YU ISSN 0351-2851 T I LETNIK VII VOLUME VII Številka 29 NUMBER 29 SEPTEMBER 1986 SEPTEMBER 1986 ACROCEPHALUS Ornitološki suplement Biološkega vestnika. dvomesečno glasilo Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, Jugoslavija bimonthly journal of Bird watching and bird study association of Slovenia, Yugoslavia naslov uredništva editorial address urednik editor uredniški svet editorial council oblikovalec designer tipkanje typing läc torja readers tisk print cena price 61000 Ljubljana, Langusova 10 Iztok Geister 64202 Naklo, Pokopališka 13,tel.064 47170 dr. Matija Gogala, Janez Gregori, Boris Krystufek, dr. Sergej D.Matvejev, Dare Sere, dr. Andrej Župančič Iztok Geister Elizabeta Beševič Janko Kovačič (za slov.-for slov.) Hinko CigliČ (za ang.-for engl.) Sitotisk Janja Andrej Košir Žeškova 5, Kranj 100 din za številko DRUŠTVO ZA OPAZOVANJE IN PROUČEVANJE PTIC SLOVENIJE - JUGOSLAVIJA BIRD WATCHING AND BIRD STUDY ASSOCIATION OF SLOVENIA - YUGOSLAVIA naslov address predsednik president podpredsednik vicepres ident tajnik secretary blagajnik treusurer žiro račun izvršilni odbor letna članarina Langusova 10, 610CO Ljubljana Rudolf Tekavčič 61351 Brezovica 350, tel.: 061 653506 Dr. Andrej Župančič Veselo\a 10, 61000 Ljubljana, tel.: 061 216974 Ttmi Trilar Pot v Bitnje 12, 64000 Kranj Dare Sere Glinškova ploščad 12, 61000 Ljubljana tel.: 061 348274 50101 - 678 - 73884 Franc Bračko, Janez Gregori, Peter Grošelj, Tbmaž Jančar, dr. Sergej D. Matvejev, Slavko Polak, Andrej Sovine, Dare Sere, Borut Štumberger, Rudolf Tekavčič, dr. Andrej Župančič, Tesni Trilar, Jana Vidic. jake in študente) in 2.000 din za ustanove. 25 Najdbe: rjavi srakoper Lanius collurio Recoveries: Red-backed Shrike Lanius collurio Članek je posvečen 60-letnici ustanovitve Ornitološkega observatorija v Ljubljani (1926-1986) in 50-letnici smrti dr.Janka Ponebška (1981-19350, takratnega vodje observatorija. V letu 1986 mineva 60 let od ustanovitve ORNITOLOŠKEGA OBSERVATORIJA V LJUBLJANI. V prvem izvodu Izvestje Ornitološkega observatorija v Ljubljani 1926-1933 (1934) je med drugim zapisano: "Naloga tega zavoda je znanstveno raziskovanje domačega ptičjega življenja, pred vsem ptičje selitve, zlasti z obročevanjem, pa tudi ugotovitev koristnosti ali škodljivosti domačih ptičev ter na ta način koristiti raznim panogam narodnega gospodarstva. Dosedanji uspehi z obročanimi pticami so dokazali, kako potrebna je bila ustanovitev tega zavoda, ki je stalno v stikih z drugimi orni to loškimi stanicami v inozemstvu in jim daje važna poročila o selitvah ptic vseh vrst. Tako je naš zavod jako uvazevan pri vseh tujih opazovalnicah, ki so navezane na podatke iz našega ozemlja. Po možnosti bo izdajal zavod vsako leto novo izvestje, ki bo vsebovalo vsa važnejša ornitološka poročila njegovih opazovalcev in vsakoletne uspehe delovanja oziroma obročanja ter razprave, važne za splošni razvoj ornitologije in za spoznavanje domače avifavne......" "Dne IZ. januarja 1935, tik pred natisom tega izvestja, je nemila smrt iztrgala našemu zavodu njegovega vodjo dr. Janka Ponebška. Ko je bil spoznal, kolikšno važnost ima zemljepisna lega naše ožje domovine za ptičjo selitev, je zasnoval ptičjo opazovalnico in obro-čevalnico v Ljubljani in po neumornem prizadevanju je s pomočjo nekaterih somišljenikov dosegel, da se je leta 1926. ustanovil Ornitološki observatorij kot stalen državni zavod za proučevanje vtičjega življenja. Temu zavodu je bil dr.Ponebšek vodja in tajnik od ustanovitve do svoje prerane smrti. Ves je živel le zanj, za njegov razvoj in uspešno delovanje. Njegov trud ni bil zaman: zavod je že dosegel lepe uspehe, ki so mu dali dober glas tudi v inozemstvu". Dr. Janko Ponebšek je v reviji Lovec in v kasnejših Izvestjah Ornitološkega observatorija v Ljubljani objavil prve rezultate obročkanja v Sloveniji. Najdbe so bile razdeljene v tri ločene skupine (A, B in C). Skupino B so predstavljale najdbe tistih ptičev, ki so bili obročkani v Sloveniji in dobljeni v inozemstvu. V skupni B je pri najdbi rjavega srakoperja L.collurio št. obročka 3298 dr.J.Ponebšek med drugim zapisal '."Bila je to prva važnejša najdba našega zavoda obročenih ptic, kajti do-sedaj so našli samo tri obročene rjave srakoperje izvez obročevalnega ozemlja, in sicer dva ob izlivih reke Nila v spodnjem Egiptu, obročena na Danskem leta 1928 in 1930, in tretjega so našli pri kraju Kuttum v egiptovskem Sudanu leta 1930 (zračna razdalja 5500 km), obročenega