V Trstu, v ponedeljek 23. decembra 1911 Letnfk XV. III r-ah ĆM- rTvtnf. tmfl nedeljah hj pravnikih. — r dn itvo: olic.i »v. Fraa'lik* Aslfktt« ?>. I. aađrtr. - Dcplsl ^ % f-fj»''Ja!v ureaniltvu. _ Ne'rankiran« pi«an o« rr»-uja rokopiit se n« vračalo. — nda|a'.e!i in odgovoral ure^nf* uri Oort.na. — Listni1, kon^re J lista ,l:d!ooKt". — Tuk ti-r-.e t )l<0't. — Ttleion ureiniitva ta upri,-« Uit. H5J. — ■r.luln* : cel* leto -«0 K, pol leta Z) K, tri tneiee« K — »J ncdcJjiko Udaji za cejo leto 8 K. pul leta 4 K. PoMiaent tteTlffc« z* Trr* In e^oHeo ifl »t«. r»««| rt Oel«'. L-fO^ev O'jftaikov w,-h ro 0 ■ i ; «rrti ct, riti vi'«, po.tanirr, VJbHt. Ofltti Viarnlh ?i\cd / po M v.: Min* » tfkatu l'r4« S utl ai K, vn' < j mt« 3 K. tt«* if .;i p« ' »t«. tfieda, nainaal rv SO vm. Oglace iprtftms ne.atm oddelek EdmcMi. N.rroča- u !n reUa načne v p».Hjt)» tekljućao upravi „Eđ'tit Hi-, L'prav* r. n«*ratni oddelek « •«*. bajna v ultcJ av. Praočliks As. 2S>. — y«s?ir>»>rai. rifnn J Nova jugoslovanska vlada sestavliena. pgLGRAD. 20. dec. Kriza Je rešena. Stojan Protić le plavil v sporazumu z vsemi strankami sledeči koali-■41 kabinet: Predsednik: Stojan Prntlč: podpredsednik: dr. Anton KoroSect zunanje stvari: dr. Ar.ton Trumblč; voinO: general Mlha.ilo Rašič; notranje zadeve: Svetozar Prlblčevlč; pouk: Ljuba Davldovlć; finance: dr. Momčilo Mnčič: pravosodje: dr. Marko TiiikavlC; bogoćast c: dr. Tufcomir Alaupovlć; trjovlna in obrt: imenovan bo član liberalne franke. Imenovanje se izvrši jutri, poljedelstvo: dr. 2ivko Petričlč; prebrana In obnovitev: Milole Jovanovlč; železnice: Ing. Marko Vnlovič; javna dela: Miloš Kapetanovič; gozdarstvo in rudarstvo: dr. Spaho; socialna politika: Vltomlr Korač; pošta in brzojav: dr. Eu'o Lukinič-; prcđdela za konstituanto: dr. Albert Kramer. Rcscnt-prestolonaslednik bo nove ministre jutri zaprl-jceel. v Pripomba uredništva: Razlika med prvo In scdnnlo ministrsko listo ni velika. Predsednlštvo Je prevzel na n:sto Nikole Pašiča Stojan Protić, zato pa je zavzel prejšnje Protlčevo mesto, finančno ministrstvo, dr Momčio Ninčič. Za bogočastje je bil v prvi listi določen tlr. Jožo Sunarlć, bc-jcnski Hrvat, v scdan'1 listi pa za--zema to mesto tudi bosenskl Hrvrt. znani pisatelj dr. Tiijsomlr Alaupfivlč. Imenovan:« ministra za trgovino in ni rt zn katerega le Ivi prvotno določen Srb dr. Vojn Veljkovlč, opozicljonalee, nam je doslej še neznano. Mi nistrstvo za poljedelstvo, gozdarstvo in rudarstvo, ka-f:ro je bilo rrvotuo poverjeno Hrvatu-Star 'evlćancu dr. 2ivku Petricieu, se je st(!:jj razdelilo v nrin?strštvo za •v.ljedclstvo, ki je ostalo dr. Ptjtrićiću, In v ministrstvo .-.i gozdarstvo f*i rudarstvo, katero ibenlku in okolici. Zvečer se je udeležil poveljnik i' an-:!cškfmi častniki domače raba\ j v prostorih šibeniškega Hikola. Ta pozornost Angležev je zbnčila med hrvatskim prebivalstvom veliko navdušenje. Angleškim čast-nikom so priredili v sokolski dvorani prisrčne ovacije. Ob njihovem odhodu so igrali angleško himno. Bodočnost Trsta. DUNAJ. 