udarna zborovanja, v stilu propagatoijev hitleijevske Nemčije, ki razvnemajo strasti šovinističnih elementov in ko vsakemu zavednemu Slovencu močno udarjajo V ušesa tiste zloglasne besede „Napravite mi to deželo zopet Nemško44. Na riajpodlejši način vzbujajo pozornost nase, krepijo zavest „domovini zvestih44 celo tako daleč, da sami sebi minirajo različne objekte, čeprav zadolženi za raziskovanja teh „zločinov44 nikakor ne morejo poiskati najmanjših sledi, ki bi lahko odkrile akterje teh izdajalskih postopkov. Asimilirati, iztrebiti, popolnoma odtujiti jih od matične domovine, to je cilj fašističnih skrajnežev, ki jim očitno ni dovolj polom in katastrofa, katero so njim in celemu svetu prinesle „genialne44 zamisli njihovih idolov iz preteklosti. „Slovenska gimnazija v Celovcu je strup44, to je ena zadnjih parol, ki jo s pridom uporabljajo, kjer se le da. Očitno vidijo pomembno nevarnost v mladi generaciji slovenskih rojakov, ki jim je precej zagodla s svojim odločnim stališčem, da se do kraja bori za uveljavljanje zgodovinskih pravic slovenskega življa na Koroškem. In prav je tako. Toda ali je prav, da pristojni ne ukrenejo ničesar, ko gre za resnično konkretizacijo pravic zamejcev, ko gre za osnovne pravice mladih ljudi, da pridobijo vsaj del izobrazbe v materinem jeziku, ki je bil v zgodovini trn v peti nacističnih zavojevalcev, od katerih jih še mnogo živi in aktivno deluje v boju za uničevanje narodnostne biti Slovencev na avstrijskem Koroškem. Naj navedem samo primer, ki se redno pojavlja v šolah, kjer obiskujejo predavanja slovenski in avstrijski dijaki. Običajno imajo na šolah zadnji dve uri na razpolago slovenski dijaki, kjer se obravnava vsa problematika v slovenskem jeziku. Tisti, ki ne obiskujejo slovenskega pouka, zapustijo šolo in zunaj jih čaka organiziran prevoz z avtobusom ali kako drugače. Ko čez dve uri slovenski dijaki zapustijo šolsko poslopje, jih zunaj ne počaka avtobus, prepuščeni so lastni iznajdljivsoti in iznajdljivosti zavednih staršev, kako bodo prišli domov. Ali ni to diskriminacija slovenske mladine na avstrijskem Koroškem? To je še en lep primer, kako je slovenska manjšina „povsem enakopravna44 ostalemu nemško govorečemu prebivalstvu. Veijetno ni treba biti posebno pameten, da ugotoviš kaj to pomeni, h kateremu cilju vse to vodi, kakšno veliko razumevanje in kako prefinjeno in okusno ima politika tako imenovane nevtralne sosednje države, izdelan odnos do mlade in starejše slovenske generacije v Avstriji. Naša država je doslej neštetokrat poskušala z lepim, razumnim odnosom opozaijati in vplivati na vlado sosednje republike, opozarjati jih na neizpolnjene obveznosti. Poizkusi z'resnimi opozorili, notami, demaršami itd. za enkrat še vedno niso obrodili vsaj majhnega pozitivnega premika v manjšinski politiki sosednje republike Avstrije. Čisto redno je pričakovati, da bo tudi v bodoče ta delikaten odnos povsem statičen ali pa bo še bolj nazadoval. Vsi mladi Jugoslavije združeni v novi enotni fronti organiziranih socialističnih sil mlade generacije moramo zahtevati od naše vlade, da stori vse, za rešitev problematike slovenske manjšine v Avstriji. Naši rojaki ne morejo v nedogled trpeti zmerjanj, napadov in drugih fašističnih izbruhov Heimatdiensta, ne morejo se utapljati v svojem ponosu, da so Slovenci, ne morejo se v nedogled vsem nasprotujočim silam postavljati po robu s tisto narodno „on tebe s kamenjem, ti njega s kruhom44. In še druga žalostna stran. Te vrstice sem zapisal zato, ker me boli naše hlapčevstvo, hlapčevstvo denarju tujca. Ker me je zabolelo, da je „Večer44, največji slovenski popoldnevnik (kot slišimo po reklami), 26. nov. 1974, tri dni pred rojstvom naše republike, socialistične samoupravne republike Jugoslavije, objavil tri strani reklam za avstrijski Leibnitz (po naše Lipnica) in njegove trgovine. Napisal sem jo zato, ker sami za denar prodajamo svoj ponos. Napisal sem ga zato, ker lahko po radiu slišimo in beremo v časopisih: Obiščite Radence, dragi turisti, do avstrijske meje je samo kratka razdalja (6 km) in že lahko tam opravite poceni nakupe. Ob nekaj prej navedenih dejstvih mora človek postati sentimentalen in zapisati še to: Ljudje, ki za tujčev denar prodajajo svoj narodni ponos, bodo najhitreje postali tuj čeva cokla. BOJAN KOVAČIČ Novo leto je pač takšno. Delamo obračune in kujemo nove načrte. Nekaterim vplivnim možem v mariborskem visokem šolstvu smo postavili čisto enostavno vprašanje: KAJ POMEMBNEGA SE JE ZGODILO NA VAŠEM PODROČJU DELA V LETU 1974 IN KAJ PRIČAKUJETE OD NOVEGA LETA 1975? Dr. DUŠAN BOBEK, DEKAN VEKŠ: V letu 1974 je VEKŠ praznoval 15. obletnico svojega obstoja. V tem letu so bile za šolo pomembne nekatere pridobitve, kot npr. ta, da je šola v mesecu februarju pridobila pravico podeljevanja doktoratov ekonomskih znanosti. S tem je postala popolna visokošolska institucija, zato predstavlja to leto prelomnico v njenem delovanju. Šola je tudi dopolnila oziroma prilagodila svoje učne načrte zahtevam gospodarstva na ta način, da je razvila sistem študija po več različnih smereh in posameznih stopnjah. V tem letu je šola promovirala svoje prve magistre ekonomskih znanosti, kar pomeni tisto, začeto stopnjo izobraževanja kadrov z znanstvenimi nazivi, ki bo v naslednjih letih terjala vse večje povezovanje med magistrskim in doktorskim študijem. Omeniti pa moramo tudi novo zgradbo, s katero je VEKŠ pridobila predvsem potrebne prostore za svoje študente in jim s tem omogočila boljše pogoje študija. Kot posebno pozornost, ki je bila izražena VEKŠ v preteklem letu, lahko omenimo, da ji je bila poverjena organizacija interfakultetne konference, na kateri so bili obravnavani pereči problemi organizacije in samoupravljanja na fakultetah in visokih