na Nemškem". Našega rjavega srakoperja so ujeli avgusta 1930 na Pe-loponezu v Grčiji. Zapisana je še ena najdba rjavega srakoperja L.collurio, št. obročka 5785, ujetega na otoku Mioonos v Egejskem morju v Grčiji (glej tabelo 1). Kakšnega pomena je bila objava teh prvih najdb mi potrebno posebej poudarjati. V znanem Zinkovem atlasu najdb obročkanih ptic so v spisek literature uvrščene tudi Izvestje Ornitološkega observatorija v Ljubljani 1926-1933(1934; Najbolj interesantne najdbe so vrisane v različne pregledne karte in ravno med temi najdemo vrisano najdbo rjavega srakoperja, obročkanega v Sloveniji in dobljenega v Grčiji. Škoda je, ker do izida popolnega dela o selitvi evropskih pevcev nimamo Slovenci še objavljenih kompletnih najdb pri nas obročkanih ptičev. Objavljene so bile edino najdbe v sklopu prispevka Ptiči Stožic pri Ljubljani (Sere 1982). V letošnjem letu pa smo prejeli dopis iz Grčije, v katerem nas obveščajo, da so ustanovili ornitološko društvo Hellenic ornithological society. 26 Dopisu so bili priloženi podatki o najdbah naših obročkanih ptičev v Grčiji. Dve najdbi sta bili novejšega datuma, in to najdba divje grlice S.turtur in liščka C.carduelis. Vse ostale najdbe so bile najdbe rjavega srakoperja L.collurio, o katerem smo že imeli kompletne podatke. Izjema je bila najdba rjavega srakoperja, štev. obročka 4779, za katerega smo šele letos dobili obvestilo in podatke o najdbi, pa čeprav je bil dobljen že leta 1932. Ravno pred kratkim pa smo prejeli obvestilo o najdbi našega obročkanega rjavega srakoperja v Egiptu. Zato je ob tej priložnosti primerno, da se objavijo starejše in novejše najdbe rjavega srakoperja, katerim je od vsega začetka dr.J.Ponebšek pripisoval velik pomen, s tem pa tudi mednarodno uveljavitev takratnega ornitološkega observatorija. Tabela 1: Pregled najdb rjavega srakoperja L.collurio3 obrookanega v Sloveniji Table 1 : Recoveries of Red-backed Shrike3 ringed in Slovenia Oznaka obročka Ring mark 1 LJUBLJANA 3298 2 LJUBLJANA 4779 3 LJUBLJANA 5785 l\ LJUBLJANA 20.000 5 LJUBLJANA XF 845 Starost spol age .sex_____ Äd Y 9 Ad * iy + Ad^p Ad? + Datum Date Kraj Place Koordinate Coordinates Država Razdalja Country Distance 24.06.30 end 8.30 10.07.32 25.08.32 15.08.33 21.09.33 16.07.39 03.05.40 20.08.83 (04.10.85) Šentjakob, Ljubljana 46.06N/14.36E Amalias, Peloponez 37.48N/21.23E GRČIJA (1083 km) Črnuče, Ljubljana 46.06N/14.32E Kandanos, Crete 35.20N/23.45E GRČIJA (1424 km) Mestni log, Ljubljana 46.03N/14.29E Miconos, Kikladi " 37.25N/25.21E GRČIJA (1314 km) Svetje, Medvode 46.08N/14.22E Paralimni, Famugusta 35.10N/33.40E CIPER (2024 km) Jarše, Ljubljana 46.05N/14.32E Sidi Abdel Rahman 30.56N/28.42E EGIPT (2080 km) 27 Celotna evropska populacija rjavega srakoperja L.collurio se seli čez Balkan, vzhodno Sredozemlje, malo Azijo v južne in jugovzhodne predele Afrike, kjer omenjena vrsta prezirnuje, ter v območje ekvatorja (Moreau 1972, Zink 1975). Z obročkanjem je dokazano, da se populacija rjavega srakoperja iz predelov Španije in Francije seli čez Italijo in Balkan po običajni vzhodnoevropski selitveni poti v svoja prezimovališča (Zink 1975). Po tej vzhodnoevropski selitveni poti se selita med drugimi tudi močvirska trstnica A. palustris in ralinarček S.curruca. Če naše najdbe primerjamo s tujimi, ugotovimo, da se v celoti ujemajo in da dopolnjujejo do sedaj znane ugotovitve. Na osnovi obročkanja so ugotovili, da se najprvo odselijo odrasli primerki (konec julija in v avgustu), medtem ko se mladiči odselijo v avgustu ali septembru, redki so v južni Evropi še celo oktobra (Zink 1975). Za naše tri najdbe (št. 1, 2 in 4) je značilno, da so bile primerki obročka-ni v poletnem obdobju, ko je možno, da so še gnezdili ali pa speljevali mladiče. Primerka iz ostalih dveh najdb (št. 3 in 5) pa sta izrazita predstavnika preletnega obdobja. Najdba št.4 dopolnjuje znano sliko vračanja rjavega srakoperja prek Male Azije (Ciper) v svoja gnedišča (Panow 1983). Ornitološka postaja Radolfzell je v več letih obročka-la 22799 primerkov rjavnih srakoperjev, in od tega je bil 69 najdb ali 0,30 % (Zink 1975). V Sloveniji pa smo v obdobju 1926 do 1984 obročkali 6358 primerkov, in od tega je bilo 5 najdb izven Slovenije ali 0,07 %. Dokazano je, da se selijo srednjeevropski in s tem tudi naši rjavi sra-koperji prek Balkana, Grčije in njenih otokov v Egipt, od tam pa na širše področje jugovzhodne Afrike (Matvejev 1976, Panow 1983). K tem zaključkom so pripomogle