20. dcc. AVicn. Allg.' Zeitung^ prinaša razgovor bivšim italijanskim pesi ncem Pittonilem, ki je (iospel semkaj iz Trsta z r.c!:o komisijo zaradi prevoza ' imiskih beKUIlce^• in vojnih ujetnikov v njihovo do- movino. Pittoni Ic z ozirom na odpadlo Trsta po Ita-i iijanih Izjavil, da bo Trst nehal biti irgovsko mesto.! ker nima zaledia. Boticčno«t Trsta Je odvisna od ustvaritve velike indurtrtic In Mjedelstva. Scdai je i;:ed Trstom in ftalijanskimi pristanišči ž;\ali-:n proine*. Načrt, da bi se Trst infer.tiacionaliziraJ, smatra P|ttoni za utopijo. Italijanski kralj ▼ Parizu. PARIZ, 20. dec. Danes dopoldne ic Italijanski kralj posetil italijanske bolnišnice in nalo odšel v botcl Mau-rlce pozdravljat bivšesa črnogorskega kralja Nikito, katerega jc že včeraj posetil itafiiansk? prestolonaslednik. PARI7, 20. dec. Danes zvečer ob 6 je Wilson vrnil italijanskemu kralju poset. — Davi Je sprejel WiIson Or-landa in Sonnina. Poeovor je tra'aJ nad poldrugo uro. PARIZ, 21. Italijanski kralj in prestolonaslednik sta se ob 11 '30 ponoči odpeljala v Verdun. Na postali se jc poslovil od njiju predsednik francoske republike Poincare. Wilson v Londonu. LONDON, 21. dec. Reuter poroča, da prideta VVllson in soproga 26. t m. v London, kjer bosta gosta angleškega ,kralja v Buckinghanovl palači. Joftre Član francoske akademije. PARIZ, 20. dcc. Včeraj sc je izvršilo slovesno Imenovanje bivšega irancoskcsa generaiisima Joffrca za člana francoske akademije. Volitev v Nem*}!*. BEROLTN, 19. dcc. VVolfov urad porofia: V današnH seji nemške državne konference delavskih iti vojaških svetov na Nemškem se ie z veliso večino ob pritrjevanju večine in ugovarjanju manjšine sprejel predlo? člana Cohena (Reuss), da naj se volitve v narodno skup-ičino vrše 19. Januarja 1919. Bogata žetev v Amerik'. AMSTERDAM, 19. dec. Nizozemski novinarski t:rnd »Radio« poroča z dne 16. t, m. iz Washingtona, da bo po cenitvi poljedelskega sveta žetev zimske pjcnicc najbogatejša, kar Jih dežela pozni. Pričakujejo pridelek 1 765 milijonov pušljcv. Srbska uspava. Piše dr. Ivan jtolgc*. If. Posebno važnost polaga zakon na sestavo volilnih komisij, v katerih poslujejo kot predsedniki in člani sodniki in zastopniki kandidatnih list. V vsakem glavnem okrožnem mestu posluje glavna vojllna komisija, ki zbira vse glasove, proglasu Jzid volitve in oddala poslanske izkaznice. V tej. komisiji predseduje član državnega sveta aH kasacijskega* sodišča. Izvoljen potom kocke; člani so pa: župan mesta, član apclacijskega ali predsednik prvostopnega sodišča in po dva zastopnika vsake kandidatne liste. Za pasivno volilno pravico jc treba starosti 30 let ter plačevanja letnega neposrednega davka v znesku najmanj 30 dinarjev. Policijski uradniki nimalo pasivne volilne nravicc. Voiilna peri joda znaša štiri leta: splošne volitve se I-majo vršiti 8. septembra, cd katerega dne teče štiriletni rok tudi v slučaju volitev vsled prejšnjega razpusta. Dopolnilne (naknadne) volitve sc moralo izvršiti najkasneje za mcscc dni, ko se ie dotični sede*, izpraznil. Redno sc seziva skupščina na 1. oktobra vsakega leta in se redna sezliu (saziv) ne more zaključiti prej, ko Je rešen državni proračun. Poslanci ne oddajo ob vstopu v zbornico samo zaob-ljuba, pinpak zaprisežejo po besedilu, ki je določeno v ustavi (čl. 106). Jzvzcmši proračuna ne more o nobenem zakonskem načrtu skupščina razpravljati prej, ko ga jc ^proučil državni svet in oddal o njem skuščini svoje