šolah. Med problemi, s katerimi seje šola srečavala v preteklem letu, so naj važnejši pred vsem tisti, povezani z novo zgradbo in pa z napori, kako čim bolje urediti samoupravljanje na šoli in vanj vključiti tudi študente. Naše želje za prihodnje leto in pa predvsem za nadaljnje obdobje so v tem, da bi dokončno bil sprejet zakon o visokem šolstvu, ki bo bolj natančno opredelil nekatere probleme na šoli. Že začeti način izobraževanja v okviru posameznih stopenj in smeri bomo morali v naslednjem obdobju predvsem močneje utrditi in povezati med seboj. Želimo si, da bi naši učitelji, predvsem mlajši, dokončali izpopolnjevanje na znanstveni stopnji in se s tem polno vključili v pedagoški proces. Sodelovanje z gospodarstvom je treba utrditi, ker bo4o formirane samoupravne interesne skupnosti in bo tako prišel bolj do izraza neposredni vpliv koristnikov naših produktov, to ie diplomantov. Seveda se mora poglobiti tudi sodelovanje s študenti, ki morajo biti prisotni pri vseh temeljnih določitvah na šoli. Želimo si tudi manjšo stopnjo inflacije, kajti ta ne prizanaša niti izobraževalnim institucijam, kar smo letos čutili tudi sami. In končno želimo, da bo v letu 1975 v Mariboru formirana univerza in da bo s tem mariborsko visoko šolstvo stopilo v novo obdobje svojega razvoja. PROF. ZVONKO CAJNKO, SEKRETAR KOMITEJA KONFERENCE ZKS NA VISOKOŠOLSKIH ZAVODIH MARIBOR: Če poskušam na kratko odgovoriti na vaše vprašanje z vidika pomembnosti dogajanj v družbenem življenju pri nas in še posebej na področju dela in življenja na visokošolskih zavodih v Mariboru, potem moram ugotoviti, da je bilo v letu 1974 toliko pomembnih, važnih in odločilnih dogodkov, da bo to leto zapisano kot pomembna prelomnica v našem družbenem razvoju. Pri tem imam v mislih predvsem dogodke, spodbude, odločitve in rezultate, ki so bistveno vplivali in usmerili nadaljnji tok naše samoupravno-social-istične revolucije. Ta dogajanja so bila izrednega pomena za dejavnost delovnih ljudi na naših zavodih. Prvi uspehi uresničevanja načel nove ustave, id se izražajo v oblikovanju novih samoupravnih odnosov, odločno pristopanje k razvijanju in poglabljanju marksistično-samoupravne idejnosti, uspešno razvijanje pedagoško-raziskovalne dejavnosti, smelo snovanje novih razvojnih načrtov, in drugi rezultati naših skupnih prizadevanj se kritično prepletajo z stališči in nalogami-dolgoročnimijkratkoročnimi- ki sta nam jih nakazal oba kongresa ZK v preteklem letu. Uveljavljanje novega položaja delovnega človeka, odločujoče vloge delavskega razreda, neposrednega samoupravljanja, organizacije dela in življenja na osnovah združenega dela bo mogoče le ob močni prisotnosti in vplivu organiziranih socialističnih sil z ZK na čelu, ob okrepljenem razvijanju samoupravno-socialistične miselnosti, v stalnem soočanju in boju z raznimi zastarelimi, idejno tujimi vplivi, težnjami in pojavi. V okviru takšnih dolgotrajnejših nalog b6 imela organizacija ZK na mariborskih visokošolskih zavodih, komunisti in vse druge organizirane sile vrsto odgovornih konkretnih nalog. V zvezi komunistov se bomo morali organizirati v bolj vplivno in učinkovito organizacijo, sposobno idejnopolitične analize in odločilnih idejnopolitičnih pobud ter učinkovitejše konkretizacije ustavnih načel, stališč in sklepov obeh kongresov ZK. Nadalje bomo razvijali in poglabljali marksistično-samoupravno idejnost v študijskih programih ter drugih oblikah idejnopolitičnega izobraževanja, razvijali sodobne metode pedagoškega in raziskovalnega dela, razvijali permanentno izobraževanje, racionalni in učinkovit študij. Čakajo nas naloge pri nadaljnjem razvijanju samoupravnih odnosov, uresničevanju koncepta sodobno organizirane samoupravne univerze in samopuravnem povezovanju z drugimi področji združenega dela. Za tako pomembne naloge je časovno obdobje enega leta sicer kratko, pa vendar dovolj dolgo, da se ob zavestni opredelitvi in zavzetosti vseh organiziranih sil na mariborskih visokošolskih zavodih dajo doseči bistveni premiki oziroma uspehi. Dr. LJUBOMIR ČREPINŠEK, DIREKTOR VTŠ: S šolskim letom 1973/74 je bila šola z zakonom preimenovana v visoko tehniško šolo, ki daje višjo in visoko izobrazbo na vseh oddelkih. Ker je z uvedbo in z izvajanjem pouka na drugi stopnji strojništva šola izpolnila le del zakonskega določila, ie bil izdelan razvojni načrt šole, po katerem bodo tudi ostali oddelki uvedli pouk na drugi stopnji. Ta tazvojni načrt so potrdili: pedagoški svet in svet šole ter pedagoški svet združenja visokošolskih zavodov v Mariboru. S tem je že sprožen postopek, ki bo ob sodelovanju gospodarstva in širše družbene skupnosti dajal podporo in tudi vplival na smiselnost in vsebino tako načrtovanega visokošolskega študija. S tem pa so postavljene tako pedagoškim delavcem kot tudi študentom šole nove naloge, kot npr. povečati obseg in realizacijo raziskovalnega dela, še neposredneje vključevati študente v pedagoško-raziskovalni proces, omogočati pretok kadrov in povezavo z industrijo ipd. V nadaljnjem bi omeni! nekaj uspehov, ki jih je dosegla šola na takih področjih v letu 1974. Pedagoškim delavcem je sklad Borisa Kidriča odobril 24 raziskovalnih nalog, kar je dvakrat več kot prejšnja leta. Odobren je tudi računalniški projekt „SASP\ Šola je prvič zaposlila večje število demonstratorjev, in sicer kar 20 študentov. Zaposlila je tudi večje število stažistov, programerjev in sistemskih svetovalcev. Lahko rečemo, da se s tem že kažejo prvi obrisi bodočega vključevanja študentov v pedagoško-raziskovalnem procesu šole. Šola se je vključila v slovenski raziskovalni projekt „NC tehnologija*1. Ob finančni pomoči šestih tovarn in kreditih s strani sklada Borisa Kidriča in bank, je nabavila „NC stroj** z vrednostjo 2,5 