tudi najdbe rjavih srakoperjev, ki so bili obročkani v Sloveniji. SUMMARY In the article 3 dedicated to the 60 anniversary of the Ornithological observatory in Ljubljana and to Dr.J.Ponebšek, its founder and principal who died 50 years ago, the author tells us how five Red-backed Shrikes3 ringed in Ljubljana, were recovered abroad. The article was .inspired by the latest recovery in Egyptt what confirms almost 50 years old findings about the migration route of Red-backed Shrike3which were based primarly on the recoveries of the birds, ringed in Slovenia. LITERATURA Matvejev, S.D.,1976: Pregled faune pti- '¦ca Balkanskog poluostrva, IiPicifor-mes et Pass eri formes. S AW, Posebno izdanje, Beograd Moreau, R.E.,1972: The Palaeartic-Afri-can Bird Migration Systems. London and New York 1972, str. 130-132, 314. Ponebšek,J. (1931): Dva nova uspeha Grnitološkega observatorija v Ljubljani. Lovec, letnik XVTII: str.140-142, Ljubljana 1931. Ponebšek, j. (1934): Dosedanji uspehi zavoda. I. I zvest je Ornitološkega observatorija v Ljubljani 1926-1933 Ljubljana, str. 26-36. I.Izvestje Ornitološkega observatorija v Ljubljani 1926-1933, str. 3-5, Ljubljana 1934. Panow, E.N. (1983): Die Würger der Palä-rktis. Die Neue Brehm - Bücherei 557, A.Ziemsen Verlag, Wittenberg Lutherstadt. Schüz, E. (1971): Grundriss der Vogelzugskunde. Paul Parey in Berlin und Hamburg. Sere, D. (1982): Ptiči Stožic pri Ljubljani, 1972-1982 - favnistični pregled, obročkanje in najdbe. Acrocephalus 13-14. Zink, G. (1973, 1975): Der Zug europäischer Singvogel. Ein Atlas der Wiederfunde beringter Vögel. 1. und 2. Lieferung. Vogelwarte Radolfzell. Dare Sere Prirodoslovni muzej Slovenije Prešernova 20 61000 Ljubljana 28 Sestav prehrane lesne sove Strix aluco Structure of Tawny Owl's Strix aluco diet UVOD Najpomembnejša sestavina prehrane lesne sove Strix aluco so mali sesalci. Sova pogoltne cel plen. s kostmi in kožo, če je prevelik, ga raztrga. Neprebavljive dele, kosti in dlako zlepi v svaljke in izbljuva. Z daljšim zadrževanjem na nekem kraju (gnezdenje, pre-zimovanje) se naberejo večje količine izbljuvkov, iz katerih izločimo trde ostanke. Predvsem lobanje, po katerih tudi določimo vrsto uplenjene živali. MATERIAL IN METODA Material sem zbiral v letih 1984-1986 na lokali tetah v SV Sloveniji : - avgusta 1984, 1 km JZ od Ptuja. Pod strešnim napuščem v ptujskih čistilnih napravah. - 2. in 23. marca 1986, 1 km J od vasi Bukovci. Izbljuvke sem našel pod borom (Pinus sp;) - 23 .marca 1986, 1 km SV od vasi Mar-kovci. Prav tako pod borom (Pinus sp.) Omenjene lokalitete sem redno pregledoval enkrat mesečno. S suho metodo sem iz izbljuvkov izoliral ostanke 134 primerkov plena, ki pri- REZULTATI Tabela 1: Prikaz prehrane lesne sove Table 1: Food of Tawny Oal padajo 12 vrstam malih sesalcev. Drugih živalskih skupin v izbljuvkih nisem zasledil. Povprečne teže posameznih vrst malih sesalcev sem deloma povzel po Mikuski in Vukoviču (1980), deloma pa sem vzel izračunane srednje vrednosti po podatkih, ki jih hrani PMS v študijski zbirki. Relativno vrednost biomase posamezne vrste in indeks pomembnosti sem izračunal po formuli, vzeti iz dela D.Kovače-vica (1984) : Ishrana kukuvije drijemavice Tyto alba u okolici Rovinja. W% = _Wg_ 100 S Wg W% relativna vrednost biomase Wg biomasa posamezne vrste S Wg vsota vseh posameznih biomas W% biomass relative value Wg biomass of a separate species Wg sum total of all separate biomasses _ %L + m i %f w% i %f w% indeks pomembnosti relativna gostota posamezne vrste relativna vrednost biomase importance index relative density of a separate species biomass relative value Z.St. N° f % Teža TežaZ Teža % ____________2___\ ._Weight_weight .weight, Vrsta _________S_p_e_c_i_e_s_____ Krt Talpa europea 2 1,5 90 180 8,6 5 Vrtna rovka Crocidura suaveolens 8 6 5,2 41,6 2 4 Poljska rovka Crocidura leucodon 58 43,2 10,5 609 29,3 36,2 Povodna rovka Neomys fodiens 4 3 13,2 52,8 2,5 2,7 Gozdna rovka Sorex araneus 13 9,7 11 143 6,8 8,2 Poljska voluharica Microtus arvalis 16 12 25 400 19,2 15,6 Travniška voluharica Microtus agrestis 4 3 35 140 6,7 4,8 8. Drobnooka voluharica Pitymys subterraneus 10 7,4 19 190 9,1 8,2 9. Hišna miš Mus musculus 1 0,7 23 23 1,1 0,9 10.Pritlikava miš Micromys minutus 6 4,4 6,8 40,8 1,9 3,1 11.Dimasta miš Apodemus agrarius 2 1,5 20,5 41 1,9 1,7 I2iNayadm_belono3a_ms_4LL^ ___7L4___21A7___217_ ._10x4__ __8X9 _______________ "___IJU34 J;00_ '_2078z2_100_'__"__ 29 f - štev. osebkov f - number of individuals f % = f . 