mnenje, katero zastopa državni svet po svojih odposlancih tudi pred skupščino. Naredbe za Izvrševanje zakonov kakor tudi naredbe, ki imajo svol izvor v nadzorni in eksekutivril oblasti kraljevi, izdala sicer izvrševalna oblast (ministrstvo), ali v vsaki naredbi mora biti Imenovan zakon, na katerega sc naredba opira. Na vsako Intcrpelaci'o mora ministrstvo dati odgovor, in sicer prej, kn se sezija ziklluči. O državno-prrvnem položa'u ministrov se razpravlja v VI. poglavju (čl. 131-139). Tukaj bi bilo povdarjatl določbo, da nobena pismena ali ustna odredba kraljeva ne more v nobenem slučaju odvezali ministra ali kakega državnega služabnika ud zakonite odgovornosti. Ne samo skupščina, ucffo tudi kralj ima pravico obtožiti ministrstvo pred »državnim sodiščem«, ki sestoji iz članov državnega sveta In kasacijskega sodišča. VII. poglavje (čl. 140—1*15) ic posvečeno ^državnemu savetu«, to je oni instituciji, ki kakor v Franciji tvori nekako protiužis zoper nevarnosti rcorncjcncKa parlamentarnega sL.tcma. Dasl brez neposredne eksekuUve, ki jc združena v parlamentarnem ministrstvu, ie državni svet vendar do svo i stalnosti, stvarni avtoriteti in politični neodvisnosti, ki jo ima, čuval najvišjih državnih interesov. Sestava dr/avnega sveta, ki sestoji Iz 16 članov, je skupno delo eksekutivc in parlamenta. Kralj predlaga 16 kandidatov, iz katerih izvoli skupščina 8 članov, in skttpsčina prediakit 16 kandidatov, i;: katerih izbere kralj 8 t.lanov. Člani so imčnovani za celo življenje, ne morejo biti brez njihove volje odstranjeni, upokojeni ali poklicani na druga mesta, in tudi če jc kak državni svetnik bil iin'jiio\ 'm ministrom, se njegovo mesto ne more zasesti, ampak svetni!: vrne, ko W ministrsko službo ostavil, zopet \ di/avni svet. Za Imenovanje jc potrebna starost 35 let, do\f.Mtcv univerze ali tlrujie enakovredne visoke šole in najmauj desetletna državna služba. Združuje pa državni svet sidne, administrativne in pa tudi važne politične kumpeience. Državni svet posluje kot najvišje sodišče v Javnopravnih zadevah ln ima v jem oziru ne samo skoraj v^e kompetence upravnega in državnesa sodisča v bivši Avstriji, ampak Jc tudi disciplinarno sodišče zi državno uradništvo. Državni svet razsoja tudi v tožbah, ki iiii v Imenu države vloži »državna kontrola* proii ministrskem odredbam v-slučaiu. da bi se kršil kak materijala* državni interes v korist posameznika. Kot administrativna instanca posluje državni svet pri sestavljanju kandidatne liste za izpraznjena mesta pri giav;ii državni kontroli, hi pri kasacijskem sodišču, odobrava »izuzetno stupanje« v srbsko državljanstvo, presoja. ali so poravnave med državo in posamezniki državnim interesom koristne, odloča o potrebi razlastitve v prid državnim interesom Itd V političnem oziru Izdeluje državni svet na poziv vlade zakonske predloge in načrte administrativnih imtc-deb, proučava, kakor se le že reklo, vse zakonske nacrte, ki Jih ie predložila vtada ali ki prihataio iz inicba-tivc skupščine, sodeluje rrl volitvah, dalic so člani Cx-zavnega sveta tudi člani sodišča za obtožene ministre. V VIII. poglavju (čl. 146—159), ki se nanaša na sodw, oblast, je povdarjatl določilo, da «;c nikdar in naj si t.» pod kafrrimkoli imenom, ne smejo