milijona din, s katerim bo opravljala raziskave, pomembne za mariborsko kot tudi za ostalo slovensko industrijo. Končno bi omenil, da naraste vpis študentov vsako leto za okoli 10 % in da še močneje narašča število diplomantov. Letos je šola podelila 332 diplom, lani 304, vsa prejšnja leta pa le okoli 200 letno- Delno je temu vzrok tudi večja uspešnost izrednega študija, kjer je šola podelila letos 103 in lani 111 diplom, medtem ko je bilo poprej le 40 do 50 diplomantov letno. Ostale odgovore bomo objavili v naslednji številki. ŠTUDENTSKA KULTURA MNENJA ŠTUDENTSKA KULTURA »Nova kultura«-zarodek mariborskih študentov Ko bodo v bližnji bodočnosti naši objektivni znanstveniki s svojimi še objektivnejšimi metodami poizkušali analizirati, kaj se pravzaprav dogaja v kuhinji današnje kulture, bodo mnogi od njih postali filozofski duhovr. Da, prav to. Nekateri tipografski duhovi se imajo na papirju za VELIKANE. Zanje so kultura: avto, vikend in podobni standardni pripomočki. Sicer pa vsaka sprememba najprej neprijetno zaudarja. Prelomnica, na kateri je gorela „neusmerjena 4 študentska kultura, je pokazala danes stanoviten toleranten duh. Mladi ne moreio z nasiljem poveličevati „prave kulture44. V imenu zgodovine in auha ideologije ter morale so mladi vedno imeli cilje, s katerimi so opravičevali sredstva. Danes se ta omenjena mladina redno konzumira v majhne kulturne animatorje. To je rezultat nerazumevanja tiste kulture, ki jo imenujemo „elitno44 (njo pa zastopajo tradicionalni umetnostni cehi) in tisto, ki jo imenujemo masovno. Kreativno delo masovne kulture, pod vplivom elitne, se je moralo konzumirati, s tem pa duhovna zavest animatorjev ni bila in ne bo opozicija pravi kulturi, torej tisti, ki jo vsi želimo. To pravo kulturo lahko branimo samo na kulturni način. Kako? Odgovor: „Edinstvene sile daio edinstvene rezultate. Sprva umetnik išče umetnika, ki sledi duhovnemu konceptu na višku ustvarjanja. Za nekoga je kultura proizvod kozmetike maskiranja, slama za živino, toaletni papir za elito ali brezkoristna raketa z žarometom. Mogoče pa pomeni nekomu, ki živi in dela na kakršnem koli njenem področju nekaj več. Picasso je izjavil: .vsi vemo, da umetnost ni resnica, umetnost je laž, ki nas sili da spoznamo resnico ... Najbrž se boste vprašali, zakaj nova kulturna akcija danes? Diferenca med našimi cilji in resničnostjo je velika. Lahko je menjavati cilje, toda veliko težje je menjavati obstoječe stanje in barvitost pristopa h kulturi in agresivnosti nasprotij. Naši cilji so, da s svojo organiziranostjo in metodo dela, s temi finimi duhovi „Nove kulture44, ki jo izigravajo in razumevajo glasbene note, razložimo življenje in umetnost. To bo kotiček, dogovor nove in starejše generacije, da stopijo na trn v nogi nadležnikov, frazerjev in politikantov, saj cilji zaustavljajo ljudi kot kritiko stanja, in ko jo prebudijo za akcijo, dosežejo novo stanje. Če se izgubijo mladi animatoiji, a mi smo bili slepi, je to skrajna prevara. V današnjem tempu življenja postajamo resignirani in skrajno pasivni in ne ustvarjamo v celoti tega, kar bi morali s skupnimi silami. Ali so nam za to potrebni novi motivi in stimulacija? Socialistični razvoj samoupravne družbe ni mogoč brez kulture, s čimer se strinja tudi nova ustava, še več: „Znanost, izobraževanje in kultura so bistven dejavnik razvoja socialistične družbe, večje produktivnosti dela, razvoja ustvarjalnih sil ljudi in vsestranskega razvoja osebnosti, humaniziranja socialističnih samoupravnih odnosov in splošnega napredka družbe, zato socialistična skupnost zagotavlja svobodo ustvarjanja in ustvarja možnosti za razvoj in napredek izobraževanja ter znanstvenega, kulturnega in umetniškega ustvarjanja, da bi se kar najuspešneje razvijale sposobnosti delovnih ljudi, socialistični družbeni odnosi in svobodna humana osebnost.4 (Drugi odstavek temeljnih načel v uvodnem delu ustave SFRJ iz leta 1974). Zaradi tega se je v Mariboru z velikim entuziazmom uspela formirati nova akcija študentov, ki pa ni hevreka, temveč večletni napor mladih kulturnikov, da se kreativni nivo naši družbi makro prosperira. Boris Ребе Študentska kultura Problema študentske kulture se je mogoče lotiti z dveh vidikov: prvič, kakšni so njena vsebina, pomen, namen in poslanstvo in drugič, v kolikšni meri je študentska kultura sploh uresničena. Na začetek se lahko prikrade preprosta aluzija, da so študentje gotovo svojevrstni omikanci, če so se toliko in toliko let vključevali v učno vzgojni proces in jih je slednji nekako vsrkal vase, jim dal pečat svojih hotenj in smislov. To so vplivi, ki so učinkovali, ni pa nujno, da so bili mladostniki zmeraj dejavniki in samooblikovalci, marveč so bili nemalokrat objekt manipuliranja, ki ga v tem primeru ne gre razumeti pejorativno, marveč tako, da so se vse preveč prepuščali in pasivno sprejemali, ne da bi se zamislili nad svojim mestom v svetu. V študentskem obdobju je čedalje manj vzgoje in več izobraževanja, je usposobitev za delo, za proizvajanje in samostojno ustvarjalnost. / Človekovo bistvo je notranje razčlenjeno in hkrati enovito. Zanemarjanje tistih udejstvovanj, ki jim tehnokrati nemalokrat pravijo nepotrebni privesek pragmatističnih prizadevanj, nujno vodi v enostranost, ozkost in celo okostenelost. Človeške miselne zmožnosti izumljajo čedalje bolj zapletene stroje, preprosti medčloveški odnosi pa se rušijo, zožijo se v menjavo produktov in banalno besedičenje. Kultura ni samo poslušno sprejemanje koncerta klasične glasbe ali zehanje ob gledališki predstavi, kultura je stopnja določene človeške ustvarjalne zrelosti, humanizacije, osmišljanja družbenih odnosov in človekove sposobnosti vrednotenja. Ni abstrakcija, ki bi bila zunaj človeka in neodvisna od