100 teža - teža posamezne vrste v gramih weight - weight of a separate species (in grams) teža L = f . teža weight % = f . weight teža 2 . 100 teža % = celokupna masa wer total mass I = teža % + f % 2 Iz tabele 1 vidimo, da je najpogostejši plen lesne sove poljska rovka Crooidura leucodon, sledijo ji poljska voluharica Miorotus arvalis, gozdna rovka Sorex araneus, drobnooka voluharica Pitymys subterraneus itd. Iz indeksa pomembnosti dobimo približno enako sliko. Ker sem izbljuvke pobiral sproti, si lahko pogledamo tudi sezonsko variabilnost v prehrani lesne sove. Tabela 2 : Sestav hrane lesne sove, nabrane avgusta 1984 Table 2 : Structure of Tawny Owl 's food, gathered in August 1984 Ž'it" tr'Ffi I IT Tela fLzalT~"Teza% ~ N_______Species_____________________ Weight Weight Weight% 1. Krt Talpa europea 1 0,9 90 90 6,7 3,8 2. Vrtna rovka Crooidura suaveolens 8 7,7 5,2 42 3,1 5,4 3. Povodna rovka Neomys fodiens 4 3,8 13,2 52,8 3,9 3,8 4. Poljska rovka Crooidura leucodon 58 56,3 10,5 609 45,8 51 5. Gozdna rovka Sorex araneus 13 12,6 11 143 10,7 11,6 6. Poljska voluharica Miorotus arvalis 8 7,7 25 200 15 11,3 7. Travniška voluharica Miorotus agrestis 1 0,9 35 35 2,6 1,7 8. Hišna miš Mus musculus 1 0,9 23 23 1,7 1,3 9. Pritlikava miš Mioromys minutus 4 3,8 6,8 27,2 2 2,9 10. Dimasta miš Apodemus agrarius 2 1,9 20,5 41 3 2,4 11. Navadna belonoga miš Apodemus sylvaticus 3 2,9 21,7 65,1 4,9 3,9 ... S 103 100 "1528,1 Tabela 3 : Sestav hrane lesne sove, nabrane spomladi 1986 Table 3 : Structure of Tawny Owl's food, gathered in spring 1986 Ž^štT V~r~š~t~a "~~ ~"~~Teža TezaS Teža%~" "~~~ N_ ___L_2_L_L_i_L s_ __ _________Weight Weight __Weight%____ 1. Krt Talpa europea 1 3,2 90 90 11,9 7,5 2. Poljska voluharica Miorotus arvalis 8 25 25 200 26,6 25,8 3. Travniška voluharica Miorotus agrestis 3 9,6 35 105 13,9 11,7 4. Drobnooka voluharica Pitymys subterraneus10 32,2 19 190 25,3 28,7 5. Dimasta miš Apodemus sylvaticus 1 22,2 21,7 151,9 20,2 31,3 6. Pritlikava miš Micromys minutus 2 6,4 6,8 13,6 1,8 4,1 2 31 100 750,5 30 RAZPRAVA Tabela 2 prikazuje sestavo plena, izoliranega iz izbljuvkov, ki so bili nabrani avgusta 1984, kar pomeni, da so se kopičili skozi poletje. Tabela 3 pa prikazuje sestavo plena, izoliranega iz izbljuvkov, nabranih zgodaj spomladi, ki so se kopičili čez zimo. V poletni prehrani predstavljajo žužkojedi Insectivora 75 %, glodalci Rodentia pa 25 % prehrane lesne sove. Popolnoma drugačno sestavo imamo v zimski sezoni, ko večino plena (92 %) predstavljajo glodalci. Iz okolice Ptuja (tabela 2) je bilo 10 celih izbljuvkov,polovica toliko pa je bilo razpadlih,v dolžino so merili od 38 do 68 mm in od 21 do 35 mm v širino. Posušeni so tehtali od 3 do 8 g. V enem izbljuvku sem našel od 3 do 8 ostankov malih sesalcev. Biomasa izbljuvkov se je gibala med 43,4 in 134,7 g, v povprečju 79,8 g. Izbljuvkov iz Bukovec in Markovec (tabela 3) je bilo 18, v dolžino so merili od 34 do 59 mm in od 13 do 23 mm v širino. Posušeni so tehtali od 1 do 3 g. V enem izbljuvku so bili običajno ostanki dveh živali, v nekaterih po tri ali le po eden. Biomasa izbljuvka se je gibala med 25 in 131,8 g, v povprečju 47,1 g. SKLEP Iz rezultatov analize 134 osebkov, izoliranih iz izbljuvkov lesne sove, nabranih v letih 1984 - 86 na Ptujskem polju, lahko zaključim : Iz materiala sem determiniral 12 vrst sesalcev, ostankov drugih živalskih skupin nisem zasledil. Sprotno zasledovanje mi omogoča sezonsko razporeditev plena.Dominantno vlogo v poletni prehrani imajo rovke. Pri zimski prehrani pa močno prevladujejo 2. .-Izbljuvka lesne (A)in pegaste sove (B). (F.JanžekoviS) 2.:Tawny Owl's (A) and Barn'öwVs (B) pellets (F.Janzekovič) 31 voluharice. Prav tako so količine hrane, zaužite v zimskem obdobju manjše, kot tiste v poletnem obdobju. Relativno majhen vzorec narekuje še nadaljnje delo. ZAHVALA Kolegu Borisu Krystufku se iskreno zahvaljujem za pomoč pri determinaciji in obdelavi podatkov. SUMMARY From Tawny Owl's pellets3gathered in the vicinity of Ptuj, the author extracted, in compliance with the so called dry method, 134 specimens belonging to 12 species of mammals. As far as winter pellets are concerned. the predominate rodents, while in summer pellets insect-eaters(primarily common shrew-mice) are prevalent(75%). Navadni ali rečni galeb Larus ridibundus gnezdi v srednji Evropi in na britanskih otokih, v južni Skandinaviji, na Islandu ter v Aziji. Delno je