ustanavljati Izvanredna al; preka sodišča ali kake komisije s sndno kom-pctenco. Redna sodišča so pa: prvovrstna (tndl porotna) dalic apelacijska sodišča in kasacilsko sodišče, ki je enti za ccjo kraljevino. Le-to razsoja tudi o kompetenčnib sokoblh med upravno In sodno oMastio. Predsednik kasacijskega sodišča ima čin državnega svetnika IX. poglavje (čl. 160—169) govori o okro/nl, trezni in občinski samoupravi, ki jc v bistvu osnovana na is ;h tcmelj'h kakor pri nas. V okrogih poslujejo »poleg državnih upravnih oblasti.-kot sapioupravni organi: okrožne skupščine ln okrožiU odbori. Njihova aadača je, Ja deluieio v nrid prosvetnih industrijskih, prometnih, zdravstvenih in f:naniinčlnskcm zboru. Za volilno pravfco v okrožni ln občinski zbnr \ ct'a kakor pri skupščinskih volitvah cenzus 15 dinarjev neposrednega letnega dr/nvncg.i davka. Zadrugartl voUJo tudi tu neglcdc na količino davka. Kakor pri nas so tudi v Srbiji okrožla, si erl In občine dol/.nc, poleg svojih poslov opravljati dr.iavne poste lo sc Jim po zakonih odredijo. Tedaj tudi v šrhbt sc ra'-.k^ čuje med lastnini (domačim itt ^prenesenim i delokro-gooi občin. Tudi ulede imovine, premoženje, in doMad vellajo ista načeln kakor pri nw. Določila X. poglavja (čl. 170—178) se nanašajo na državne tlnance, državno ekonomijo in državno rrr.mo-. ženic. Olcde državnega proračuna ic omeniti, da - drurR če kakor v bivši Avstriji — velja tudi v SrbMi konstiuj-cijonaln: princip, da srbska skupščina nc more predloženih kreditnih postavk zvišati, pač pa zmanjfatl. Budžutni provizorij tudi ne vsebuje, kakor jc bilo to v AvstriH praksa, neomejenega pooblastila, ampak pomenja le • privremeno produženje budžeta iztekle računske codinc«. Tudi velja ustavno načelo, da se ne sme nobena »-penzija, milostinja ali nagrada« nakazali iz državne blagajne, ?!:o ni osnovana nz zakonu. Tudi proti temu m.čolu se je v Avstriji konstantno grešilo. Od državncca premoženja se razlikuje kraljevo privatno premoženje, s katerim kral! lahko rned živimi in za slučaj smrti razpolaga po določilih občnega civilnega prava. Olcdc teca premoženja so tudi za kralja kot obtoženca pristojna redna sodišča. Razen tega privatnega premoženja uživa pa kra!| tudi ono državno premoženje, ki se mu jc v to svrho dalo na razpolago. To premoženje (večinoma nepremičnine) ostane last države. Za vzdrževanje tega premoženja mora kralj na svoje stroške skrbeti. Glavna kontrola (računski dvor), o kateri govori v XI. poclavju (čl. 179—l«l) Jc od ministrstva neodvisna tfer sestoji Iz predsednika ln štirih članov. Predsednika kakor dane voli skupščina iz kandidatne liste, sestav-l'enc po državnem svetu. Kakor državni svetniki se tudi člani in predsednik kontrole proti njihovi volji nc morejo odstraniti ali pa upokojiti, l^redsednik kontrole ima čin državnega svetnika. XII. poglavje (čl. 182—188) sc nanaša na službeno pragmatlko državnega uradništva, XIII. pa na cerkev, šolo in dobrotvorne zavode (čl, 189—193). Kralj Jc zaščitnik vseh priznanih veroizpovedani v Srbiji. Notranji uprava Iztočno-pravoslavnc cerkve pripada Arhijercjskemu Saboru, drugih veroizpovedani pa njihovim duhovnim obtastvom. Duhovne oblasti kakor Iztočno-pravoslavne cerkve, tako tudi vseh drugih priznanih