njegovih hotenj, marveč je zavestno poseganje v naš vsakdan. Če torej govorimo o njeni vsebini, pomenu, namenu in poslanstvu, se vse te oznake lahko mešajo, zamenjujejo svoja mesta, postajajo rezultat že uresničenega ali samo predpostavke. Naj bi bilo tako lahko preskoči v tako tudi je, morali bi se postaviti kot — to smo že uresničili, poslanstvo se udejanja v kreativnem aktu. Gre za nujno povezanost teorije in prakse, normativnega in realiziranega, za vnaprejšnje zamišljanje različnih možnosti. Nobene absolutnosti ni, marveč je odprtost v dobrem pomenu besede. Drugi moment sta zavestnost in spontanost študentske kulture. V zamisli so zmeraj elementi nečesa, kar bi se naj uresničilo. Četudi je rezultat včasih nekoliko okrnjen, je vendar opaziti vsaj zasnove izhodiščnih prizadevanj. Spontanost, ki se lahko pojavlja v obliki gorečnosti in zagnanosti, pa lahko vodi v družbeno nesprejemljive enostranosti. To ne pomeni, da se za anarhizmom ne skrivajo čisto določeni nameni, vendar pa so prav tisti izidi, ki so posledica nedomišljenega hotenja (ker sem mlad, bi pač moral spreminjati svet), za družbene norme neadekvatni. Pri družbenih normah je v večini primerov odločilna množičnost. Takšni, že skoraj psihologistični in moralizatorski pomisleki, bi navsezadnje še privedli do generacijskega prepada, kar pa ni namen tega izvajanja, ld vendarle ne bi smelo biti enosmerno. Le kako bi mogli prezreti človeški faktor ali z drugimi besedami, zakaj bi prezrli različnost človeških interesov, pri kateri ne kličemo na pomoč vsemogočnega demiurga, ki je ene določil za poznavalce brezhibnega delovanja strojev, druge pa za na videz vzvišeno umetnost. Različne sposobnosti in interesi določajo človekovo dejavnost. Ali je treba torej genialnega in zgoj v fiziko zazrtega znanstvenika ali bodočega znanstvenika prisiliti, da bo doumel lepoto pesniškega sporočila? Ali je mogoče sposobnega in uspešnega ekonomista primorati, da bo hodil na slikarske razstave? Ljudje smo različni in v tako ozko pojmovani kulturi, ki bi jo reducirali samo na sprejemanje estetskih vrednot, ni mogoče najti skupnega imenovalca. Takšen ekonomist bo lahko dober samoupravljalec, diskutant, načrtovalec družbenih sprememb, pobudnik za finančno podporo kulturnim dejavnikom, nezaveda-joči se etik, ne bo pa elegantno oblečen premierski kulturnik. V teh primerih je pretiravanje povsem načrtno. Slo bo torej za okrnjeno in delno kulturo, kajti prisila k nečemu, kar se ne dotika človekove zavestne naravnanosti, nikakor ne bi bila smiselna. Na začetku nakazani drugi vidik - namreč vprašanje, v kolikšni meri je študentska kultura tudi uresničena (na mariborskem območju), pa zahteva kot odgovor podrobnejše poročilo neposrednih akterjev. Marija Švajncer ml. Neposredni proizvajalec o študentski kulturi Kljub temu, da del življenja prebijem ob delu v OZD „PRIMAT", nisem hotel izpustiti priložnosti, da ne bi, četudi površno, pribil tega, kar mora v $asu študija študent, kot subjekt prispevati na sodobno sceno kulture. V kolikor je ta članek obrnjen k tekočim zadevam študentske kulture, moram priznati, da je to storjeno namerno, zaradi diskusije, ki jo je urednik kulturne rubrike Katedra, Mitja Žitnik, objavil v letošnji 1. številki Katedre: „Vrela kaša, okrog pa mi sami". Kje smo s študentsko kulturo? No, na to ne morem dati enostranskega odgovora. Študentje gredo skozi različna obdobja in se spuščajo v različne skrajnosti, tudi takšne, ki bi se jih lahko izognili. Sicer pa si v oceni stanja, možnosti in perspektiv kulturnega delovanja študentov tudi nasprotujejo. Zato naj kulturni ustvarjalci študentske skupnosti storijo vse, kar poudarja njihovo enotnost, naj do maksimuma razvijejo svojo tvornost ter se takšni še posvetijo iskanju talentov iz študentskih globin. Tako bo kulturna ustvarjalnost postala vse pomembnejša sooblikovalka študenta, njegov umetniški izraz pa na$in njegove eksistence. Priznati seveda moram, da so študentski kulturni predstavniki na tem že delali, oziroma še delajo, velik korak naprej pa je storjen, ko so se povezovali z delovnimi in kmečkimi množicami. Enkratno pozornost pa je treba posvetiti vaši želji, da bi se le-te množice, s svojimi kulturnimi ustvarjalci še temneje povezale z vami in tako skupaj iskali najine vodenja kulturne politike. S tem sem napravil le grob oris, iz katerega je razvidno, da je diskusija o obstoju študentske kulture odveč, pač pa bi se dalo pogovarjati na kakšnem nivoju le-ta JE. Sam menim, da nima samo pomembnega mesta v mariborskem okviru, ampak lahko s svojo ustvarjalnostjo mnogo doprinese k resnični nacionalni in ljudski kulturi. Drži pa tudi, da študent ne bi bil to, kar je, v kolikor ne bi iskal vrzeli v stvareh, pa naj so te še tako popolne. Darko Grabušnik V Mariboru, 3.12.1974 Na pohodu je marksistična literatura. Vsaj govori se tako. Da pa ne bi mlatili prazne slame, smo prosili za razgovor direktorja založbe Obzorja, tov. Draga Simončiča. Vprašanje: Pred kratkim sta bili dve veliki razstavi knjig v Frankfurtu m Beogradu. Zanima nas, v kakšnem razmerju je prisotna marksistična literatura pri nas in v svetu? Odgovor: Odstotnega deleža te literature seveda ni mogoče določrti. Konec koncev taka količinska definicija niti ni pomembna. Kar velja, je ugotovitev, da je marksizem, njegova filozofija in družbena skušnja zmagovito prisoten tudi v literaturi, pa umljivo tudi na mednarodnih knjižnih sejmih v Frankfurtu in Beogradu. (Približen pogled v razsežnosti letošnjega 25. mednarodnega knjižnega sejma v Frakfurtu daje podatek, da je na sejmu 3.952 založb iz 52 držav razstavilo okoli 250.000 knjižnih naslovov. Beograjski sejem je ustrezno manjši, približno 100.000 knjižnih naslovov). Marksizem prevladuje, kot štaba prvrna