Posamezna številka 6 vinarjev. SleV. 2, Izven MIlane 8 vin._V UMA V pel«, 5, 1MMTH 1913.
~ Velja po pošti: = Za oalo leto naprej . ga en meieo „
sa Hemčljo oeloletno za ostalo inosemstvo
Leio XLL
K 28-
» ™
i : SC
V	Ljubljani na dom: Za eelo leto naprel . . K 24-— sa en meaeo „ . . „ 2'—
V	upravi prejeman nauSno „ 1*70
š Sobotna izdaja: s
u celo leto....... T—
za Hemčtjo oeloletno , „ 9-— sa oatalo laosemstro. „ 12'—
Inserati:
Bnoatolpna petlhrrsta (74 mm): sa enkrat . ... po 15 v
aa dvakrat...... 13 „
sa trikrat......10 „
sa večkrat prln.,/en popnat.
hritn Minila, zalivale, osmrtnice Iti:
enoB.olpna peiitvrsta po 18 vin.
i	Poslano:
enostolpna petltvrsta po 30 vin.
Ishaja vsak dan, izvsemšl nedelje in praznike, ob S. uri pop.
Bedna letna priloga Vosnl red.
KM- Uredništvo je v Kopitarjevi nllol itev. 6/OI. Rokopisi ae na vra6a|o; netranklrana pisma ae ne ssb sprejemajo. — Uredniškega telefona itev. 74. =		P	olititen list za slovenski naro	d	■	Upravnlštvo je v Kopitarjevi nllol št. 8. — Bačnn poštne branilnloe avstrijske št. 24.797, ograke 28.511, bom.-hero. št. 7563. — Upravnlškega telefona it. 188.
Današnja številka obsega 4 strani.
Dioaslnosi črnogorskega ljudstva Id vprašaole Mena.
(Od našega cetinjskega poročevalca).
Odkar se je rodila balkanska zveza gotovo ni minul dan, da ne bi izvestne vnanje sile trosile v svet razne novice o nesoglasjih med zavezniki. Hujskalo se je na vse strani. Najprej se je hotelo izrabiti nesoglasje, ki je vladalo med Bulgari in Srbi pred vojno. Ko to ni uspelo, se je hujskalo Bulgarc proti Grkom in Grke proti Bulgarom. Gotovo časopisje si je izmišljevalo cele bitke med zavezniki okoli Soluna in Bitolja, ali tudi to je ostalo zaman. Zvezne armade so na vsako tako kleveto odgovorile z novimi zmagami in z novimi uspehi.
Nato sta prišle na vrsto Črnagora 1 in Srbija. Izvestni listi so hoteli uveriti svet o nasprotstvih, ki da so nastala med Srbijo in Črnogoro, ter da se slednja protivi dohodu Srbije do morja. Toda tudi to se je takoj demontiralo in z ogorčenjem odbilo. Medtem so se v zadnjih dneh zopet pojavile take vesti, in sicer to pot o nasprotstvu med črnogorsko in srbsko dinastijo. Govorilo se je o nezadovoljstvu proti črnogorski kraljevi rodbini, češ, da hočejo Črnogorci Kadažordževiče. Prve take vesti so prinesli tuji listi, večinoma seveda nemški, in sicer baje iz Belgrada. Toda v Belgradu so to vest takoj najodloč-nejše dementirali in belgradsko časopisje je brez izjeme konstatiralo, da tak brzojav ni mogel priti ni iz Belgrada ni iz Srbije. Posebno velike važnosti je dejstvo, da so vsi belgrajski listi na.i-odločnejšc obsojali tako pisarjenje. Od početka vojska pišejo vsi ti listi zelo simpatično o Črnigori, tudi oni, ki so jo prej napadali, kot n. pr. »Štampa« in »Politika«. Cetinjsko in belgrajsko časopisje še nikdar ni bilo tako edino kot sedaj.
Pripomnim, da vsi listi zelo malo hvalijo uspehe svojih armad. .Srbsko časopisje ne piše o srbskih zmagah, ker ta posel opravljajo bulgarski in črnogorski listi, marveč proslavlja bulgar-ske zmage. Če se je razširila kaka ten-dencijozna vest o nesoglasjih med za-
vezniki, tedaj tega ni dementiral oni, ki se ga je česa dolžilo, marveč vedno oni, proti kateremu se je baje kaj zakrivilo. Ta enodušnost je najboljši dokaz, da je balkanska zveza močna. Kakor rečeno, o kakem nasprotstvu med srbskima dinastijama ni govora. Medsebojni odnošaji so celo boljši, kot ke-daj poprej. V Črnigori ni nikakega an-tidinastičnega gibanja, kot si ga je izmislilo nemško časopisje, ki je govorilo že o nekakem obsednem stanju na Ce-tinju, o aretacijah odličnih oseb radi veleizdaje in druge take čenče. Take govorice so pritajene želje gotovih krogov, sicer pa brez podlage, kav spričuje sledeče.
Mihajlo Ivanovie, znani ustanovitelj stranke »naprednih Črnogorcev v Srbiji« in bivši črnogorski minister, ki je zbežal s Cetinja, priznava v javnem proglasu, da v Črnigori še nikdar ni bilo protidinastičnega gibanja in da ga najbrže tudi ne bo. Bilo je tupatam nezadovoljnih ljudi, toda črnogorsko življenje in vzgoja sta nasprotna vsaki nelojalnosti proti kraljevi hiši.
Poglejmo razloge, ki jih nemški listi navajajo za svoje trditve. Pravijo, da je dežela ogorčena radi vojnih neuspehov pred Skadrom in radi lakote. Res je sicer, da so bulgarski in srbski uspehi sijajnejši, toda v sedanjih svojih prilikah more biti Črnagora zadovoljna. s svojimi osvojitvami, vsled katerih bo po vojski, četudi nc dobi Ska-dra, še enkrat tolikšna, kot, je bila do-sedaj. Z neuspehi pri Skadru jo pa tako. Vojska je vojska, to ve ves narod. Zato ljudje tudi nc iščejo krivca tam, kjer ga. ni. Skader bi morda padel, če bi se ga poskusilo vzeti s splošnim naskokom. To ve narod ravno tako, kakor tudi, da ravno kralj ni dovolil splošnega napada, ker se je bal prevelikih žrtev. Vojaki in ljudstvo uvideva kraljevo skrb in so mu za to hvaležni.
Druga senzacija v nemških listih je vprašanje radi Lovčena. Toda tega vprašanja ni nc danes, niti ga ni bilo ob aneksijski krizi. To vem od naj-kompetentnejše strani, od sedanjega predsednika najvišjega sodišča, Laza Toraanoviča, ki je za časa aneksije stal na čelu vlade. On jiajotUočnejše oporeka, da je Avstro-Ofirska kedaj predložila tako rektifikacijo meje, s čimer bi Lovcem pripadal A.vstriji. O kaj takem
se niti nc misli, kamoli da bi stavil predlog. To bi bilo drzno in Črnagora bi dala odločen odgovor.
Medtem je že »Slovenec« nekega dne pošteno osvetlil smešnost teh senzacij. Dodam samo še nekaj. Kdor je le kdaj stopil v Črnogoro, mora uvideti, da je Lovčen pozicija, s katere se da nc samo Cetinje, marveč cela dežela v par dneh uničiti. Zaradi tega. ga Črnagora nikdar ne more pustiti. Na Lov-čenu se nahaja tudi grob vladike Petra Petroviča Njeguša, in ta gomila je največja narodna svetinja. Niti Kosovo ni Srbu tako globoko usajeno v srce kot Lovčen. Zato se nemški listi varajo, če prinašajo take gorostasnosti. Cena Lovčena je samo svoboda Črnegore.
Odgovor balkanskih delegatov.
Včeraj smo priobčili nove protipred-loge Turčije, katere je stavila v seji mirovne konference, ki sc je vršila to sredo. Rekli smo, da ii novi predlogi pomenijo veliko popustljivost. Balkanski delegati so bili menda sami presenečeni. Turčija sc je udala na pritisk velesil.
Corriere della Sera objavlja obširno poročilo, kaj so delegati na turške predloge odgovorili.
Po izročitvi turških protipredlogov sc je seja za 1 in pol ure prekinila in so se balkanski delegati sami posvetovali. Eni so bili za to, da se turški predlogi v celoti odklonijo, zmaged pa je Venizelos z nasprotnim predlogom.
Ko se je seja zopet otverila, je Venizelos prebral sledeči pismeni sklep delegatov balkanske zveze:
Kar sc tiče predloga, da sc odstopi vse ozemlje, okupirano zapadno od Oarina, so delegati s tem zadovoljni, bodo pa zahtevali, da se beseda '.okupirano« izpremeni v »ležeče«. (Radi še neosvojenih mest.)
Kar se tiče predloga, da se glede odtinskega vilajeta vrše med Bulgarijo in Turčijo pogajanja z namenom regulaciji: meje, izjavljajo delegati, da se pogajanja vrče med Turčijo in balkansko koalicijo, drugič pa je obmejna regulacija nekaj čisto drugega kakor odstop teritorija po vojski.
Glede Egejskih otokov in Krete pričakujejo delegati, da bo Porta dala svojim delegatom bolj liberalna pooblastila.
listek.
Rožo sveio.
Angleški spisal H. R. Haggard.
(Dalje.)