veroizpovedani stoj«; pod nadzorom ministrstva za cerkvene posle. Korcspondcnca duhovnih oblasti tako pravoslavno cerkve kakor 'tudi drugih veroizpovedani s tuiezcm-skim! cerkvenimi oblastvl, sabori in sinodami, se vrši z odobrenjem ministra za cerkvene posle. Službenih dopisov ali narcJb, ki prihajalo od duho\-nih oblastev, saborov in sinod Izven Srbile ne more nobena ccrkvcnn oblast v Srbiji razglasiti in izvršiti i>brez znanja in odobrenja' ministra za cerkvene po^-le. VX!V. poglavju lil. 194—199) so ugotovljena temeljna načela alcde vojske, v XV. pa predpisi glede revizije ustave. Predlog, du se v ustavi nekaj iznrcincni ali dopolni ali raztnimačl, more staviti krii'i ali skupščina. V orudlogu sc inoraio izrecno navesti vse točke ustave, ki naj sc izpremenljo, dopolnilo ali raztnlmačijo. Ce jc predlog stavljen od krnila, se skupščina, ko se JI jc predlog : poroči', razpust« in najdaljšem roku štirih mcsccev pozove velika skupščina. Cc je,pa predlog izšel i skupščine in ie bil od skupščine v dvakratnem glasovanju z večino vseli poslancev, kolikor jih ima skupSčiaa, sprejet, poUui se skup- Straa fl. ^EDINOST« Stev. m V Trsta, dne 23. decembra 1318. -^ina istotaka razpusti In velika skupščina pozove ki na edina pravico končnega sklepanja o reviziji. V prvem kakor v drugem slučaju sme velika skupSči-sklepati !c o izpremeni, dopolnitvi in interpretaciji .lili določil. U so navedeni v prcdlosu, ki je bil povod njenega seziva. Revizija je pravomoćna, će je sprejeta d većine vseh poslancev, ki imajo po zakonu sedež v skupščini in sankcijonirann od kralja. 2e ta sumaričen pregled srbske ustave svedoćf, da vele v nji zares duh pravega konstituciionalizma ter da ■e ustava odkrit in odločen izraz istotako odkrite in od-, 'ečne volje za konstitucijonalno vladanje. To se kaže v j Joločilih glede državljanskih pravic, ki so absolutno brez , )r;držka in pogojev. To velja pa tudi glede dinamike .eprezentatlvnega ustroja, ki je tako urejena, da pride: ,.i«'.rodna volja zares na ccli črti do odločilne veljave, I Ja so pa v to dinamiko vdelani oni zavori In zagozde. j <1 iz s;im2ga sebe in avtomatično zadržujejo, da velik -stro* narodne svobode ne zabrede s pravega pota. Iz jtigae ljudstvo iz Ziljske doline, ker so mu različni 'nemški, oziroma nemčnrski mogotci in učitelji natvezli, da spada vsa Ziljska dolina pod nemško ozemlje. Prebivalstvo ie naprosilo poveljstvo orožniškega oddelka ;oomi'ji. Osnovali so v Ziljski Bistrici slovensko oro/.-oiško postajo, da varuje začasno inietje Slovcncev pred flenirško druhaljo. Posebne zasluge v hujskanju imata učitelja z Bistrice ia Gorii. Slovenskega župnika so ob oetih zjutraj iskali z oboroženo silo, jim pa jc komaj ušel. Razobesil je namreč slovensko zastavo, ki peče tukajšnje nemškutarje. Narodna vlada naj ukrene kar najhitreje, da bodo Slovenci varni na jugoslovanskem pzemlju, in naj protestira pri koroškem deželnem odboru, finako se godi tudi v Sv. Štefanu, Brdu in drugih kraiili. Križišče Belialc nai čimpreje zasedejo jugoslovanske :ete, da bo tako Ziljska dolina z ostalo Jugoslavijo r.ve-„ina tudi po železnici. Treba je pomagati koroškim Slovencem in jih odrešiti jarma in hlapčevstva ter vzpodbuditi otnahljivce k narodni