se širi v neštevibih nacionabih knjižnih proizvodnjah. V založništvu socialističnih dežel tudi vizuabo, količbsko prevladuje, pa tudi sistematika izdajanja te literature je očitna. V kapitalističnih deželah pa po pravilu obstajajo marksistično - levičarske založbe, ki zalagajo marksistično literaturo, posebno presenetljivo je veliko število marksistične literature zahodnonemških založb. Ni pa mogoče omejiti kroga te literature le na marksistično naravne založbe. Tudi meščanske založbe se tako ali drugače ukvarjajo z .marksističnim fenomenom", kajpada iz drugih nazorskih teoretskih stališč-Literatura, ki jo omenjamo, je vidna marksistična literatura, mogoče jo je opaziti po vnanji podobi. Zunaj dvoma pa je, da se marksizem vleče kot štaba sestavba sodobnega časa tudi v števibih drugih delih, znanstvenih, leposlovnih itd. Letošnji beograjski sejem pa nedvomno zrcali pravo renesanso marksistične literature pri nas. Kar preseneča je imenitna sistematika o izdajanju marksistične literature pri mnogih jugoslovanskih založbah. Vprašanje: Vse bolj je iskana marksistična literatura. Kaj so založbe, posebej založba Obzorja, storile pri širjenju te literature? Odgovor: Založba Obzorja je letos radikalno razširila svojo programsko sestavo še na družboslovno literaturo z edicijami: marksistično, ekonomsko, poslovno m organizacijsko; sociološko - politološko. Med temi je marksistična knjižnica še posebej namenjena temeljnemu marksističnemu izobraževanju b bo rabila kot učbenik b priročnik slušateljem politične šole CK ZKS, slušateljem srednjega izobraževalnega sistema m visokošolskega sistema, pa članom družbenopolitičnih organizacij itd. Izdajatelj te knjižnice je politična šola CK ZKS, založnik pa založba Obzorja. Takšna založniška b izdajateljska os naj bi bila jamstvo za kakovost knjižnice. V programu za 1975 leto so tudi tale dela: dr. J. Pleterski b B. Božič: Politična b socialna zgodovba Jugoslavije, dr. J. Škoijanec: Ekonomika SFRJ, Boris Zberi: Marksistična obča sociologija, dr. B. Majer: Delavski razred b kultura, b druga. EPOK (Ekonomska poslovna organizacijska knjižnica) bo tudi neizogibno vsebovala marksistično ekonomsko literaturo. Knjige izdajajo ljubljanska ekonomska fakulteta, mariborska visoka ekonomska šola b kranjska visoka šola za organizacijo dela, zalaga jo pa založba Obzorja z debim sodelovanjem založbe Moderna organizacija kranjske visoke šole. Založba Obzorja ta. hip močno prednjači s temi programi v slovenskem prostoru. Vprašanje: Toda učbeniki so vse dražji b si jb kupec (predvsem študent) težko privošči. Zakaj ni te vrste literatura cenejša? (Cena, naklada) Odgovor: Naša založba, pa tudi druge, niso storile na tem področju nič kaj prida. Tudi nimajo v zdajšnjem finančnem sistemu nobenih možnosti, da bi regulirale cene do take mere, da bi bila knjiga cenena b da bi jo porabnik — študent lahko kupil, ne da bi močno obremenjevala njegov proračun. Knjiga se draži zaradi bflacijskih učbkov b še posebno zaradi svetovne papirne krize, ki vrtoglavo zvišuje ceno papirja. Če k temu prištejemo še sorazmerno majhne knjižne naklade na Slovenskem, je podoba zagatnega položaja knjige pri nas sklenjena. Potrebna je torej ne le individualna akcija založbe, marveč je treba sistemsko predrugačiti stvari, če hočemo ceneno marksistično knjigo. In to se je po našem mnenju že začelo. Marksistični center pri CK ZKS je skladno s sklepi lanskega novembrskega posveta o marskistični literaturi izdelal osnutek novega sistemskega statusa marksistične knjige na Slovenskem. Poglavitni cilj predloženega osnutka je zanesljivo v tem, da bi teklo izdajanje marksistične literature dolgoročno načrtno, da bi knjigo s finačnimi mjekcijami pocenb tako, da bi bila dostopna. To je tudi prvi pogoj, da bi ta literatura opravila svojo funkcijo. Seveda se s temi bistvenimi ukrepi prizadevanje za marksistično knjigo ne bi nehalo.. Tu se odpirajo nove možnosti, seveda če bodo vsi dejavniki — založbe, vzgojno izobraževalni znanstveni sistem, družbeno politične organizacije — samoupravno sodelovali pri uresničevanju jasno zarisanih skupnih ciljev. Toda že to je sila pomembno, da smo se dokopali do teh spoznanj b prišli do točke, ko bi naj začeli odločno delovati. S tov. Dragom Simončičem sta se pogovarjala Miran Holc b Darko Juvančič. 19 V našem uredništvu se ie oglasil Stanislav Pucelj iz Beograda (po rodu Mariborčan) in nam razkril, da je rešil 2000 let stare antične trigonometrijske probleme. Pravi, da vsepovsod, kjer hoče razložiti in dokazati svoje rešitve, naleti na nerazumevanje in posmeh, tako strokovnih organov kot tudi posameznih matematikov, ki trdijo, da je že zdavnaj dokazano, da se ti problemi ne dajo rešiti, kar trdi tudi matematična literatura. Prosil nas je, naj mu vsaj mi, študentje, omogočimo predavanje in nanj povabimo matematike in študente, ki se zanimajo za trigonometrične probleme, da bi jim pokazal rešitev svojih problemov. Teh rešitev naše uredništvo noče ocenjevati in komentirati, ker se ne čuti dovolj sposobno za to. Smo pa mnenja, da je treba tov. Puclju omogočiti, da pove in prikaže svoje rešitve, ki so njegovo življensko delo, za katerega je porabil skoraj 60 let. Za vse tiste, ki že vnaprej ne zavračajo novih dognanj, ki so dovzetni za novosti in se ne .oklepajo starin znanj in tradicij kot svetih resnic, objavljamo v tej številki ključno rešitev z razlago - trisekdja pomožnega kota. Da pa ne bi ostalo samo pri zapisu, vas vabimo na predavanje tov. Puclja, ki bo v četrtek, 9.1. 