Videti je bilo, da je pomirjen — vsaj ko je zopet dvignil glavo, je ljubosumnost izginila in le velika žalost je ležala na njegovih očeh. Tudi bojazen je ostala — kajti kaj bo z Masudo? Kako naj ravna ž njo? Prepričan je bil, da to ni bila samo domišljija, ki mine. Dasi je bila lepa in dasi jc bila plemenita, si ni želel njene ljubezni. Ni si mogel najti4 drugega odgovora na vsa ta vprašanja kakor — da se morajo stvari vršiti, kakor jim je usojeno. Sam pa je sklenil gledati na to, da stori svojo dolžnost, si ohrani srce in roke čiste in čaka, kako se vrzel razvozlja.
VVulf se prebudi, iztegne svoje roke in zavpije, ker ga je to zabolelo, godrnja nad svetlobo in reče, da je zelo lačen. Počasi vstane in se z Godvinovo pomočjo obleče, seveda brez oklepa. Tukaj, kjer so rumeno oblečeni Sala-dinovi voiaki resnih obrazov in čuječe stopali pred njihovimi vrati — bila sta namreč zastražena, da se ne bi kak morilec priplazil do njiju — jc bil oklep nepotreben. VVulf je poslušal korake straž po trdem tlaku in stresel svoje Široke rame, kakor da bi ga zeblo.
»Ta glas mi sega do mozga,« jc rekel. »Ko sem spregledal, sem za trenutek mislil, da sva zopet v sobani pri Aldžebalu, kjer so se ljudje plazili okolo nas, ko smo spali, in so morilci korakali pred zavesami, poskušajoč ostrino svojih nožev. Naj pride karkoli, hvala vsem svetnikom, da je to za nami. Povem ti, da imam dovolj gora, ozkih mostov pa morilcev. Odslej si želim živeti na ravnini, kjer niti griča ne boni videl, sredi poštenega ljudstva, tam daleč doma, vse orijentalske sladkosti in časti pa tebi prepustim.«
»Teh jaz nisem nikoli iskal in zdaj smo daleč od Eseksa,« odgovori God-vin na kratko.
»Ne,« je rekel VVulf, »ali videti jc, da same silijo za teboj. Kaj pa Masu-cla? Ali si jo kaj videl?«
»Videl sem samo lečnika, ki ti jc stregel, sužnje, ki so nama donašali hrano, pa sinoči princa llasana, ki jc prišel pogledat, kako nama gre. Povedal mi je, da Rozamunda in Masuda spita kakor ti.«
»Veseli me,« odgovori VVulf, »ta počitek je bil docela zaslužen. Kakšna ženska jc ta Masuda! Srce ima iz ognja in živce iz jekla! Povrh tega krasna — jako krasna, pa najboljša jahačiea. kar jih je kdaj jezdilo. Kedar pomislim nanjo, se mi zdi, kakor bi jo ljubil — ali ti ne?«
»Ne,« odgovori Godvin še bolj na kratko.
»O veš, reči smem, da zna dovolj | ljubiti za dva, ker nc naredi ničesar na pol in, če upoštevam vse,« je pristavil in se na ves glas nasmejal, »me prav veseli, da sem jaz tisti, na katerega tako malo misli — da, jaz, ki jo obožujem, kakor da bi bila moja zavetnica. Čuj, straže kličejo!«
In pozabil jc na to, kje jc bil, ter zgrabil svoj meč.
Vrata se odpro in prikazal se je emir Hasan, ki ju pozdravi v imenu Alahovem.
»Malokdo bi sodil, če .i videl vaju, gospoda viteza, »da sta bila gosta pri starcu v gorah ter v toliki naglici 'zapustila njegovo hišo skozi zadnja vrata. še tri dni, pa bosta laliko vesela, kakor takrat, ko smo sc prvič videli onstran morja. Hrabra moža sta, dasi sta nevernika; od te zmote vaju popelji prerok! Vrla moža, cvet viteštva! Da, jaz, Uasan, ki sem poznal mnogo frankovskih vitezov, vama rečem to prav iz srca,« in položil je roko na tur-ban ter se jima priklonil z občudovanjem, ki ni bilo lilinjeno.
»Hvala ti, princ, za 1ako hvalo,<; reče Godvin resno, VVulf pa stopi naprej, ga prime za roko in mu jo strese.
»Slaba zvijača je bila to, princ, ki si jo nam zagodel tam na Angleškem,« je rekel, »ki jc naredila konec življenju naJvrlejšega bojevnika, kar jih jc kdaj sukalo meč — našega strica sir Andreja D'Arcyja — konec, ki je bil žalosten
Diskusija.
Nato se je začela diskusija.
Glede prve točke so turški delegati izjavili, da zanje nima velikega pomena, ali se rabi beseda »okupirano« ali »ležeče«.
(V resnici je pa to pomenljivo, ker gre za Skader in Janino.)
Glede Albanije so delegati izjavili, da ne morejo privolili v to, da bi se obmejenje Albanije pripustilo velevlastem, marveč vztrajajo na svojem predlogu, da se imajo glede tega vršiti pogajanja med baJkansko zvezo in velevlastmi.
Resid paša je odgovoril, da se Turčija, ki bo izvrševala suvercniteta nad Albanijo, ne more odpovedati pravici, da v to vprašanje tudi poseže.
Zcdinili so se na to, da imata tako balkanska zveza kakor Turčija pravico, se glede tega vprašanja z velevlastmi pogajati.
Glede odrinskega vilajeta je dr. Danev jako energično poudaril, da Bulgarija ne akceptira nobenih separatnih pogajanj. Turki so končno rekli, da jim je tudi tako prav. Meritorično pa je Rešicl paša izjavil, da regulacija meje »filoiogično- ne pomeni, da bi se nc smelo cedirati kako ozemlje, kar so balkanski delegati smatrali za dober simptom.
Glede Krete je dejal Venizelos, da hoče Turčija, da se preje vprašajo za svet velesile, ki izvršujejo protektorat (Avstrija ga nc — Opomba uredn.), a da bi se tako lahko zgodilo, da bi kaka velesila ugovarjala, in Turčija bi imela zadosten izgovor. Balkanska zveza vztraja na tem, da se Turčija prej odpove vsem svojim pravicam nad Kreto.
Glede Egejskih otokov so Turki izjavili, da ne morejo dovoliti nobenih koncesij.
Prihod nja seja sc vrši v petek, se pa lahk o preloži, ako bi turški delegati ne dobili do takrat še inštrukcij.
Zakaj se je Turčija udala?
• Secolo« poroča iz Carigrada, da je turški generalni štab nasproti velikemu vezirju izjavil, da je turška pozicija nevzdrž-Ijiva in ne gre riskirati še Carigrada. Svetovali so vladi, naj koj odneha. Ta izjava se je pismeno podala.
Turčija sc je naposled udala tudi vsled pritiska velesil, ki absolutno nočejo vojske. Francoski listi so sicer trdili, da Avstrijo Turčijo na skrivnem nagovarja k ne-odjenljivosti, toda dejstva kažejo drugače. Kljub temu, da avstrijska diplomacija brez
! kakor jc bil slaven. Pa ti si ravnal po ukazu svojega gospoda in z ozirom na vse, kar se je odtlej zgodilo, ti odpuščam in te imenujem svojega prijatelja, dasi imam še vedno upanje, da ti poplačam otrovano vino, če se kdaj srečava v boju.«
Pri teh besedah se je Hasan priklonil in rekel:
»Priznam, da dolg še obstoji; tudi da nikdo bolj ne obžaluje smrti plemenitega gospoda D'Arcyja, nego jaz, vaš služabnik. Gospod VVulf, kadar sc src, čava v boju — bo to huda ura zame, kakor mislim — udari, pa udari dobro; ne bom se pritoževal. A dotlej smo prijatelji; vse jc vaše, kar imam. Ali sedaj pridem vama sporočil, da je prin-cezhija Roža sveta — Alah blagoslovi njene stopinje! — okrevala od naporov in želi, da zajtrkujeta ž njo. Tudi zdravnik čaka, da pogleda tvoje praske, pa sužnji, da vaju popeljejo v kopelj ter vaju preoblečejo. Pustita oklepe; tukaj je poštenost in zvestoba Saladinova in njegovih služabnikov najboljši oklep.«
»Vzlic temu mislim, da si ga oble-čeva,« je rekel Godvin, »kajti poštenje in zvestoba je borna obramba proti bodalom teh morilcev, ki nc bivajo tako zelo daleč.«
»Res jc to,« odgovori Hasan, »na to sem docela pozabil..«
(Dalje.)
rsakega dvoma vzdržuje glede Albanije »tališče, ki je v nasprotju z onim tripel-inlenle in morebiti tudi Nemčije, in čeprav e ta ali oni diplomat izpočetka smatral norebiti za umestno Turčijo podpirati, je j odločilnem trenotku Avstrija v soglasju „ vsemi velesilami Turčijo nagovarjala, naj idneha.
Kaj bo z Odrinom?
Turčija, tako se splošno sodi, se bo tudi glede Odrina udala. Turška vlada se ooji zgolj intrig mladoturškega kabineta, Kar pa se ljudstva tiče, sprejema vse vesti i znano turško apatijo in se tudi radi Odrina ne bo razburilo. Vlada bo najbrže zopet taprla par mladoturških hujskačev in čakala, da se Odrin preda.
V Odrinu vojaki že en teden sem do-oivajo samo en četrt predpisane racije. Morala čet je zelo deprimirana. Kapitulacija je pred durmi.
Turčiji pa manjka tudi denarja. Pred par dnevi je prosila posojila »Družbo svetilnikov«, a ga ni dobila.
Egejski otoki.