seli-vec. Prezirnuje ob nezaledenelih rečnih rokavih ali pa se umakne v Sredozemlje. Literatura (Matvejev, Vasic, 1973) ga navaja kot gnezdilca Slavonije in Vojvodine, gnezdi pa tudi v SV delu Slovenije (Štumberger, 1982). Prebiva na rekah in ob njih, ob ribnikih, jezerih in ob morskih obalah. Hrani se s črvi, ribami, žuželkami in mrhovino. Gnezdi v kolonijah ob vodah v notranjosti. Veliko in preprosto gnezdo, sestavljeno iz vodnega in kopenskega rastlinja, je lahko na vlažnih tleh ali pa plava na vodi. Znese 2 do 3 svetlo olivna do rdečkasto rjava, zelenkasto siva, rdeče rjavo lisasta jajca, velika 53x37 mm. Valilna doba traja 22-24 dni. Be-gavci so rumeno rjavi z rdečim kljunom, poletijo pa 35.-42. dan. Že ne- LITERATURA Carneluti, Gogala, Sivec (1982): Kar-tiranje favne Slovenije, Navodila. PMS, Ljubljana. Kovačić,D.(1984):Ishrana kukuvije Tyto alba u okolici Rovinja. Bilten Društva ekol.BiH Sarajevo. Krystufek, B. (1985): Mali sesalci. Naša rodna zemlja 4, Ljubljana. Mikuska, J.,S. Vukovič (1980): Kvalitativna i kvantitativna ishrana kukuvije drijemavice, Tyto alba Scop. 1769 na području Baranje s posebnim osvrtom na rasprostranjenje sitnih sisavaca. Larus (31-32): 269-288, Zagreb. Yalden, D.W. (1977): The identification of remains in owl pellets. London. Franc Jancekoviö Bukovci 27 62281 Markovoi kaj let smo ob plitvini ustja reke Dragonje opazovali manjše število spolno odraslih rečnih galebov, "zavidajoč" koloniji v SV delu Slovenije,in se nekoliko razburjeno spraševali, kje neki gnezdijo. Novica o nedvomni gnezditvi rečnega galeba na Sečoveljskih solinah je prišla tiho in nepričakovano, ko smo že vsi gnezditev te vrste obesili na klin zaprašene društvene police, odgovora o lokaciji gnezdeče kolonije pa tudi tokrat popolnoma zanesljivo ne vemo. Tako se po 10.7.1986, ko smo se v sestavi B.Mozetič, B.Makovec in I.Škornik odpravili na soline, postavljajo same po sebi le domnevne možnosti in prva naloga za naslednje koledarsko leto. Usoda tega dne je hotela, da je moral eden med nami, medtem ko sta ostala dva obročkala mladiče navadne postovke Falco tinnunculus in velike skovike Otus scops, zaradi nepredvidenih "diverzantskih" akcij zoper Drogo Porto- Rečni galeb Larus ridibundus gnezdi v Sečoveljskih solinah Black-headed Gull Larus ridibundus breeds at Sečovlje Salt-pans 3? ; 3.34.iBegavec večnega galeba3najden v Sečovelskih solinah (I.škornik) 3.34.:The downy young of Black-haeded Gulls found at Sečovlje salt-pans(I.škornik) rož, prijaviti namen obiska v solinah na upravi Droge v Seči. Med vračanjem v "mirnejše" kraje je B. Mozetič ujel v celoti operjenega begav-ca rečnega galeba, medtem, ko je ta za las ušel izpod koles tovornega vozila. Mladi galeb je imel črne oči,kljun in noge so bile svetlo rožnate barve, kljun s črno konico. Glava bela do rahlo sivo lisasta, rjav madež poteka diagonalno od temena proti brku,prsa so bela, prav tako tudi trebuh. Vrat galeba je bil po hrbtni strani rjavkaste barve.,, ta obarvanost pa se je nadaljevala po celotni hrbtni strani. Krila je imel rjavo do sivo lisasta, na koncu črna, rep bel s črno obrobo. Galeb še ni letel, zato smo ga obročkali in po fotografiranju izpustili. Do sedaj so bile v Sloveniji znane le 4 gnezditvene kolonije, vse v SV delu Sloveniie. To. da ie opažanie v Sečoveliskih solinah, označeno z najmanjšo piko (koda BI), zdržalo presojo, ki jo je napovedal I.Geister v komentarju k pojasnilu "Vprašanja omitološkega atlasa", pa je novi zidak podpornega stolpa naravovarstvene problematike Sečoveljskih solin. Navadna čigra Sterna hirundo3 mala čigra Sterna albifrons in rečni galeb Larus ridibundus3 to so vrste, ki so še pred leti gnezdile samo v SV delu Slovenije, v Sečoveljskih solinah pa poleg že naštetih gnezdi še srebrni galeb Larus argentatus, beločeli deževnik Charadrius alexandrinus 3 in če še naštejeva nekatere pomembnejše, kot so brškinka Cisticola juncidis3 svilnica Cettia cetti3 rumena pastirica Motaci-lla flava, veliki skovik Otus scops, po vsej verjetnosti tudi mali martinec Actitis hypoleucos in rumena čaplja Ardeolla ralloides3 lansko leto nedvomno tudi veliki škurh Numenius arqua-ta ter za tako majhno področje "ne- 5.3 6. .-Mladič rečnega galeba in navadne čigre obročkana v Sečovljah (I.škornik) 5.36.:Young of Black-haeded Gull and Common Tern3marked in Sečovlje (I.