1975 na novem VEKŠ, ob 18. uri. Obrazložil bo naslednje probleme: trisekcija pomožnega kota, konstrukcija pravilnega sedmerokotnika, kvadratura kroga in pa duplicatio cubi. Pucelj Stanislav: TRISEKCIJA I0T 1 - U t HIT 1 R 10 . Slika 1. KOISTRUKCIJA: okoli toika T premice v opisan je Je krog T (r»l).Točki preseka z т ata V in H.Danl kot Je Birne trično vpisan okoli v z temenom v T.Preseka krakov z krogom ata A in 6.Iraka ata podaljiana čez T tako:AT do B^.BT do A^.Skozi A in B in tudi akozi vrhova J in K kroga,vpisati paralele z v.SpoJt AB in obojestransko podaljšane AjBj do J- in 1» paralele z stikom v J^ in K^.delita polmer dvakrat na po dva dela in sicer TV v a in o, J(-Lj) na d in b. Od V na desno odmeriti r+a do točke G in od T na levo avb do toike U. Z UG kot polmerom in okoli 0 se opiše krog (lok),ki seka A« in B-paralelo v E in F.Spoja ET ln FT delita dani kot na tri enake dele; Za dokaz vpisati Se A,C in ВЛ) podalJSane do v , do točke H,ter H5 in H? in aimetralo H pravokotnika A^BFB^, ki ponovni seka krog v C in D. Kot ETH se imenuje x (alfa). DOKAZ: Aa^C iti EMC (SSK); -< E - x (transv.stav), tudi-4'А^ - i (podudarnost kotov).A^H in ET imata isti nagib, zato tudi -VH ДТСН enak i.Zunanji kot C /STCH - 2x.kolikor ima - j- A^ v /NTCAj.Zunanji )T Л AjHT « ii. -) AjT* Je simetrična slika danega polkota ATV.zato ) ATC - 2x.Po konstrukciji Je dani kot razpolovljen, zato -T DTB « 2x in )VTD - x. Zbir kotev CTV + VTD - 2x,zato >]} ATC - CTD ■ DTB ali pa 2x - 2x - 2j. ali pa 1 - 1 - 1, kar dokazuje pravilnost knn-atrukoije in prednje trditev. NOVOLETNA PRISLUŠKOVANJA KAJ SO REKLI PRED NOVIM LETOM Študent t Preveč izpitov, premalo časa za študiranje, ker moram pisati „švingelcegelce“. V prihodnje malo več resnosti profesorjev. Direktor: Borili se bomo za višje dohodke. Hudiča, zadnjič si je žena zmislila, da potrebuje nov plašč. Madona, tajnici Marici pa že toliko časa obljubljam potovanje na Havaje. Novinar: Veš kaj dragi moj niti „a“ ne morem reči. Zato, ker sem „zmatran“, ker vprašujem noč in dan tako kot ti zdaj mene. Umetnik: Če bi sprostil ravne črte bi bile bolj sproščene. Če Anica zadnjič ne bi imela menstruacije bi bil akt danes že gotov. Pijanec: Dokler ne bodo „zaflikali“ tistih lukenj na Koroški, tja ne grem več. Pa te kante za smeti so prevelike. Človek sploh ne more več iz bufeja. Gospodarstvenik: Ah, pa ta inflacija, ko bi že enkrat prišla k pameti. \ Urednik: Trudim se in trudim, da bi mi že enkrat zaplenili časopis, pa ga nihče ne prebira pozorno, razen periskopa. Kmet: Najbulj važno je, da mamo debeli krompir. Če pa mate kaj cajtng na Katedri, pa kuj prineste, bo jih Mica mela za podkurit. Samo tiste nage babe vun spustite. Brucka: Hej, tisti štos o asperinu med nogami je pa dober. IZ SANJSKE KNJIGE - NAJVEČJEGA SLOVENSKEGA ŠTUDENTSKEGA USTA KATEDRE - NAJNOVEJŠI RECEPTI ZA PRIHODNJE GENERACIJE! Kako izkoreniniti preveliko neaktivnost ljudi? Razsekati, očistiti in dati v „pajco“, žadosti divjega korenja, zelene, peteršilja, česna, čebule in vsaj 1 kg ostrega popra, vsa nemogoča skripta, vse zastarele šole, vse prastare načine študija in vse tisto, kar ovira aktivnost, ob tem pa še vsaj 20 PRAVIH študentov, na katerih sloni ta kataster neaktivnosti; po dveh ali treh letih pajce zmes dobro „zmiksati“ - vsaj pol leta — in nato vse dobro prekuhati — vsaj eno leto. o bo masa še na stopnji vrelišča, ji dodamo moko, da se malo zgosti, vse najnovejše statute študentskih organizacij in ostalih sličnih organizacij ter pripravimo dobre modele po najnovejšem statutu in kalupe, jih ovlažimo z vodo in malce _ pogrejemo, da ne bodo takoj popokali, ko bomo vanje zlili novo, zgoščeno in aktivno maso. MASO PUSTITE V KALUPIH DO TRAJNE TRDNOSTI! KDOR MOLČI, DESETIM ODGOVORI? V prejšnji številki smo javno povprašali skupščino občine Maribor, kaj se dogaja z njenimi štipendijami in solidarnostjo. Do zaključka redakcije odgovora nismo prejeli. Stari bajti Bubula in Sajki želita vsem bralcem Katedre in brucom srečno Novo leto. Odgovorni urednik Katedre je na IX. kongresu ZSMJ govoril o obveščanju v visokem šolstvu. Ko je prebral svoj referat, je v pavzi stopil k njemu Predrag Šipka iz Zagreba, ki je govoril o podobni problematiki in mu stisnil roko rekoč: „Čestitam. Bio si najbolji na kongresu. Usudio si se šest puta reči riječ študent,a ja samo jednom.“ Pismo za Katedrino rubriko: ZAUPNO KAKORKOLI SE OBRNERŠ, R ... JE ZMERAJ ZADAJ ALI - Z ZADNJE STRANI SPOZNAŠ PRIJATELJA! (PO MAO CE TUNGOVI MODROSTI) Zadnje čase srno mariborski študentje, za ljubljanske nimamo popolnih podatkov, doživeli marsikatero kurz-katarzo in nerven-zlome, da se izražam, kot se to v glavnem mestu Avstrije spodobi — predvsem v vohenendu. Takrat študentske želodčne pajčevine naslajajo svojo hrabrost ob preklinjanju iberhoznov, ki praznijo naše štacune. Ali, devica je devica, čim bolj jo bomo vlekli k nam, tem manj bo treba mesarom in podobnim ober—menšom dokazovati od kod so pridelali toliko teh žlahtnih sort denarja. Pa saj ne bo dolgo trajalo, vas lahko pomirim, jutri zjutraj boste tako vzeli premalo denarja za tisto specialiteto, ki se bo čez noč podražila. Katarzis, popolno očiščenje, smo mariborski študentosi (po vzgledu znanega naziva — komandosi) doživeli večkrat. Šolsko leto (ali študiozno) smo pričeli brez prebite pare, ker se baje neka kolesca niso pravi čas vtirila. Tako je obilje štipendije potrebnih študentov moralo opustiti visokošolsko središče ob bistri Dravi, „ker vsakemu moramo omogočiti šolanje14. In ostalo je nekaj tistih, ki so se prebili skozi partizansko dolge mesece s 'praznimi želodci in brez strehe. Tu se je ponovno pokazala zgodovinsko pogojena kolegialnost rodoljubov, da so prešvercali brezdomce mimo skrbnih oči nadzornikov študentskih domov, in da so grihranili taisti rodoljubi kakšno skorjico kruha od svojega kosila. Dosti takšnih ubogih par je ostalo v Mariboru. Medtem pa se je v kotlju štipendijske politike le malo premaknilo: občina