Mogoče pa je, da ostane Turčija trdovratna glede egejskih otokov. Kreta Grčiji
Eripade brez dvoma. Janino tudi dobe, ka-or kažejo zadnja diplomatična poročila. Vprašanje egejskih otokov je bolj komplicirano. Onih, ki leže pred Dardanelami, velesile nc bodo pustile Turčiji vzeti, da ne bi vzbudile suma, da hočejo že zdaj ogroziti Carigrada in azijsko posest Turčije, katero bodo velesile po sklepu miru Turčiji gotovo sveto -^garantirale«. Del egejskih otokov je okupiran od Italije, ki ima jako velik apetit zlasti po Stampaliji, kjer bi rada usianovila brodovno opirališče. Položaj v Cirenajiki je še preveč neugoden, da bi Lahi kmalu zapustili otoke. Nekatere velevlasti se tudi boje, da obstoja med Grčijo in Rusijo kak dogovor, da bi Rusija dobila na kakem otoku brodovno opirališče.
XXX
RAZLIČNE IZJAVE O MIROVNIH POGAJANJIH.
London. »Reuter« poroča, da je izjavil dr. Danev o položaju: Položaj se ni izboljšal, kakor sodijo ljudje. Odrin-sko vprašanje je glavno vprašanje, a stanje tega vprašanja se ni nič izboljšalo. Če se v jutrišnji seji (petek) prepričamo, da novi zemljevid glede na rektifikacijo turško-bulgarske meje pogojem zaveznikov ne bo odgovarjal in če nas ne bo zadovoljil, bomo pogajanja prekinili. Drugo težkočo tvori vprašanje egeiskih otokov, ker zahtevamo, da se izpolnijo prvotno stavljeni predlogi, ki jih otomanska vlada pozna. Drugačnih predlogov ne bomo stavili. Zadeva je nekoliko napredovala, a prezreti se ne sme, da se ni nič bistvenega doseglo. (?) Upajmo, da bo jutri boljše.
Pariz. »Matinov« poročevalec v Londonu je intervieval delegate o vtisih v včerajšnji seji. Dr. Danev je izjavil: Napravili smo en korak naprej, a vsega še nismo dosegli in še nismo pri cilju. Prosili smo, da naj predloži Turčija nov načrt zemljevida Tracije, da vidimo, kaj nam predlože. Odrin mora postati brezpogojno bulgarska last. V vojaškem oziru postane tako žc čez nekaj dni.
Rešid paša je izjavil: Odstopili smo Makedonijo v duhu spravljivosti in ker želimo, da se vojska konča. A zedinili se ne bomo o dveh vprašanjih, ker Odrina ne odstopimo in ker nc izročimo egejskih otokov.
Grški ministrski predsednik Veni-zelos je izjavil: Storili smo velik korak naprej. Turčija je pokazala, da želi miru. Nc verujem, da glede na Kreto nastanejo težave, ker je Kreta že v grških rokah.
XXX
POLOŽAJ V CARIGRADU.
Carigrad. Prebivalstvo je splošno mirno in se nc razburja, dasi je Turčija izgubila malone vso svojo evropsko posest. Poučeni parlamentarni krogi sodijo, da se vlada ne bo mogla vzdržati in pričakujejo vojaške diktature. Kiamil paša je več važnih mest poveril mladoturkom, da jih pomiri.
Carigrad. Trdi se, da pričakujejo v Carigradu srbskega delegata, ki se bo radi nekaterih točk pogajal naravnost s Turčijo.
Carigrad. Tripelententa na turško vlado z vso silo pritiska, naj se sklene mir, trozveza je pa nekoliko rezervira-na. V ponedeljek so poslaniki ob sprejemu na Porti Turčijo zopet svarili, poslaniki trozveze se pa sprejema niso udeležili, kar tako tolmačijo, da so hoteli demonstrirati proti stališču, ki ga tripelententa zavzema. (Ni verojetno.— Op. ured.)
Dunai. »Stidsl. Korr.« poroča iz Carigrada: Noradunghian je izjavil, da je turški ministrski svet sklenil odnehati zaveznikom, ker je to svetovala Evropa. Nekaterih vprašanj pa mirovna konferenca nc more odločiti, marveč jih mora rešiti forum Evrope. Turška vlada ne zasleduje zavlačevalne taktike in sama želi, da se londonska pogajanja pospešijo. Minister upa, da se sklene mir.
Kolin. »Kolnische Ztg.« poroča iz Carigrada: Kljub vsem oviram upajo, da se vojska ne bo nadaljevala, ker sc boji veliki vezir velikanske odgovornosti. Častniki v Hademkoju groze z vstajo, če sc Odrin odstopi. Tudi kurdski glavarji so v slučaju odstopa Odrina z vstajo zagrozili. Turška vlada glede na poročila, da je pri Tenedu imelo turško brodovje veliko izgub, trdovratno molči. Begunci iz Odrina priopvedujejo, da dobiva odrinska posadka le še eno četrtino hrane. Legar in koze razsajajo v Odrinu, ki jc deloma zgorel.
v
A
X X
ALBANSKO VPRAŠANJE.
Benetke. O govoricah, da namerava Italija v Albanijo odposlatl vojake,
piše »Gazzetta di Venezia«, da bi Lahi v Albanijo odposlali ekspedicijo le sporazumno z Avstro-Ogrsko, če bi bili prisiljeni Srbe iz Albanije izgnati. Italija bi Avstro-Ogrske v tem slučaju ne pustila same, a nič -nc kaže na to, da bi ta potreba nastala.
Dunaj. Zanikavajo poročila, da se glede na albanske meje pogajata Av-stro-Ogrska in Rusija, a se naglasa, da so vsa tozadevna poročila le kombinacije, ker določi meje Albanije landon-ska poslaniška konferenca.
Dunaj. Iz krogov diplomacije se poroča: Rusija smatra vprašanje o določitvi albanskih meja za sekundarno vprašanje, ki ne bo oviralo omiljenja politične napetosti. Rusija zavzema stališče, da pravoslavni verniki ne smejo priti pod mohamedansko nadvlado. Čisto srbske kraje in mesta kakor tudi albanske kraje z mešanim pi'ebival-stvom naj dobi Srbija. Upajo, da glede na te zahteve Avstro-Ogrska odneha,
Okrog Skaflra.
(Konec.)
Ondi ob strani, kjer sega blato do kolena, stoji zapuščena turška hiša, razbita, razmajana, umazana, odvratna, podobna prebivališču papuanskih prebivalcev. Tu sem se je pred nevremenom zatekel sin kralja. Tu pod Tarabošem je z vojaki delil vse vojno trpljenje ter se odrekel najnavadnejši udobnosti; tu prebije noči, sredi dima, ki ga povzroča ogenj na ognjišču, in sredi celih rojeh neprijetnih, ostudnih muh južnega podnebja. Vsak dan, pa naj bo vreme kakoršnokoli, obiskuje knez Mirko, bodisi peš, bodisi na konju, bojišče južnega oddelka, ki ima v tej letni dobi skrajno nepristopno zemljišče. Z baterijske postojanke na, muričanskem vrhu često s spremstvom opazuje vrh Taraboša. Skozi veliki izredno močni daljnogled se vidijo sovražnikovi okopi in razvrščeni topovi, katerih žrela zaman zijajo na to stran, ker se jih nihče ne boji. S puško na rami koraka po vrhu nizam. Oči v oči si stojita nasproti obe strani, srepo se opazujeta in nestrpno pričakujeta poslednje odločbe. Od glavnega štaba do Bojane in preko rije se je plodno polje izpremenilo v brezdanje blato in nepregledno lužo. Brez o/ira na silen fizični napor križari po teh poljih knez Mirko dan za dnevom, da osebno prinese vojakom očetovske pozdrave. pohvalo in tolažbo kraljevo ter jih tudi od svoje strani hrabri k vstrajaniu.
Osebno obiskuje in časti te viteze, trše kakor jeklo, ki stoje na mrtvi straži pod mrzlim dežjem, pod žvižgom vlažnih vetrov, pod točo sovražnikovih krogel, v močvirju in blatu brez vsakršne strehe ali druge pomoči proti nevremenu, brez ognja — sloje in vstrajajo ter veselo in zavedno prenašajo vse težave vojne, dobro vedoč, da vsak izmed njih doprinaša svoj del za tisti veliki cilj, od katerega je odvisna bodočnost domovine.
Kneza Mirka pozdravlja prebivalstvo onstran Bojane, ko na svojih pohodih prihaja mimo njihovih hiš, z vzkliki: »Živijo kralj Nikola!« Ti ljudje dobro vedo, da jim Črna gora prinaša pravico in prosveto, bratstvo in enakost pred zakonom. Zato je tudi eden njihovih duhovnikov — istega Boga, a druge Cerkve — s križem in mečem uskočil v vrste sokolov izpod Lov-čena ter jc med njimi pri Barbaluši položil svoje življenje na žrtvenik za svobodo in zedinjenje s krščansko Črno goro.
Noč je tiha, vedra, blaga. Mesec osvit-ljuje zverižene, križajoče se poti ob Bojani, po katerih hiti s svojim spremstvom knez Mirko. Konj je ves blaten, knez do glave pokrit z močvirsko ilovico. Med-potoma se sreča z vojaki, pozdravi jih z Bogom; navdušeno mu odzdravljajo. Knez sc šali z njimi kakor s tovariši, pripoveduje jim o uspehih zavezniškega orožja ter sc poslavlja od njih, hiteč dalje po neprehodnih potili v svoj stan, kjer leže navadno šele pozno po polnoči k počitku. M.
ker jc v glavni stvari dosegla, kar je želela. O odpravi gotovih odredb v ruskih in avstrijskih obmejnih pokrajinah sc med Peterburgom in Dunajem niso naravnost pogajali in bodo o tem šele razpravljali, ko bodo londonska mirovna pogajanja končana. Ne dvomijo, da se tudi to vprašanje ugodno reši.