škornik) 33 normalno" veliko število gnezdečih parov navadnih postovk Falco tinjuncu-lus (lani 12 parov). Vse to pa je vse prej kot samo velik favnističen izziv. SUMMARY In 1986 a downy young of Black-headed Gull species was found at the Sečovlje salt-pans; this confirms the supposition that the species breeds on the Slovene coast3 where quite a number of these birds are otherwise wintering and summering each year. The only known nest sites of Black-headed Gull are in the northeastern part of Slovenia (in the vicinty of Ptuj). LITERATURA Geister I. (1985): Predlog za zavarovanje dela Sečoveljskih solin, Acrocephalus št. 26, lestnik. VI. str. 57. Geister I. (1983): Komentar k pojasnilu "Vprašanja ornitološkega atlasa", Acrocephalus št. 17-18, letnik IV, str. 59. Gregori J.(1976):Okvirni ekološki in Favnistični pregled Sečoveljskih solin in bližnje okolice,Varstvo narave, letnik 9. 4.in5.julija 1986 smo na društvenem izletu na Krnsko jezero (1370 m) opazovali samca pinože F.montifringilla, ki je prepeval po vrhovih smrek ob koči Duplje.Občasno je izginil,čez čas pa se je vrnil in nadaljeval s petjem.Zanimivo je tudi to,da so imeli vsi udeleženci izleta priložnost ogledati si pojočega, svatovsko obarvanega samca pinože.Ob pregledu svojih priročnikov za določevanje ptičev se je zataknilo.Pinoža gnezdi na severu. Po kratkem posvetu je bila stvar bolj jasna: pinoža je bil v času gnezdenja opazovan na Sivki nad Idrijo (Grošelj 1983). Janžekovič F., Štumberger B. (1984): Otoka na Ptujskem jezeru zaščitena, Acrocephalus št. 22, letnik V, str. 54. Janžekovič F. (1985): Ali mala čigra gnezdi na Ptujskem jezeru, Acrocephalus št. 23, letnik VI. str.9. Kurillo J.(1985): Prezimovanje galebov na Savi pri Kranju v januarju 1985, Acrocephalus št. 24, letnik VI, str. 18. MatvejevS., V.Vasič (1973): Catalogus faunae, Jugoslaviae, SAZU, Ljubljana. Škornik I. (1983): Navadna čigra gnezdi v Sečoveljskih solinah. Acrocephalus št.16, letnik IV, str. 32. Škornik I. (1985): Mala čigra gnezdi v Sečoveljskih solinah, Acrocephalus št. 26, letnik VI, str. 55. Štumberger B. (1982): Gnezditev male Čigre ugotovljena tudi v Sloveniji. Acrocephalus št. 11-12, letnik III, ^str. 13. Štumberger B. (1983): Nekaj primerov ogroženosti močvirskih in vcdnih prebivališč, Acrocephalus št. 18, letnik IV, str. 11. Borut Mozetič Iztok Škornik Prade cesta XV,št.11 Krožna cesta 10 66000 Koper 66000 Koper Kljub temu nam čas, delno tudi vreme in naporen vzpon na Krn (2245 m) niso dopuščali, da bi z daljšim opazovanjem našli morebitno gnezdo ali da bi opazili tudi samico. Zadovoljeni smo bili že s podatkom, da smo pinožo opazovali in slišali tudi drugi dan izleta. Vsi naši zbrani podatki (čas opazovan nja, nadmorska višina, opis domnevnega gnezditvenega prebivališča, samo petje pinože, brez ostalih oglašanj, občasno pinože ni bilo slišati, še manj videti, svatovsko poletno obarvan samec) se ujemajo in so primerljivi s podatki, ki jih je zbral in zapisal P.Grošelj. Novi podatki o možnem gnezdenju pinože Fringilla montifringi/la v Sloveniji Some new data about a possible breeding of Brambling Fringilla monti- fringilla in Slovenia 34 7.:Lokaliteta ob Krnskem jezeru3kjer je bil opazovan pojoči samec pinoze(D.Šere) 7.:The locality at Lake Krn3where the singing male of Brambling was observed(D.Šere) Ravno na osnovi teh enakih zbranih podatkov že bolj z gotovostjo trdimo, da pinoža v Sloveniji gnezdi. Cfo tem pa se postavljata med drugim dve vprašanji. Ali gre v tem trenutku za izolirano populacijo na območju Alp? Ali so ti gnezditveni podatki samo prehodnega značaja? Pred leti sem v uvodu članka Rdeči kalin Carpodacus erythrinus gnezdi v Sloveniji zapisal : " V zadnjem času smo v raznih delih Evrope priča močni ekspanziji naslednjih vrst ptičev: brškin-ke C.juncidis3 čopaste črnice A.fuligu-la3 brinovke T.pilaris in rdečega kalina C.erythrinus. Če gremo po vrsti, lahko ugotovimo naslednje stanje omenjenih vrst v Sloveniji. Po podatkih I. Geis-tra je brškinka doživela drastično zmanjšanje populacije zaradi ostre zime 1984-85, vendar je nekaj primerkov katastrofo preživelo (Geister 1985). Stanje pri čopasti črnici in brinovki je po lastnih podatkih nespremenljivo, oz. ni opaziti zmanjšanja populacije, ampak ravno nasprotno. Medtem pa je stanje pri rdečem kalinu popolnoma drugačno. Zapiski iz moje ornitološke belež-nice govore o tem, da na lokali tetah, kjer je rdeči kalin pred leti zagotovo gnezdil (Ljubljansko Barje in Cerkniško jezero), od leta 1984 dalje, omenjene vrste v času gnezdenja nisem več opazil. Ali se bo to primerilo tudi pino-ži? Med pisanjem tega članka sem pinožo opazil tudi ob poti proti Tamarju, in to 9.8.1986 v bližini planinske koče v Tamarju (1108 m). SUMMARY After the recovery of a singing male of Brambling species near Idrija in 1983 (see Acrocephalus No. 17-18)3a singing male was observed this summer near the Lake Krn (on the altitude of 1370 metres). The species was also seen in Tamar (1108 metres). Both localities are situated in the Julian Alps. Brškinka C.junoidis. VI, št. 25: 50-51, LITERATURA Geister, 1.