je dobila nekaj denarja in izplačala nekakšne štipendije. Koliko lačnih brezdomcev je ni dobilo, statistika še ni ugotovila, ko bo, bomo objavili. Mnogo takšnih, ki niso najbolj upravičeni do štipendije, pa je le-to dobilo. Hvala občini, dajo je sploh kdo dobil. Verjetno so leva vrata zavoda za zaposlovanje prvič zabeležila rekordno odpiranje svojih tečajev, ko so se trume valile po štipendije. So pa tudi prvič izpopolnila svoj slovar sočnic našega jezika, ko so trume s težavo odnesle „gomile44 denarja iz poslopja. Obljuba je ostala, da bodo z dedkom Mrazom zvišali štipendije. Ce bo to res, potem se poraja kratka ideja o teh minimalnih štipendijah: tako velike so zaradi izplačevanja nazaj. Pa vse to še ni tako hudo. V pogodbi stoji tudi člen, da se bodo štipendije dvigale tudi ekvivalentno z življenjskim stroškom. T R E S (Pa ne na Kozjanskem, ker bi takrat solidarnostne akcije vsaj delno zakrpale vrzeli.) 4 Cene prehrambenim artiklom so se zvišale čez noč - k sreči TV še niso pustili zvišati naročnine, ker luksusje nekaj drugega, kot hrana, le pri njej se lahko kaj profitira. In ta povišica življenjskih stroškov je izzvala novo idejo: hura, študentom se morajo zvišati štipendije. Upajmo le, da se ponovno ne bo moralo čakati na podpis kakšnih dogovorov. LAČEN LAKOTNIK Ps: Draga Katedra, lahko dobim odgovor, kako se naj ob tem študent še sploh znajde. Ker se.Katedraši ne čutimo dovolj sposobni, da ti odgovorimo na vprašanja, ki jih zastavljaš v svojem pismu, smo zaprosili za pomoč priznanega družbenopolitičnega delavca Toneta Politikanta, ki se je z veseljem odzval naši prošnji in nam poslal izčrpen odgovor, ki ga v celoti objavljamo. „Bivanjska kompleksnost subjekta ne rezultira morebiti, in zgolj,samo iz neke fiktivne kvazimetamorfoze negacije nihilizma, marveč se intuitivno uresničiije v metodološko pogojeni!^ nedefiniranih, transcedentalnih fluidih, ki iz subjekta samega izhajajo in se vanj tudi vračajo. Izhajajoč iz realizacij stališč resolucije 23.'konference in 48. seje predsedstva, kakor tudi XII. in XIV. kongresa, bi funcionalizacija konceptualne aplikacije idejno teoretične platforme,v smislu deetatizacije našega ekonomskega sistema in funkcionalnih relacij kot neobhodnega imperativa integracijskih procesov, ki bi lahko bili rezultat sublimacije socialne diferenciacije in kvalitativne degresivne konstrukcije. Vendar kljub temu mislim, da bi to vsekakor držalo, če upoštevamo dejstvo, da je depersonalizacija kategoričen imperativ psevdoanahronizma, kar pa trenutno še ni relevantno kvalitativno okvantificirano.44 P O KUD „Študent" je v letošnji sezoni že resno začel z delom. Redne vaje potekajo v vseh sekcijah: dramski, folklorni, plesni, pevskem zboru in plesnem orkestru. Prvi uspehi se že kažejo, saj bo v kratkem pričela z delom plesna šola, folklorna skupina je bila 12. dec. na gostovanju v Beogradu. Folkloristi so nastopali na jubilejni prireditvi ob 20-letnici Kulturno umetniškega društva Žikica Jovanovič-Španac. Na vratih študentskih domov se je pojavilo važno obvestilo, ki pravi (citiramo): „Začenši s 1. dec. 1974 bomo uvedli nov sistem pri prodaji blokov za kosila in večerje. Bloki bodo datumsko vezani in sicer bo za vsak mesec posebna barva, uporabljali pa jih boste lahko samo ob za to določenih dnevih. Kdor bo želel kosilo oziroma večerjo odjaviti, bo to moral storiti najmanj en dan prej. V tem primeru bo dobil vrnjen denar, sicer pa bo blok postal neveljaven. Na ta način želimo odpraviti pomanjkljivost pri poslovanju kuhinje: namreč doslej nismo nikoli vedeli, koliko obrokov moramo pripraviti, pa je prišlo občasno do tega, da je hrane zmanjkalo, večkrat pa smo tudi morali hrano zavreči. Upamo, da boste to novost vzeli z razumevanjem na znanje." Mi smo to novost vzeli z veseljem in razumevanjem na znanje ter jo posredujemo bralcem, vendar imamo kljub temu pomisleke. Vsi starejši študentje se bodo veijetno spomnili, da je z uvedbo datumsko vezanih blokov restavracija Center izgubila precej svojih odjemalcev in je tako morala preiti na proste bloke. V kolikor bo študentskemu domovom oz. restavraciji uspelo z vezanimi bloki upravičiti v perspektivi svoje kapacitete (1200 obrokov), jim iz vsega srca iskreno čestitamo. Pa še nekaj. Trikrat lahko ugibate, ali je kdorkoli vprašal študente, če se strinjajo s tem. IZ ZASEBNEGA DNEVNIKA ŠTUDENTKE Sem zadnjič slučajno obula nove čeveljčke, nove nogavičke, oblekla čipkaste hlačkice, novo krilce in prozorno bluzico zgoraj brez, in novi, topli plašček, si natrainala laske, obdelala obrazek, se malo nadišavila in odšla na sprehodek. Nisem niti malo domišljava, toda fantje so se kar ozirali za mano. In tako me ustavi urednik (ne vem, kateri, ko jih je pa toliko — urednikov kot sploh fantov, da si ne moreš več zapomniti vseh imen) Katedre - tistega študentskega lista, ki je imel zadnjič enkrat štos v periskopu — in me nagovoril: „Kolegica, ali si ti študentka? “ „A seveda sem.“ „Pa si že slišala za Katedrq? “ „Katero pa misliš? " „Časopis...“ Vedela sem, da bom nekoč uspela priti v časopis. „Ja, seveda sem slišala. Imeli ste dobro sliko neke deklice, samo razgaljene prsi niso bile najlepše." „Pa se na vaši šoli nič ne dogaja? “ „O ja, saj se, pa je premalo fantov." „Pa veš, da je Katedra, vaš, študentski list? “ „Oh — ho *- ho — ho ...“ to sem izrazila s posebnim navdihom za lepoto. „Zakaj nam nič ne napišeš? “ „Saj ne znam pisati. O čem naj pišem? “ ■ J „Ali se tebi osebno nič ne dogaja? “ „O ja, saj see mi.“ 1 v „Potem pa to napiši v Katedro." In tako sem to tudi napisala v Katedro, kot mi je naročil urednik, pa še fotografijo vam pošiljam, dajo objavite, pa objavite, da sem pridna študentka, da stanujem v študentskem naselju V. bloku, soba 1013 in da ne sprejemam obiskov, razen v skrajnem primeru. P. S. KATEDRE: Upamo, da našega povabila k sodelovanju ne boste zmeraj napak razumeli! ajt Dne 21. 