Pariz. Poročevalec »Tempsa« poroča iz Rima: Iz najboljšega vira izvem, da med Rimom in Dunajem živahno razpravljajo vprašanje, naj U postane Skader črnogorski ali albanski. Laški kralj sc je nasproti kralju Nikolaju obvezal, da se zavzame za to, da dobi Črnagora Skader. Kralj Nikolaj je izjavil laškemu kralju, da mora Črnagora Skader dobiti, ker če se to ne zgodi, bi bil položaj za njegov prestol in dinastijo težaven. Laška vlada se jc zato energično pri avstrijski vladi za črnogorsko zahtevo zavzela. Tudi nemško vlado so v Rimu naprosili, da naj na Dunaju za črnogorske želje posreduje. Avstrijska vlada pa zdaj še zahteva, da naj se Skacler ne prisodi Črnigori.
Frankobrod. — Po informacijah »Frankfurter—Zeitung« iz Aten zahteva Grška, naj se določi njena nova meja med Epirom in Albanijo neposredno južno od Valone in naj se potegne črta do Korice in Viglice. Vse podrobnosti nove meje so izdelali grški in srbski častniki in sta mejo odobrili tudi bulgarska in črnogorska vlada.
Belgrad. Tukajšnji politični krogi so prepričani, da so poverili Enver beju posebno misijo v Albaniji in da se ni podal v Čataldžo. Enver beju je naročeno izvesti oborožen odpor proti vsaki tuji okupaciji.
XXX
POGAJANJA MED AVSTRIJO IN RUSIJO.
Avstrija In Rusija demobilizujeta?
»Malin« jc poročal, da je ruski vojni minister Suhomlinov zato obiskal nemškega cesarja, ker mu jc ruski car naročil, naj cesarja Viljema naprosi, da vpliva na Avstrijo, da demobilizira. Če bi namreč po vzhodnem Novem letu (13. januarja) ostali ruski vpoklicani rezervniki še pod orožjem, bi moral car izdati nov ukaz, ki bi vznemiril mogoče javnost. Iz Berolina je Suhomlinov odpotoval v Nizo. Potovanja ruskega vojnega ministra očividno kažejo, da Rusija ne smatra več, da je položaj nevaren. Kaže pa tudi, da se kljub vsem dementijem pogajajo o demobilizaciji. Vodi jih Izvolski, ki ima v Parizu vse niti v rokah. V Parizu se pa dela politika sorazmerno veliko bolj javno, kakor je to po monarhijah navada. »Fi-garo« zato ni hotel zaostati za »Mati-nom« in je poročal pod zaalavjem: Ugodna novica: Poincare je kon-feriral z ruskim poslanikom Izvolski-jem. Upati je, da se vslecl tega i'azgo-vora pričneta Rusija in Avstro-Ogrska pogajati o demobilizacijah svojih armad. Seveda ne more nihče znati, če se doseže uspeh, a dejstvo, da se je o tem vršil razgovor med diplomati vseh velikih držav, je jako ugodno. Če Avstro-Ogrska sprejme dcmobilizacijo, se prične prve dni meseca januarja.
»N. Fr. Presse« tudi potria, da namerava Avstrija kmalu demobilizirati.
XXX
POROČILA O VOJSKI.
Vpoklicanje črne vojske v Srbiji,
Belgrad. (Uradno.) Črna vojska se je pozvala pod orožje pred vsem zato, da se izmenjajo po garnizijali službe preutrujeni vojaki tretjega poziva.
Pred Odrinom.
Frankobrod. »Frankfurter Zeitung« poroča iz Carigrada: Zdi se, da je vprašanje o preživljanju prebivalstva v Odrinu rešeno. Iz Carigrada sme vlada v Odrin odposlati zdravila in nakazati odrinskemu poveljniku več tisoč fran-tov. Poveljnik Odrina Šukri paša bo nakupil živila na licu mesta ali pa v Bulgariji. Bulgarski vlaki, ki vozijo proti Čataldži proviant, so tudi v Odrinu pustili nekaj železniških voz, izpolnjenih z živili.
Berolin. »Lokalanzeiger« poroča iz Pariza: Z več strani se poroča, da se nahajata odrinsko prebivalstvo in posadka v obupnem stanju.
Soiija. Poročilo, da je dovolilo turški vladi v Odrin poslati živila, je izmišljeno. Na prošnjo Nazim paše se je Turkom le dovolilo, da smejo v Odrin poslati nekaj zabojev zdravil, ki so se v bulgarskem železniškem vozu pod nadzorstvom nekega bulgarskega zdravnika transportirale v Odrin.
Pred Skadrom so Srbi Turke nabili.
Berolin. Iz Bclgrada poroča »Lokalanzeiger«: Turki iz Taraboša še vedno izpadajo. Pri nekem luršktm iz-
padu na neki južni srbski oddelek so Srbi pobili 800 Turkov. Turki so v divjem begu bežali čez Drino nazaj.
Grške operacijo. Solun. Grki so pred dnevi izkrcali vojake v malem pristanišču Lefteriais v okolici Kavale. Marširali so do Bro-vište, ki so jo zasedli.
Primorske vesli.
p »Alojzijevišče« v Gori J. Odbor
slovenskega »Alojzijevišča« v Gorici je kupil hišo, ki meji na zavod. Tako je sedaj v »Alojzijevišču« prostora za 70 gojcncev.
p Sanatorij na Krasu. Kakor sfe čuje, namerava napraviti družba zdravnikov iz Trsta blizo postaje Du-tovlje—Skopo sanatorij. Kras ima po mnenju zdravnikov jako dober zrak in podnebje je milo.
p Lenassi in Luzzatto pred sodnijo v Trstu. V Trstu se je pričela kazenska razprava proti Alfredu Lenassiju in dr. Luzzati iz Gorice; obtožena sta goljufije, izvršene v škodo bivše Banke popolare v Gorici. Kakor znano sta bila oba pred poroto v Gorici poleti 1911. obsojena prvi na dva, drugi na tri mesece težke ječe. Najvišja sodnija je njunemu utoku ugodila in ju postavila z nova pred sodnijo, in sicer v Trstu.
p Dr. Dinko Puc, odvetnik v Gorici, nam piše, cia ostane še nadalje v Gorici in da je vest, da se misli izseliti v Radovljico, brez podlage in izmišljena.
p Napad na juvelirja. V tržaškem
starem mestu jc v ulici Cavana prinesel 65 let staremu juvelirju Anese neki 35 let stari mož v njegovo prodajalno popravit staro uro. Pri tem je izrazil željo, da kupi zlato žensko verižico, zlato moško uro in nekaj prstanov. Ko mu je zlatar vse to kazal, jc neznanec starega moža z velikim kamnom udaril po glavi, da se je starček onesvestil, lopov pa jc pograbil zlate stvari in pobegnil. Juvelirju je prišla na pomoč rešilna družba. Ropar jc odnesel za 200 kron vrednosti.
p Ustrelil se je dne 1. januarja mornar vojne ladje »Mars« Nikolaj Zaje po imenu. Vzrok samoumora je neznan. Ravno isto noč se je tudi utopil mornar torpedovke Masanič. Sumi se, da jc zaužil preveč alkohola in tako v pijanosti zašel v morje, kjer je našel prezgodnjo smrt. Na starega leta večer se je ustrelil uslužbenec c. in kr. mornarice Polom y. Vzrok tega samomora so baje družinske rnzmere. Tako je stal začetek novega leta v Pulju v znamenju samournorov.
p Nenadna smrt. Antonu Zadniku, M let staremu slugi Anglobanke v Trstu, sc je ponoči o polene, ko je opravljal službo v banki, udri a kri in je umrl na mestu.
BUKOVINSKI DEŽELNI ZBOR
je začel zbr.rovati preteklo soboto. Glavni predmet zborovanja je sanacija rusinske, nemške in rumenske Zveze zadrug. V teh zvezali so namreč razni gospodje tako gospodarili, da imajo vse tri skupaj 5,200.000 kron primanjkljaja. Da bi bil konkurz teh finančnih institutov velikanska katastrofa za celo Bukovino, je jasno. Vlada upa, da se vsa zadeva mirno reši brez velikih gospodarskih posledic za deželo.
Štajerske novice.
š Za božičnlco slovenski štajerski:
P. Ljud. Rantaša minorit v Ptuju, i K; Fr. Lom, župnik v Št. Petru na Kronski gori, 1 K; Dav. Agrež, katehet, Marija Snežna, 1 K; Mat. Potočnik v Sp. Radovanju pri Mariboru, 4 K; Iv. Jelšnik, kaplan v Čandramu, 1 K; Anton Kocbek, župnik, Sv. Križ pri Mari-baru, 1 K. Štajerski Slovenci — vsak naj vsaj nekoliko prispeva.
š Utopljenec v Judenburgu četrto-šolee goriške gimnazije. O tej nesreči se nam še poroča: Četrtošolec goriško gimnazije Franc Prinčič iz Kozane v Brdih sc jc podal za božične počitnice v Judcnburg, kjer trguje njegova mati s sadjem, delikatesami in vinom. Zadnji dan starega leta se je šel s tremi tovariši drsat na Muro. Led se jim je vdrl, da so vsi štirje utonili. Do sedaj jih še niso našli. Oče pokojnega Franca živi v Kozani na posestvu. Franc Prinčič je bil moder in ljubeznjiv dijak. Star jc bil 15 let. Bil je edini sin. V Gorici je stanoval pri g. Andreju Brajdi, cerkveniku na Placuti. Preostalim naše sožalje. Ostali ponesrečenci so: Maks Kačnik, Karol Kambič in Ivan Ilaber-mann.