(1985) Acrocephalus VoI Ljubljana. Grošelj, P.(1983): Pinoža Fringilla mon-tifringilla novi-domnevni gnezdilec Slovenije. Acrocephalus, Vol. IV, št. 17-18: 56-58, Ljubljana. Sere, D.(1980): Rdeči kalin Carpodacus erythrinus gnezdi v Sloveniji. Acrocephalus, Vol. I, št. 1:13-16, Ljubljana. Dare Bere Glinškova ploščad 12 61113 Ljubljana 35 Poročilo iz Gornje Savinjske doline Report from Upper Savinja Valley Ljubno ob Savinji leži na nadmorski višini 450m, kjer poteka naravni mejnik med predalpskim in alpskim svetom. Pred Ljubnim se razteza veliko nižinsko polje, ki se razteza do Mozirja. Tu pridelujejo mnogo poljščin, s katerimi se hrani veliko ptic. Naprej od Ljubnega pa. strmi hribi in planine zapirajo nižinski svet v ozko sotesko, ki se konča v eni najlepših dolin -Logarski dolini. V neposrednji bližini Ljubnega ležita dve planini, ki sta zelo zanimivi za ptičji svet. Planina Komen je nenavadne oblike, podobna je stožcu, ki je pod vrhom odrezan. Komen je planina vulkanskega izvora in je tudi eden najmlajših ugaslih vulkanskih ognjenikov. Tu raste zelo redko in zaščiteno rastlinstvo, ki po drugih planinah ne uspeva. Vrh planine je porasel s planinsko travo in posameznimi smrečicami, kjer lahko gnezdijo ptice, ki so značilne za alpski svet. Najpogosteje sem opazoval hribske vriskarice, šmarnice, čižke, zelence in planinske hudournuke. Ker je planina bogato obraščena s smrekovim gozdom, lahko občasno opazujem tudi triprstega detelja, ki pa je bil zadnji dve leti samo dvakrat opažen. Zelo pogostna sta skobec in kragulj, ki tukaj oba tudi gnezdita. Ob kmetijah, ki so razprostrte po pobočju planine, pa se pogosto nahajajo golob grivar, gozdni jereb, rumeni strnad in zelo redka smrdokavra, ki je bila včasih pri nas zelo pogosten in množičen ptič. Najprivlačnejša in zanimiva pa je planina Ter. To je gorska planota, ki meji na tri občine. Tvori jo v večini apnenec, nekaj pa je tudi plasti vulkanskih nastankov. Planota je razdeljena na več planin, ki pripadajo nvsjnM občinam. Ravno planina Ter, ki meji na • našo občino, je najprivlačnejša glede ptičjega sveta. Večji del planine je strm in skalnat svet z globokimi in ozkimi grapami. Zaradi neposredne bližine odprtega polja pred Ljubnim je edealen kraj za mnoge ujede, ki si tam iščejo hrano. Najlepša in najmogočnejša ujeda tega predela je planinski orel, ki vsako leto gnezdi v previsnih stenah. Pozimi mnogokrat prileti prav nad Ljubno in si v bližini naselja išče hrano. Takrat pa seveda nekateri nepoučeni lovci streljajo nanj. Glavna hrana orla so divji zajci in divje kokoši, ki so pri nas zelo številni. Leta 1983 je bil na tej planini prvič opažen tudi sokol selec, ki je po pripovedovanju tovariša fotografa iz Laškega menda prišel z Donačke gore, ki je znana po gnezditvi tega ptiča. Sokola selca sedaj vsako leto opazujem v vseh letnih časih razen pozimi, ko je planina zaradi snega nedostopna. V stenah Tera vsako leto gnezdijo družno postovke, po trije in več parov skupaj (leta 1983 6 parov skupaj). V neposredni bližini postovk pa gnezdi vsako leto kolonija krokarjev. Pogosto sem opazoval ogorčene boje med planinskim orlom in krokarji, saj vsi skupaj gnezdijo v neposredni bližini. V stenah, ki so precej votle, pa gnezdita velika in mala uharica. Malo uharico sem velikokrat opazoval tudi podnevi, predvsem v času, ko ima mladiče. Po pripovedovanju kmetov je velika uharica kar precej pogosta, saj ponoči pride v neposredno bližino kmetij. Tudi kragulj stalno gnezdi na obroč ju skal, kjer je najbolj varen pred lovci. V mešanem gozdu, ki je pod stenami, je pogosta črna žolna, veliki detel, siva in zelena žolna in golob grivar in duplar.V stenah se pa pojavlja skalni plezalček, ki pa je vse redkejši. Po pašnikih vrh planine so pogostni kupčarji, hribske vriskarice, šmarnice in gorske sinice. V zadnjem času je s planine skoraj tudi izginila smrdokavra, ki je bila še pred kratkim zelo številna. Ob bregovih reke Savinje, ki je zarast-la z vrbami in