zavednosti. Nameščajo naj se slovenski učitelji in naj se ta mesta čimpreje zasedejo. Tukajšnji nemčurji agitirajo s polno paro proti kraljevi rodhini Karagiorgjevičcv. Pravijo, da ie le ta kriva vojne. Ako se tukajšnji Slovenci Izrečejo za Jugoslavijo, .bodo zopet poklicani pod orožje proti Italiji. Rešiti jc ilrcba zavedno Hudstvo slovensko Ziliske doline. Italijanski ministrski predsednik Orlando. je ime! v italijanskem senatu inrunenit go\or, ki je za tistega, k! zna citati z razumom, kaj pot'ien, da si more ustvariti važne zaključke. Seveda moremo mi — i ozi-rom na kremni obseg našega lista — podati le nekaj' slavnejših momentov. Itali.ia se nahaja — jc menil g. Orlando — v položaju Jadie, ki je v nevarnosti, ali še ni priplula v pristanišče, ki ie ima pred seboj. Neposredne težave se v tem tre-1 nutku niso zmanjšale, marveč so sc morda še povečale. Kar e : če vpr?Šanl medrarodnega značaja, se ne more SDuščati v podrobna razpravljanja: ker ni smeti spravljati v kivnost, kar se razpravlja zasebno, in ker so stremljenja Italije podrejena kriterijem splošnega značaja, ki utegnejo prevladati na mirovni konferenci. Uvcr-icn je pa, da,se ti kriteriji pravično uporabijo za Italijo. Ta načela so načela VVilsooova, ki smo Jih ml proglasili s tem, da smo očistili vojno temnih točk in jo povzdignili do najčistejših načel človečanstva. Ne more se pa vedeti kako dolgo bomo mogli ostati zvesti tem načelom, ker rtegnejo v praktičnem izvajanju naleteti na zapreke. Glede odškodnin meni Orlando, da bi bilo krivo misliti, da Je kaka sovražna država, ker jc bila porušena, odvezmi od odškodnine. Nekaterim poslancem, ki so dali odmeva narodnemu Čustvovanju, češ, da se morajo doseči vsi neposredni cilji vojne, jc zatrjal g. Orlando lc na splošno, da bodo možje, ki vladajo" sedaj Italijo, tudi v teli odločilnih trenutkih znali z vsem ognjem braniti vse, kar odgovarja narodnemu čustvovanju, ali pri tem se ne bodo dali nadvl^dovati po^ ncsoravljivosti. Ne koristi in ni potrebno — jc nadaljeval — domišljati si. da smo le. ml ia Izključno nri terotoralft zhmhco v tej svfetovni vojni. Gotovo si moremo misliti, da bi bila usoda te vojne drugačna, te ne bi bila Italija v začetku proglasila svoje nevtralnosti, če he bi bila potem velikodušno posredovala v uri, najbolj težki za zaveznike, čc ne bi bila preprečila izrabljanje militarlčne zmage tiad Rusijo, prisilivši Avstro-Ogrsko, da jc morala vreči svoje čete Via Sočo. če ne bi bila Italija tfo predoru pri Kobaridu sama zadržala lijt odklonMa silni sunek vse avstrijske voiske ter dovcdla do sijajnega uspeha. Na to jc Orlando priznaval sodelovanje zaveznikov za zrnato sporazuma In je nadaljeval:' Italija je danes velika država, a ne po kakih diploma-tičnih koncesijah, marveč, ker ie dokazala sposobnost delovanja 'in voljo, ki ji> postavlja na stran največjih zgodovinskih držav. To povečanje ne more biti več predmetom razprav nlkakih mirovnih konferenc: ne more mu nihče oporekati, niti ga ne more manjšati. Na to pa je izpregovoril govornik na naslov italijanskega naroda poziv, nai se ne da prcobvladovati le po enem samem vprasaitfu, pa na) je še tako važno in more v italijanskih srcih vzbujati upravičeno najsvetejše čustvovanje. Italijanski narod naj