11. 1974 je Večer, največji slovenski popoldnevnik, objavil v svoji rubriki UUDJE ... vest z naslovom Kdo na kogresu ZSMJ. Med drugim piše: .. ..„Predstavniki študentov so: Štefan Flisar z VPŠ, Milan Kerkez, visokošolska konferenca ZSMS, Mik Rebernik z VEKŠ in Bojan Kavčič z VPŠ (vsi iz Maribora)." Ne boste verjeli, toda podpisani — jš - je v enem stavku napravil kar štiri napake in sicer: 1. ne predstavniki študentov pač pa delegati ZSMS, izbrani na IX. kongresu ZSMS, 2. ne Milan Kerkez, visokošolska konferenca ZSMS, temveč Milan Kerkez z VTŠ, 3. ne Bojan Kavčič ampak Bojan Kovačič, 4. ne „vsi iz Maribora" pač pa Štefan Flisar iz Murske Sobote in Mik Rebernik iz Slovenj Gradca. Dragi in velespoštovani -jš-! Če še vedno velja tisti prastari pregovor „Kar se Janezek nauči, Janezek zna", potem se točnega poročanja prav gotovo niste naučili. ŠTIRI RACE NA EN MAH Franco se pretegne, dekleta zaijujejo, on ubogljivo sede nazaj na svoje mesto in jim neutrudno sveti. Brutuse se vme. Brutuse: „Vidiš, zdaj te pa obkrožajo lepa dekleta, da jim smeš svetiti, čeprav nisi zagrešil nobenega velikega zločina: kot večina državnih voditeljev si se držal le svoje filozofije in poti, pa čeprav te je pripeljala na rob propada. Mir dekletca, skrijte svoje častite. Pa si poglej nas, primer Jugoslavije, primer Jugoslavije v malem. Poglej si naše malo misto Maribor, pa boš videl svojo sliko, kako počasi tone. Poglej si množico študentov, ki demonstrirajo po ulicah, ki vzklikajo zahteve po radikalizaciji študijskega procesa. Poglej jih, kako so prepirljivi, še med sabo si bodo skočili v lase. Kdo bo aktivnejši, kdo bo bolje delal, kdo bo imel boljši program? Poglej pa malo na njihove šole, tam se tresejo profesorji, ker jih je zagrabu paničen strah, študentje so se združili, nenadoma so skupaj in zahtevajo enako, nenadoma so se pojavili pravi vodje, s pravo taktiko in pravilno potjo urejevanja problema. Vidiš, kako vsi pridno brskajo po svojih zarumenelih zapiskih, iz katerih predavajo že dekade, ne da bi pustili pretipkati svoje blazne pametnosti Poglej, kako krčijo in črtajo nepotrebne stvari iz svojih predavanj. Takšnega delovnega razpoloženja še ni bilo videti. Ali si moreš Salazar and Franco they try to rule the world, they try to hold the upper hand, the result vvould be the same. Sam veš, da te zmerjajo s fašistom, ti pa nič. Daj, premakni malo svojo tolsto v hladnejšo vodo, da ti jo stisne in ti potisne pravo misel v to zagamano glavo.“ Brutuse se odpravi po novi zalogaj mrzle vode ... Vsake sanje se končajo, kadar se najlepše stvari prično. Brutuse ni nikoli uspel ponovno zaliti štirih nagih deklet pri igri kart, Franco pa nikoli ni uspel zaigrati svoje prve vloge v kakšnem dramskem tekstu. Prav zares čuden pojav so te sanje v psihologiji človeka, ps. I. Kakršnakoli podobnost teh sanj s kakšnimi drugimi sanjami, ali celo resničnostjo, je samo sanjsko upravičena. P.S. I: Tekst je prvi te vrste v razpisu tekmovanja originalnih študentskih dram mariborskih študentov. -ajt STRIP, K! h/AKf/ 'gUJE~~~JJ/T/\iOVd Jfl LAHKO uFOHH ^ /zvo£i' ~ T / V-V k7^ m )\ ( J 4 ( lis Z' V \jjMy Ki So S/ J/ ^ ( |i \PKj 'SRfitl W .\f05RCLlj Bruto, brutuse moderni KRATKODEJANKA BRUTOVIH ŠPANSKIH REVOLUCIONARNIH SANJ! EDINI AKT: štiri naga dekleta kartajo ob nagi mizi, Brutuse jih poliva s hladno vodo, ker poletna vročina pari deve. Ob polivanju Brutusu uspe govoriti s Francom, ki sedi na mizi in drži svečo, da dečve vidijo kartati. Brutuse: „Nima smisla, stari moj, bodite prosim mirne, saj že hitim z vodo - to je popolnoma zgrešeno. Mar bi me ubogal pred dvajsetimi leti in se malo pomodernil. Zdaj pa imaš sranje, ko ti pred nosom osvobajajo te portugalčice, to ti je trn v peti, da ne moreš več prav spati, ne jesti, ne živeti. Pa vidiš, da vsak dan vsaj polovico časa porabijo, da te nafulajo z vsemi opičjimi hormoni, da si čfl, mlad in vesel. Toda tudi opice se večno ne smejijo. Dekleta ljuba, le malo potrpljenja, saj že grem po svežo vodkico.“ Brutuse odkolovrati pod arkadami na drugo stran prizorišča. zamisliti, da se enkrat ne morejo postaviti pred kateder in klicati ožigosane ovce, če so se vse zbrale na njihovih predavanjih. Vedi, lahko zašijejo katerega od študentov, če le ti manjkajo več kot trikrat na semester. Vidiš, kako se bo vse lepo moderniziralo v tem mestu, ki dobiva univerzo. Najinteresantneje pa je to, da pišejo celo skripta, katera bodo osnova študentom, da bodo doma pripravili snov in se pripravili na seminarsko obdelavo gradiva. S tem jim bodo seveda odvečne ure predavanj odpadle, imeli bodo več časa, da si ga bodo sami razporedlili po lastni — najboljši presoji, še celo ostalo jim bo nekaj časa, da se bodo lahko udejstvovali v študentskih forumih, kar jim zdaj predavanja onemogočajo. Pa poglej, še celo delavci so z njimi na cesti. Deklice, res sem se razgovoril, saj mu bom kmalu do konca povedal in vas ponovno poškropil. Pa veš, kako so pridobili delavce na svojo stran? Natolcevali so, da imajo profesorji prevelike plače za svoje opravljeno delo in med delavci je završalo. Vidiš tako napredno študentarijo imamo pa mi v Mariboru. Ti Se greš pa še vedno vernost svoji staromodni filozofiji nasilja, ki jo imaš, če se prav spomnin, že od rojstva. Z materinim mlekom si jo pil in tako jo boš odnesel v grob, da bi te čimprej spametoval sam hudič. Sam poznaš tiste tipe, ki ti postajajo vse nevarnejši, tisti zamazani hippiji s pravo, zdravo filozofijo: KATEDRA ) 1975 5 јаовпо dtxnko\ t коичко) I K"n'4U^J. dte&ricr' J&rvV Х&£сг ^t/ГП/ flLt6isrr& уУИЛЛв- jjn, MAfitRov fotncr ^ r» ■ta«|r»»9»l^