š Umrl jc v Mariboru odvetnik dr. H. L o r h e r, star 45 let.
š Za župana v Mariboru je zopet izvoljen dr. S c h m i e d e r e r , za županovega namestnika pa poslanec \V a s t i a n.
rija, ker leži pred od nje osvojenim ozemljem.
Velevlasti mislijo na to, da bi nekaterim otokom podelile avtonomijo pod sultanovo suvereniteto.
Rusija noče, da bi otoki pred Dardanelami postali grška last, boječ se močnejše pomorske sile, ki bi lahko izhod iz Dardanel preprečila.
O čem se je torej včerajšnja konferenca posvetovala, ni znano.
KONFERENCA POSLANIKOV JE DISKUTIRALA ALBANSKO VPRAŠANJE.
London, 3. januarja. Konferenca poslanikov je nenavadno dolgo trajala. Glavni diskusijSki tema je trorilo albansko vprašanje.
ALBANCI ZAHTEVAJO NEODVISNOST.
London, 3. januarja. Semkaj je došla deputacija albanske provizorične vlade,
sestoječa iz Mehmed beja, Rahsi beja in Filip effendija.
Deputacija sc je predstavila sir Greyu in mu izročila spomcnico.
Spomenica se izroči tudi poslaniški konferenci.
V	spomenici se izjavlja:
Albanija je trdno odločena postati element miru in ravnovesja na Balkanu.
Zato pa je v interesu stabilnih razmer in nacionalne homogenitete potrebno ustvariti politično organizacijo, ki bo zmožna življenja in stalna.
To pa zamore le popolna neodvisnost, ki bo preprečevala vsak tuji vpliv.
V	krogih turške diplomacije in drugih Albaniji neprijaznih krogih se pa poudarja, da deputacija nima nobenega mandata, ker se je provizorična viada v Valoni postavila samovoljno.
VPRAŠANJE ALBANSKIH MEJA.
Belgrad, 3. januarja. Belgrajski »Mali Žurnal« poroča iz Pariza, da gre ruski predlog glede Albanije za tem, da obsegaj njen teritorij samo izključno albanske kraje. Anglija in Francija sta pristali na to, a Nemčija priznava Prizren in Djakovo Srbiji, Peč pa Črni gori. Rusko zunanje ministrstvo stoji na stališču, da krajev s slovanskim prebivalstvom v nobenem slučaju ne pusti avtonomni Albaniji, že za-raditega ne, da ne bi prišel kak pravo-slavec pod mohamedarsko oblast, ki se bo v avtonomni Albaniji bržčas ustanovila.
LAŠKI GLAS O STALIŠČU AVSTRIJE.
Rim, 3. jan. »Messaggerog« piše, da je iz zelo merodajnega vira izvedel, da ni izključeno, da se Avstrija in Rusija glede Albanije na srednji poti zedinite. Avstrija nima interesa na tem, da si Srbijo in Crnogoro napravi za sovražnici, zlasti ne, ker mora pomisliti na lastne Jugoslovane.
XXX
FINANČNO STANJE TURČIJE.
1'rankfurt, 3. januarja. Glasom »Frankfurter - Zeitung«, je Turčija izčrpala ves svoj kredit pri otomanski banki. Brez novega kredita Porta ne ho mogla dobiti niti 400.000 turških luža neobhodno potrebne plače. Zato je čisto izključeno, da bi Turčija mogla voditi še vojsko.
XXX
OPTIMIZEM ANGLEŠKEGA POSI.A-NIKA V PETERBURGU.
ANGLEŠKO - RoSKO RAZMERJE.
Peterburg. 3. januarja. Angleški poslanik v Pcterburgu Buchanan je 1. t. m. v angleškem političnem klubu govoril. Dejal je, da je balkanska kriza še bolj približala Anolijo in Rusijo. Au-gleško-rusko razmerje ni bilo še nikoli tako prisrčni kakor je v sedanjem trenutku. Položaj se je kljub temu, da sc ne ve, kaj prinese prihodnjost, toliko razjasnil, da se lahko upa, da novo leto prinese mir.
BULGARIJA FRANCIJI.
Pariz, 3. januarja. Dr. Dane v je ob Novem letu brzojavil Poincareju in voščil Franciji veliko prihodnjost. k-r je Fran tja Bulgariji podala tako sijajne dokaze svoje simpatij?. Poincare je odgovoril, da Bulgimji čestita na njenih velikih uspehih.
V SOLUNU NE BO VLADARSKEGA SESTANKA.
Belgrad, 3. januarja. (Oficielno.) Vest, da se v Solunu snidejo balkanski vladarji in ministri, se dementuje.
TURŠKI VSPEHI PRI JANINI.
Carigrad, 3. januarja. Glasom tukajšnjih listov so turške čete v Janini zmagovite. Janina je bogato preskrbljena z živežem.
FRANCIJA SE VMEŠAVA V TURŠKE ZADEVE.
Carigrad, 3. januarja. Francoski poslanik je po nalogu Poincarčjevem naprosil armenskega patriarha, naj mu sporoči vse točke zaželjenih reform za Armenijo. Istočasno je < turški poslanik v Parizu javil, da je j Poincare nujno svetoval uvesti reforme v Siriji in Mezopotamiji. Minister za notranje zadeve je izjavil včeraj sirskemu odposlanstvu, da se ministrski svet bavi z načrti reforme.
BULGARI PRED GALLIPOLIJEM.
Carigrid, 3. januarja. Privatne vesti pravijo, da je 3000 bulgarskih vojakov prišlo pred Gallipoli in poveljnika pozvalo, da se uda.
SUHMLINOV ODSTOPI?
Berolin, 3. januarja. »Lokalanzei-ger« poroča, da se v Peterburgu govori, da namerava vojni minister Suhomlinov odstopiti.
BORZA.
Dunaj, 3. januarja. Borza je danes izpočetka dobro poslovala, potem pa jc vslcd lokalnih realizacij poslovanje nekoliko padlo.
HUSKAJOČE LAŠKE VESTI.
Belgrad, 3. januarja. Milanski »Se-co«lo je objavil vest, da je srbski poveljnik v Draču, P o p o v i č , izjavil da Srbi Albanije prostovoljno ne zapuste. Popovič je baje napadel tudi Avstrijo, češ, da Malisore ščuva proti Srbom. Napadel pa je tudi Crnogoro, češ, da ni iskrena prijateljica Srbije. V Belgradu se pa izjavlja, da je to izmišljotina, ki ima namen sejati razdor. Srbska armada je preveč vzorno disciplinirana, da bi bilo kaj takega sploh mogoče.
ISMAEL ODSTOPIL.
London, 3. januarja. Generalni ravnatelj VVithe Stare Linie Ismael, ki se mu je pripisovala krivda na potopljenju »Titanica«, je odložil vsa upravnosve-tovalska mesta in sc umaknil v privatno življenje.
SRBSKA IN BULGARSKA KULTURNA SKUPNOST.
Belgrad, 3. januarja. Sedaj, ko so šole zopet otvorjene, ustanove na belgrajski univerzi stolico za bulgarski in na sofijski univerzi pa stolico za srbski jezik.
NOVI KRVAVI BOJI V CIRENAJIKI.
Bengazi, 3. januarja. (Oficielno.) 2. t. m. zjutraj so beduini napadli laške utrdbe. Boj je trajal do 10. ure dopoldne. Lahi so beduine konečno pregnali.
Rim, 3. januarja. »Giorriale d'Ita-lia« meni, da je napad beduinov pripisovati dogovorjeni akciji. List vprašuje, kaj Carigrad o tem misli in je li voljan držati se sklenjene pogodbe?
XXX RAZPUST ŠTAJERSKEGA DEŽELNEGA ZBORA?
Trst, 3. januarja. »Edinost« poi'o-ča: V političnih krogih se namigava, da bodo meseca februarja razpustili štajerski deželni zbor.
HRVATSKO-SEBSKA KOALICIJA PRI KRMILU?
Dunaj, 3. januarja. »Zeil« poroča iz Zagreba, da jc poslanec Kramar iz-posloval konferenco, ki se je pred 14 dnevi vršila med grofom Berclitoldom in Medakovičem, predsednikom bivšega hrvatskega sabora. Medakovič je obrazložil Berchtoldu, da je samo hrvatsko-srbska koalicija zmožna in pripravna za vlado, ker se je stranka prava že preveč kompromitirala. Za to je navedel med drugim usodo posmrtne zadruge »Balkan«. Medakovič je obljubil grofu Berchtoldu več koncesij od strani koalicije, grof lierchtold pa mu jc obljubil, da jc pripravljen, zaupati vlado na Hrvatskem koaliciji.
š V konkurzu je velika graška tvrdka usnja L. Pollak in sin (lastnik Samuel Pollak. Pasiva znašam 700.000 kron, aktiva 600.000 K.
DruStvs.
—	Izobr. društvo na črnučah priredi dne 5. januarja igro »Roparji pri Mariji Kulmski«. Začetek takoj po popoldanski službi božji.
—	šišensko prosvetno društvo ima v nedeljo, dne 5. januarja ob pol 5. uri popoldne v društvenih prostorih društveno predavanje. Predava p. M a r i o f i 1 j Holeček o »framazonih«.