pomisli, da je njegova pravica in dolžnost, da misli na žlvljcnske koristi, dotikajoče sc naravnost in v bližnjem času, da pa pri tem ne pozabila lit ne prezira, da Se v tem trcni'tkn obnavlja vse človečaustvo, ju d« nI le goppcdprdkni i« I ©rito. rljalniii vprašanj, ki iuiaio siccr goiovo veliko va.lnost za Italijo, marveč da je tu tud? etnika in polHIčtta *? redba sveta, ki mu nora tudi Italija položiti svoj davek volje In mislil! žalostna usoda je hotela, da jc Italija do. slej navajala svojo politiko le na uvaževanje omejenih ciljev. Seda*, ko jc dosegla, da more zapreti svojo hišo, in ko je narod dokazal, da more iti zna braniti svojo stvar, nroti vsakemu ogrožanju: sedaj začenja In mora začeti za Italijo čas mednarodne skupnosti povsod (mi, kler zveze »ospodarskeita in orastvenent značaja dov»-jajo Italijo v stik z drugimi narodi! To je moja nali skrene jša želja kot državnika In Italijana. Zaupam, da jo bo narod italijanski znal ostvariti. Naši sinovi niso znali samo zmagati v strašni vojni, ampak bodo znali tudi odpreti jasne poti miru. metnega v izogib realnega skrčenja temeljne plače. Toda ni sc zgodilo tako, temveč je zamenjava kron za lira postajala vedno pogubnejša. Prej se je dajalo 60 lir zu 100 K, sedaj se jih daje sumo 40. Da se bolie pojasni vs.i težavnost položaja, v katerem sc nah3la sedaj ubožno ljudstvo, z-dostujc dejstvo, da svojci vpokllcancev, ki so dosle.i dobivali I( 1'SO podpore na dan. sedsj na podlagi menjalnega ključa dobivajo 74 centcslmov, torei veliko manj kot svojci vpoklicancev v drugih mestih v Italiji. Enako sc more reči za begunce in rodbine v inozemstvu zadržavanih mornarjev. Zato zahteva komisija, da naj se izplačujejo p'ače v lirah, toda lira za krono. Komisija pravi: Zahtevana Izprcmeniba je nujno potrebna. v izogib neznosnega osiromašenja delavskih mas, v preprečitev popolnega uničenja tolikega ubogega ljudstva, ki jc moralo doslei, vse žrtvovati za vojno. Komisija predloži vladi, občini In Zvezi delodajalcev tozadevno spomcnico, sklicujoč sc, da je tak ukrep v korist ne samo delavstvu, temveč vsemu mestu. — Res ie tako. Strinjamo se v polili meri. Darovi. — V počeščcnle spomina umrle gospe Marije Scđcv-čič daruje F. Fonda 30 K za roj. C. M. podružnico. — Denar hrani uprava. ZIMCO G. Plff3 lifieilravBik Ur. J. fernjlt .. --- , . v dclle Pisto -eccbio 12 (regal nI. Posto) Izdiranje zobov brez boleeiti. Plombiranja. Umetni i-obje. v Trstu r.e nftliajp, na Korza St 15 7r:;:u io upalo, da sc potom, ko mine prvi trenutek vtllfcc negotovosti, ukrene lini pa- Podrulnica v Trstu Ulica Caserma št, 11. Uradne ure od 9-1, Kupule in prodaja vrednostne papirje v-ake vrste, srečke, tuje zlate in papirnate no cc in devize. Daje predume na vrednoMne papirje in b'ago in izvršuje vse v bančno strogo sp.ida oče trarziKC.je. Vloge no knjižice m&lz 4 % neito. Vloge na tekoči in žiro-račun najbolje po dog >voru. Vio Chssb i\ Rlsocr^lo 5 - r. 9. % Podružnice: Dunaj, Dubrovnik. Kot« r, Ljub- \ Ija^a, Metković, Oprtija, Sp'it, Šibenik, Zada% Ekspozitura: Kranj. Obavlja vse v bančno stroko spada* dajoče posle. Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun »ar v lirah in kronah po najkulantnejših pogojih. — Uradne ure blagajne od 9 do M. —