—	Igro »Mlinar in njegova hči« priredi društvo »Tabor« v Loškem potoku na dan sv. treh kraljev po večernici.
Telefonska in brzojavno poročilo.
TURŠKI MINISTRSKI SVET FORMULIRAL NOVE PREDLOGE.
Carigrad, 3. januarja. V ob 2. popoldne se je zbral turški n rski svet, da formulira nove predloge, ^akor je zahtevala mirovna konferenca. Ob 7. zvečer je bil ministrski svet še zbran.
Govori se, da Porta vztraja na odrin-skem vilajetu do Xanthija (to je ob reki Mesti skoro do Drame).
Nadalje vztraja na posesti egejskega arhipelaga.
Sprejme pa odločitev velevlasti glede Krete in ozemlja zapadno od črte Odrin— Xanthi.
Časopisje upa, da se mir v 10 dneh sklene in pripravlja javnost na to, da smatra dejstvo, da Turčija Odrin obdrži, za velik uspeh. V poučenih političnih krogih pa se ne prikriva, da bo treba še dolgih pogajanj, ker balkanska zveza teh predlogov gotovo ne bo sprejela.
ZADNJI ODPOR TURČIJE.
Carigrad, 3. januarja. Minister za zu-Aanje zadeve N o r a d u n g h i a n je izjavil:
Porta je poslala svojim delegatom v London nove instrukcije. Predlogi se bistveno glase, da Porta egejskih otokov ne odstopi, je pa pripravljena privoliti v rekti-fikacijo bulgarske meje ob odrinskem vilajetu, toda tako, da Odrin Turčiji ostane. Storjen je precejšen korak k miru, toda zagotovljen še ni, ker bo Turčija brezpogojno vojsko nadaljevala, ako balkanska zveza Odrina ne pusti. Sicer pa so na vrsti še druga jako važna in težavna vprašanja, predvsem glede prevzetja turškega državnega dolga.
BALKANSKI ZAVEZNIKI BODO DANES IZSILILI ODLOČITEV GLEDE ODRINA.
London, 3. januarja. »Reuter« izve, da so se danes balkanski delegati pred sejo mirovne konference posvetovali in sklenili, da bodo, ako Turčija Odrina ne odstopi, konferenco zapustili.
XXX OBUPEN POLOŽAJ V ODRINU.
Carigrad, 3. januarja. Tukajšnji listi priznavajo, da garniziji in prebivalstvu v Odrinu tako občutno primanjkuje živil, da je mogoče, da se mesto še med premirjem preda. Mladoturki celo trosijo hujskajoče vesti, da je turška vlada z bulgarsko že domenjena, da se mirovna pogajanja tako dolgo zavlečejo, da se bo Odrin predal.
KAPITULACIJSKA POGAJANJA RADI ODRINA ?
London, 3. januarja. »Times« poroča, da se zaradi predaje Odrina že vrše kapi-tulacijska pogajanja.
XXX
KONFERENCA POSLANIKOV.
London, 3. januarja. Včeraj je zopet v Zunanjem ministrstvu zborovala konferenca poslanikov pod predsedstvom zunanjega ministra sir Edvarda Greya.
Konferenca se z albanskim vprašanjem in trgovinskim pristaniščem za Srbijo ni pečala. Glede tega je namreč treba še marsikaterih pogajanj med velevlastmi. Avstrija noče Skadra pripoznati Črni gori, Italija pa ravno to energično hoče. Ako se a Skader, ki je albanski in glavno mesto everne Albanije, Črni gori pripozna, bo težko najti razloga, zakaj bi Prizren in Djakovo ter Debar in Bitolj ne prišli pod Srbijo, oziroma Bulgarijo, kar bi pa baje neka velevlast rada na vsak način preprečila.
Konfnrenca sc tudi ni še bavila z vprašanjem, ali naj se Rumunijo pripusti pogajanjem.
Konferenca se pa tudi še ni pečala z usodo egejskih otokov. Osem otokov ima zasedenih Italija in jih ne zapusti, posebno ker so se v Cirenajiki zopet začeli hudi boji in utegne Italija porabiti to za pretvezo, da nekaj teh otokov stalno obdrži. Osem otokov je zasedla Grčija, toda velevlasti so mnenja, da se ji otoki Imbros, Tenedos, Lemnos, Mytilene in Samothrake ne morejo odstopiti. Glede otoka ThaSos pa je mogoče, da ga zahteva zase Bitlga-
KAKO ZNAJO DIPLOMATI GOVORITI — FRANCIJA JE »TRADICIONALNA PRIJATELJICA TURČIJE« Carigrad, 3. januarja. Ob priliki novoletnega sprejema francoske kolonije je francoski poslanik Bompard izjavil, da je Francija tradicionalna prijateljica Turčije in nima navade, svojih prijateljev v nesreči zapustiti. Turčija rabi trajnega miru, ki bo izključeval vsak bodoči konflikt. In zato Francija tako za mir dela. Turčija rabi francoskega prijateljstva, ker nobena pomoč ni tako nesebična kakor jc Francoska. Interesi Francije in Turčijo tvorijo solidaren blok.
OBČINSKE VOLITVE V SPLITU.
Split, 3. januarja. Dne 17. t. m. so razpisane volitve za razpuščeni občinski svet. Hrvatske stranke so sc zedi-nile, da bodo volile stari občinski svet.
OGRSKE ZADEVE.
Budimpešta, 3. januarja. Reški poslanec Rio je izstopil iz vladne večine. — Lukacs in finančni minister Tcleky sta se podala na Dunaj k jutrišnjemu skupnemn ministrskemu svetu.
NESREČA NA SEMMERINGU.
Dunaj, 3. januarja. Na Semmoringu so jo pri sankanju ponesrečila baronica Oasermann. Bila ic težko ranjena.
DUEL TISZA—KAROLY.
Budimpešta, 3. januarja. Sabljaški mojster Rakoczy poroča: Duel med Tiszo in Karolyjem je bil izredno ljut. Duelanta sta se 23krat spopadla. Tisza je dobil le neznaten udarec, pač pa je bil Karolyi številnokrat ranjen in je močno krvavel. Kljub temu, da je bil enkrat na laktu hudo ranjen, ni odnehal. Karolyi je vedno napadal, tako da sta duelanta preskakala celo dvorano. Dvoboj je trajal 55 minut. Dvoboj se je vršil, ker Karolyi v narodni kazini ni hotel seči Tiszi v roko.
DEMISIJA RUSKEGA TRGOVINSKEGA MINISTRA.
Peterburg, 3. januarja. Trgovinski mi« nister Simašev odstopi. Kot njegov naslednik se imenuje Denisov.
SMRTNA KOSA.
Dunaj, 3. januarja. Tu je umrl v 8S. starosti bivši dvorni operni pevec Karol M a y e r h o f e r.
ROCKEFELLER SE SKRIVA.
New-York, 3. januarja. Policija je ob* kolila palačo miliarderja Rockefellerja, ki se skriva, ker se noče odzvati pozivu komisije kongresa, katera ga hoče zaradi njegovih manipulacij zaslišati.
ŠTRAJK KROJAČEV.
Ncwyork, 3. januarja. Tu štrajka
85^ vseli krojačev. Štrajkovci so na> padli neko tovarno in prepodili iz nje vse delovoljne. Vsled tega je morala na. stopiti policija.
ROPARSKI UMOR.
Bruselj, 3. januarja. Pri bogati stari
zasebnici Lori Reynders se je oglasil nek v policaja preoblečeni človek, ki jo je prosil, naj mu pokaže svoje dragocene kamne, da dožene, so ji li bili kateri ukradeni, Žena mu jih je pokazala. Zvečer je mož zopet prišel in jo umoril.
SKUPNE MINISTRSKE KONFERENCE.
Dne 4. t. m. zboruje na Dunaju skupna ministrska konferenca. Kakor poroča »Magyar Hirlap«, se bodo v konferenci pečali z izrednimi izdatki vojne uprave zadnje mesece, ki znašajo več sto milijonov kron, nadalje z novimi trgovinskimi pogodbami, ki se sklenejo z balkanskimi državami in z izpopolnitvijo naše vojne mornarice.
Mim slvari.
— Umrla je v Pragi članica češkega narodnega gledališča Marija Ryšav£.
Ruski carevič odpotuje na nasvet zdravnikov v Italijo, kjer ostane več mesecev.
Velika železniška nesreča — pet mrtvih. Pri Rutnestiju v Rumuniji je za-vozil tovorni vlak v osebnega. Razbitih je 12 voz. Pet oseb je mrtvih, osem pa nevarno ranjenih.
Bencinski vrelec v plamenu. V Še-mertu na Sedmograškem se je vnel bencin v 120 metrov globokem bencinskem rovu. Plamen šviga iz rova do 20 metrov visoko. Ranjenih je bilo osem delavcev. Požar se bo šele v dveh ali treh dneh omejil. Vsak dan zgori 80.000 m3 plina.
Vojaška ljudska šola v Hercegovini. Vojno ministrstvo je v Trebinju ustanovilo vojaško ljudsko šolo za dečke in deklice.
Aretirani odvetnik. V Pragi so aretirali 35letnega odvetnika dr, Hermana Bschornerja iz Lipskcga, ki je velike vsote poneverjal. Dr. Bschorner je bil v Draž-dane izročen.
Strašno zimo imajo v Sibiriji. Mraza jc do -40 stopinj. Tračnice pokajo, Vlaki imajo po 24 ur zamude.
: iarocaifg ..Slovenca".:
V^Vs^AAA^	^AVVVVVVV^
Dnevne novice.
+ Tudi Markhl se je nekoliko izpame-toval in z Dobernigom zahteva v »Grazer Tagblattu«, naj se začne jugoslovansko vprašanje reševati po posameznih deželah. Že to je veliko, da nemškonacionalni voditelji akceptirajo misel, da je med Slovenci in Nemci potreba ureditve medsebojnega narodnega razmerja. In če pridejo do tega spoznanja celo Markhli, je to tem značilnejše. Mi zazdaj nimamo ničesar proti temu, da se rešuje to vprašanje po posameznih deželah, kajti, kakor hitro bi res prišlo do tega, da se kaj takega začne, bi se kmalu uvidelo, da bo treba taki akciji dati širšo podlago, kajti slovenska in nemška sfera se povsod križa — opozarjamo le na Trst. Sicer pa jc za prvi moment že zadosti, da so Nemci prišli v svojem političnem spoznanju tako daleč, da čutijo sploh petrebo, da svoj politični program na jugu revidirajo. Mogoče bodo tudi Lahi, ki so pri sedanjem razvoju jugo-| slovanske stvari tudi zelo interesirani na i tem, kakšno bo niihovo razmerie do nas,
uvideli isto potrebo kakor Nemci. Mi lahko mirno čakamo, ker se zavedamo, da ne Nemci, ne Lahi s sedanjo svojo politiko ne bodo prišli nikamor.
-f »Pucki Prijatelj« v Pazinu bo izhajal odslej vsak četrtek v obliki političnega časopisa po načelih katoliške vere, narodnosti in demokratizma. Vsak mesec bo imel obsežno gospodarsko prilogo: »Razumni Gospodar«.
—	Policijski pes v Novem mestu. Žan-darmerijska postaja Novo mesto je dobila policijskega psa.
—	Požar. V nedeljo, dne 29. dec. I. 1. sta v Kamniku pri Preserju pogorela dva vezana kozolca in en skedenj. Začelo je goreti ponoči ob enajsti uri. Škoda znaša okroglo 6000 K. Zažgala je najbrže zlobna roka.
—	Čoln je bil prepoln. Pri grajenju mostu na Rasolnicah pri Metliki sta bila vposlena delavca Jožef Žugelj in pa Jožef Podraški, ki sta delala na takozvani »akord«. Žugelj in Podraški sta dovažala čez reko Kolpo s čolnom gramoz in pesek v Rasolnico, kjer se je le-ta materija! potreboval za grajenje mostu. Dne 28. decembra 1. 1. sta bila Žugelj in Podraški, menda okrog dveh popoldne pri navedenem prevažanju zopet vposlena. Naložila sta v čoln precej — gotovo preveč — gro-moza in odplula od mesta nalaganja preko reke Kulpe v Rasolnico, kjer se gradi most. Predno sta pa dospela do omenjenega mesta in sta bila še oddaljena s čolnom kakih 500 korakov od Rasolniškega brega, jel se jima je po-grezovati čoln v vodo. Klicala sta na pomoč, a vse zaman. Utonila sta oba s čolnom vred . . . Žugelj je bil vdovec ter je zapustil dvoje nepreskrbljenih otrok; njegov drug Podraški pa je rodom Hrvat in se ne ve za njegovo rodbinsko razmerje.
—	Ceno petroleju so ogrske in avstrijske petrolejske rafinerije zopet podražile.
—	Nov slovenski list. V Ljubljani je pričel izhajati »Zelezničarski Glasnik«, časopis članov »Prometne zveze«. List, ki je jako dobro urejevan, izhaja 1. in 15. dne v mesecu in velja na leto 3 K 60 vin. Člani »Prometne zveze« dobe list brezplačno.
—	Preiskave in aretacije. V Mo-staru so izvršili hišno preiskavo pri Dimitriju Terciču in solicitatorju pri dr. Mandiču Juriju Miliceviču. Aretirali so trgovca nadzornika srbske sokolske župe za okraj Mostar Čedo Miliča. — Sokolsko društvo, ki je razpuščeno, ni v Zagrebu, ampak v Karlovcih. Društvo je srbsko.
—	Razglas. Dne 2. januarja 1913. leta so bile izžrebane nastopne obveznice 4% deželnega posojila: 3 komadi po 20.000 K, in sicer št. 14, 53 in 76; 3 komadi po 10.000 kron, in sicer št. 13, 14 in 29; 59 komadov po 2000 K, in sicer št. 58, 115, 118, 237, 251, 257, 271, 352, 361, 447, 486, 489, 528, 551, 610, 690, 710, 719, 724, 803, 815, 845, 854, 905, 932, 938, 1040, 1065, 1149, 1158, 1167, 1174, 1177, 1189, 1198, 1207, 1268, 1270, 1337, 1347, 1365, 1463, 1472, 1494, 1510, 1546, 1641, 1646, 1695, 1724, 1763, 1850, 1940, 1961, 1981, 1996, 2080, 2093, 2158; 39 komadov po 200 K, in sicer št. 18, 21, 247, 257, 385, 558, 771, 779, 788, 840, 856, 893, 903, 972, 979, 1074, 1208, 1384, 1392, 1415, 1628, 1642, 1689, 1746, 1767, 1890, 1973, 1992, 2006, 2033, 2197, 2373, 2665, 2765, 2790, 2813, 2896, 2900 in
2991. _ Navedene obveznice bo kranjska
deželna blagajnica v Ljubljani izplačevala od dne 1. julija 1913 dalje v imenski vrednosti, izplača pa jih tudi s kuponi vred tri mesece pred doteklim rokom proti plačilu 4%ne eskomptne pristojbine. Od prej izžrebanih obveznic 4%nega deželnega posojila so doslej neizplačane sledeče obveznice: po 200 K št. 3, 349, 443, 530, 575, 649, 1006, 1573 in 2068; po 2000 K št. 561, 1424, 1544, 1669 in 2017.
—	Kmetijsko-poučni tečaj priredi deželni odbor dne 5. in 6. januarja na Boh. Beli in na Bledu.
—	Samoumor rojaka v Ameriki. Iz Sheboygan, Wis. George Ojster, Slovenec, ki je bil na stanovanju in hrani v hiši št. 1003, Indiana ave,, je izvršil samoumor v svojem stanovanju s tem, da se je obesil na vratih. Samomorilec je bil šesi čevljev visok in ko so ga našli, se je z nogami skoro dotikal tal. Umrl je vsled zadrgnje-nja. Ojster je imel poprej fante na stanovanju in hrani, a nazadnje je bil zaposlen pri Northern Furniture Co. Že večkrat je grozil s samoumorom. Njegova žena živi v stari domovini in en sin v Čikagi.
—	»Veleizdajalec« pred sodiščem. Dne 31. decembra se je vršila pri novomeškem okrožnem sodišču obravnava proti finančnemu pazniku v Kočevju, Josipu Česniku, rojenemu leta 1887. v Planini, Česnika so nemški Kočevarji obdolžili, da je zakrivil hudodelstvo veleizdaje s tem, da je rekel, da bi v slučaju vojske med nami in Srbijo prestopil na srbsko stran. Obravnava je pa dokazala, da jc bil 3 vse govorjenje samo šala, da so na-
sproino Kočevarji paznika nalašč izzivali in so nekatere priče celemu pogovoru dale drug pomen, oziroma njegove besede zavile. Pač pa so prišle druge stvari na dan, da so Koče\arji psovali Srbe za »lopove in razbojnike« in pripovedovali, da je treba »srbskega kralja obesiti in zadaviti« in drufce take pobožne« želje. Paznik Česnik je bil oproščen. Dobro bi bilo, ko bi >Grazer Tagblatt« tudi te stvari objavil.
LluDlionske novice.
Jj Čisti dobiček prireditve tukajšnje podružnice »Slov. dijaška zveze«
na dan sv. Treh kraljev v Ljudskem domu je namenjen izpopolnitvi društvene dijaške knjižnice. „Slov. dijaška zveza" ima med drugimi tudi nalogo, da ustanavlja po mestih, kjer se zbira v večjem številu dijaštvo, knjižnice. Nujale naj bi dijaštvu, čtivo, ki bi ga utrjalo v katoliških načelih in ga navduševalo za vse lepo in zdravo. Ljubljanska knjižnica deluje že od 1. 1906. in je mnogo pripomogla k širjenju katoliške misli med ljubljanskim di a-štvom. Svojo organizatorično nalogo pa more vršiti v polni meri le, ako gre vedno z duhom časa naprej in je zlasti glede leposlovja bodisi slovenskega bodisi drugega vedno a jour. Dosedaj se do tega vsled prepičlih sredstev ni mogla povzpeti. Zato je sklenil podružnični odbor, ki je letos prevzel knjižnico od osrednjega odbora v oskrbo, da ji zasigura prepotreben stalen dohodek z vsakoletno prireditvijo. Prva bo na sv. Treh kraljev v Ljudskem domu. Podružnica vprizori noviteto »Dobrodušni ljudje'-, veseloigro v treh dejanjih, spisal dr. Fr. Detela. Prihitite tedaj v Ljudski dom vsi, ki veste ceniti pomen knjižnic zlasti za učečo se mladino. Proti jako opolzki hrani raznih javnih knjižnic, ki izposojujejo dijakom brez kritike vse, kar imajo, in jih naravnost kvarijo, more tvoriti uspešen protiutež le knjižnica z izbranimi deli, ki so sposobna vzbuditi v mladini idealna stremljenja in jo vzgojiti k resnemu naziranju o življenju. Predpro-daja vstopnic v Katoliški Bukvami. Cene prostorom: Parter: I.in II. vrsta po K 2'—; III. in IV. vrsta po K 1"50; V.—VI. vrsta po K l'—, zofe v parterju K —-80. Galerija: I. vrsta po K 120;
II.	in III. vrsta po K —-60, IV. in V. vrsta po Iv —40. Balkon po K P—, dijaško stojišče po K —'30.
lj Katoliško mladeniško društvo v Ljubljani vabi k Božičnici, ki jo priredi v nedeljo, dne 5. januarja 1913, v Rokodelskem domu, Komensl- ega ulica št. 12 točno ob 6. uri zvečer Spored:
1.	Ant. Hajdrih: Mladini. Mo^ki zbor.
2.	P. Hugolin Sattner: Na planine. Moški zbor. 3. Tamburanje društvenega tamburaškega zbora. 4. Govor. 5. »Ob gozdnem znamenju«. Božična igra v dveh dejanjih. 6. Ivuplet Dva čevljarska vajenca. 7. »Obleka naredi človeka«. Burkji v enem dejanju. Priredil J. Štrukelj. 8. Prosta zabava. Vstopnina: Sedeži I. vrste 1 K, II. vrste 80 vin.,
III.	vrste 60 vin., IV. vrste 40 vin., stojišča 30 vin. K obilni udeležbi vljudno vabi odbor.
lj Osebna vest z magistrata. Za svojega namestnika na magistratu jo župan imenoval dr. Zarnika.
lj Umrli so v Ljubljani: Baron Artur Wolkensperg, graščak, 57 let. — Frančiška Perušek, kovačeva žena, 33 let. — Marija Strupi, žena užitkarja, 71 let. — Frančiška Matevžič, delavka, 40 let. — Ana Jamnik, bivša šivilja, 74 let. — Egon Cebin, rejenec, 18 dni. — Marija Razložnik, hiralka, 64 let. — Katarina Hafner, občinska uboga, 74 let. — Rozalija Okorn, posestnikova žena. 60 let.
lj B ^žičnica revnim otrokom. Vin-cencijeva konferenca pri Sv. Petru v Ljubljani in Št. Petersko prosvetno društvo priredita v nedeljo, dne 5. ja-nuvarja 1913 ob pol 4. uri popoldne v dvorani prosvetnega društva božičnico s petjem, dcklamacijami in obdarovanjem otrok. Člane obeh društev in prijatelje otrok vljudno vabita odbora.
lj Na oklicih so: Anton Gundrum, črkostavec z gdčno .Tožefo Pirnat; Alojzij Babič, pisarniški oficijant, z gospo Marijo Fischer; Ferdinand Škrabelj, miz. delovodja, z Marijo Gorjanec; Adolf Porš, knjigovodja banke »Slavi-je«, s Frančiško Vrančič; Franc Toma-žin, skladiščni delavec, z Ano Simon-čič; Ignac Šramcl, skladiščni mojster, z Marijano Černe; Dr. Herman Bam-ber s Pavlo pl. Kleinmayer; Globočnik, trg. agent, z Jožefo Holender; Avgust Klaus, asistent drž. žel., z Wilhelmino Herzog; Franc Lang, strojevodja, z Bo-ženo Novi.
lj Nočna pot. Ko jo šel ob Novem letu strugar Ignacij Gorenc proti domu, se mu je pridružil v Cerkveni ulici nek neznanec in ga spremljal toliko ča.vi,
da jo našel priliko, da mu je izmaknil iz žepa nikelnasto uro.
lj Nesreča. Sinoči jc šla trgovčeva žena g. Agata S c 1 i š k a r, stanujoča v Metelkovi ulici št. 27, čez domače dvorišče, na katerem se prezidava in koplje klet, pa je padla v prekop in si zlomila desno roko. Ponesrečenko so prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnišnico.
Zahvala.
Po krasno uspelem 111. slovenskem proti-alkoholnem kongresa, ki nam je bil v pravo zadoščenje za naš trud, čutiva podpisana dolžnost, da se zahvaliva vsem, ki so pripomogli k tako sijajnemu uspehu kongresa.
Posebe se zahvaliva zastopnikom javnih oblasti: prevzvišenemu g. knezoškofu, g. deželnemu glavarju ter zastopnikom c. kr. deželne vlade, deželnega šolskega sveta, dežel-želnega sodišča, mestnega magistrata in kmetijske družbe, g. zastopniku goriškega deželnega odbora in g. zastopniku c. kr. na-mestništva v Trstu.
Iskrena zahvala vsem gospodom predavateljem in gospici predavateljici za v resnici temeljite, krasne, dovršene referate, kateri bodo zbrani nudili bogato trajno zalogo orožja zoper alkoholizem.
Zahvala vsemu čislanemu dvatisočeremu občinstvu, ki je v nedeljo veliko dvorano popolnoma, pa tudi v pondeljek zadovoljivo napolnilo. Posebna zahvala še častiti duhovščini in cenjenemu učiteljstvu, kakor tudi onim, ki so prispeli na kongres iz daljave!
Prelepo dvodnevno zborovanje je vlilo nam, delavcem na tem polju, novega veselja in poguma za trdi boj. Upamo pa tudi, da se vtisk kongresa ne bo izbrisal takoj, marveč zapustil trajne sledove in dal močan impulz k delu na tem polju po celi domovini.
V Ljubljani 2 januarja 1913.
Za protlalkoholno zvezo	Za društvo zdravnikov
„Sveta vojska"
Predsednika:
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem 306-2 m, sred. tlak 736-0 mm
a (S C	C as opa- rovam«	Stanje baroni etra v mm	Temperatura Celziju	Vetrovi	Nebo	aj2 ih 1JU a*
2j 9. zveč.		7381	15	sr. jzah.	oblačno	
j)	7. zjutr.	737 9	10	brezvetr.	H	00
	2. pop.	738-5	4-0	si. jjzah.	megleno	
Srednja včerajšnja temp. 0-6», norm. — 2'7°.
Tržne cene.
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta, 3 januarja 1913.
Pšenica za april 1913.....11-72
Pšenica za oktober 1913 . . .	1187
Rž za april 1913.......10-18
Oves za april 1913......10'62
Koruza za maj 1913.....7'60
Koruza za julij 1913.....7-74
Janez Ev. Kalan.
Dr. Demeter vitez T rs teniški;
V hiši na Mestnem trgu št. 23
3927	se oddajo
v najem
takoj ali za lebruar-termin
1.	pritlična prodajalna,
2.	dve pritlični skladišči in dvorišče,
3.	celo I. nadstropje za skladišča ali stanovanje, oziroma pisarno.
Več pove iz prijaznosti stranka v II. nadstropju iste hiše.
žeteznato Jftna-Tmo
Iligicnična razstava na Dunaju 19C6:
Državno otovaife in častni diplom k zlati kolalnl.
Povzroča slast do jedi, okrepča živce, zboljša kri in je r'* konva eseentom in malu-krvnitn zelo priporočeno od zdravniških avtoritet.
okus.
Večkrat odlikovano.
Rad 3003 zdravniški sprM
c. in lir. tiTorni doMI]
THST-Barkovije.
i! Ua iLilvggŽžllSiJsij da
inoentiire
prodajam vso zimsko zalogo kostumov, man. teljev, palotojev, jopic, bluz, ra[jlanov, oblek, klobukov in vse drugo blago	32 3
jO
Izpod lastne cene. Angleško skladišč oblek
O. Bernafoužč, LJubljana, Mestni 2rg $ft. 5.
Profesor dr. Davorin Gorjanec Mimica Gorjanec roj. Košir
poročena
Novo Mes.o L januarja 1913 Skofja Loka
33
Št. 1/13.
3 'iic * vnMvtonii
Objava.
Ustrezaje §-u 29 odv. reda se objavlja, da so začetkom tega leta vpisani v tukajšnji odvetniški imenik naslednji gospodje, in sicer s sedežem
V LJubljani:
dr. Ambroschisch Ed\vin dr. Eger Ferdinand dr. Frlan Fran dr. Furlan Josip Kobler Fran dr. Kokalj Alojzij dr. Krisper Valentin dr. Majaron Danilo dr. Novak Fran dr. Oblak Josip C dr. Papež Fran dr. Pegan Vladislav dr. Pire Makso dr. Poček Fran dr. Ravnihar Vladimir dr. Sajovic Josip dr. Schweitzer Viljem dr. Stare Emil dr. Suyer Albin dr. Šušteršič Ivan
dr. Švigelj Anton dr. Tavčar Ivan dr. Tekavčič Fran dr. Tominšek Fran dr. Triller Kari dr. Vallentschag Otto Vencajz Ivan P. dr. Vodušek Božidar dr.WurzbachMaximilian Edler v. Tannenberg dr. Žirovnik Janko.
V Kamniku:
dr. Ivraut Alojzij.
V Kranju:
dr. Kušar Josip
dr. Štempihar Valentin.
V Litiji:
dr. Jamšek Janko. V Ljubljani, 1. januarja 1913.
V Postojni:
dr. Jane Ignacij.
V Novem mestu:
dr. Schegula oakob dr. Slane Kari dr. Zitek Vladimir dr. Globevnik Jožef.
V	Ribnici:
dr. Rajh Štefan.
V	Krškem:
dr. Dimnik Ivan.
V	Črnomlju:
dr. Sturm Kari.
V	Kočevju:
dr. Golf Franc.
34
Za odbor Odvetniške zbornice kranjske:
dr. Danilo Majaron
predsednik.
Izdala konzorcij »Slovenca«,
Slak: »Katoliške Tiskarne«-
Odgovorni uredniki Miha Moškem-