jelšami, pa gnezdijo številne vrste ptic pevk. Med najštevilnejšimi so vrbje listnice, črnoglavke, taščice, dolgorepke, plavčki, močvirske in druge sinice. V zadnjih treh letih je pri nas opaziti precej ptic, ki jih do sedaj pri nas ni bilo. Siva čaplja, ki ni značilna za alpski svet, se zadnji dve leti pri nas zadržuje skozi celo leto, tudi preko zime.Leta 1983 se je pojavila modra taš- čica, ki se je zadrževala prek poletja. Zaradi posega v okolje, kjer se je zadrževala, se naslednje leto ni pojavila. Med redke ptice na našem otnočju spadajo tudi beločeli deževnik, belo-čeli muhar, kobilar, pogorelček. Med selitvenim obdobjem se nekaj časa zadržuje nad poljem pepelasti lunj in koconoga kanja. Zadnji dve leti'pa uspešno gnezdita na travnikih prosnik in repaljšcica. V lanskem letu so se pričele stvari v korist ptic precej spreminjati. Na območju obeh planin so pričeli s precejšnjim izsekavanjem gozdov in gradnjo cest. Posledice teh posegov v neokrnjeno naravo bodo močno vplivale na gnezdenje ujed in sov, ki so že sedaj dovolj ogrožene. Na območju terskih sten so gozdovi pretežno v privatni lasti in zato poteka tudi nenadzorovana sečnja lesa. Nevarnost je predvsem zaradi erozije zoni je, ki je v goratem svetu primanjkuje. Do sedaj so na tem predelu sten drevesa odmirala naravno po zakonih narave. Velika Škoda bi bila, da se sedaj podere naravno ravnovesje, ki še ohranja številne ptice, da se razmnožujejo in ohranjajo pri njihovem tako kratkem življenju. Mislim, da se prepozno zavedamo posledic, ki bodo usodne tudi za človeštvo. Milan Cerar Ljubno ob Savinji 146 63333 Ljubno ob Savinji Iz ornitološke beležnice From the ornithological note book RDEČEGRLI SLAPNIK Gavia stellata V zelo slabem vremenu, padal je rahel dež in pihal zelo močan jugozahodnik, sem na Dravi pri Mariborskem otoku opazoval primerek rdečegrlega slapnika v zimskem perju. Po velikosti ni bil večji kot čopasti ponirek, sivo obarvan z belimi lisami, po hrbtu komaj zaznavno pikast. Kljun dolg, tanek in opazno privihan navzgor. Med mojim opazovanjem se je zelo pogosto potapljal. Vedno, kadar sem se mu približal, je vzletel in se prestavil, ne da bi pri begu plaval ali se potapljal Na žalost tega dne, 28.12.1985, nisem imel pri sebi fotoaparata, da bi slapnika posnel. Naslednji dan ga ni bilo sreč opaziti. Frane Bračko, Gregorčičeva 27, 62000 Maribor. RJAVOVRATI PONIREK Podiceps grisegena 4.8.1985 sem z vodovodnega mostu čez Ljubljanico pri črni vasi na Ljubljanskem barju opazoval rjavovratega ponir-ka. Na licu je imel dve temni lisi, medtem ko je imel vrat delno rdečkasto rjavo obarvan. To pomeni, da sem opazoval mladostni primerek na preletu. Po velikosti je bil takoj za čopastim ponirkom. Zanimiva sta bila dva majhna mladiča, ki sta plavala ob njem. Kmalu se je iz vode prikazal odrasli mali ponirek, ki je "odpeljal" oba mladiča stran, in s tem se je izkazalo, da sta oba mladiča malega ponirka Tachybaptus ruficollis. Verjetno istega rjavovratega ponirka sem opazoval na istem mestu tudi 5.8.1985. 11.4.1986 sem imel priložnosti opazovati tega ponirka v poletnem perju na Gradiškem jezeru pri Lenartu v Slovenskih goricah. Dare Sere, Glinškova ploščad 12j 61000 Ljubljana 37 MALA BOBNARICA Ixobrychus minutus BELA ŠTORKLJA Cioonia ciaonia 31.5.1986 sem v Malem ribniku v Racah opazoval speljane mladiče mlakarice. Ko pa sem se jim hotel še bolj približati, sem na zahodni strani v sestoju rogoza in jelš splašil malo bobnarico. Kot sem ugotovil kasneje, je šlo za samico, Spričo mojega odkritja sem na mlakarice kar pozabil, saj je bilo to moje prvo srečanje z malo bobnarico, ki pa ni dolgo trajalo, saj je kar naenkrat izginila. Kot sem kasneje ugotovil, je bila mala bobnarica še na preletu, saj je po tem datumu nisem več zasledil. Milan Vogrin, Ho tinja vas 164/a3 62312 Orehova vas. MALA BOBNARICA Ixobrychus minutus 13.6.1986 sem v vrbovju ob zgornjem toku Dragonje (Škrline) iskal gnezdo krat-koperutega vrtnika. Ko sem šel po kolovozu, ki je delil vrbovje na dva dela, sem na koncu vrbove veje opazil samca (6) male bobnarice, ki je takoj zatem zletela nazaj v grmovje. Iz literature sem razbral, da mala bobnarica gnezdi tudi v grmovju ali drevju ob vodah. Isti dan sem zvedel, da je bila mala bobnarica opazovana pred nekaj dnevi tudi ob Dragonji v Sečoveljskih solinah. Dare Šere3 Glinškova ploščad 123 61000 Ljubljana. 12.4.1986 sem ob Iščici pri Igu na Ljubljanskem barju opazil v zraku šest (6) večjih ptičev, ki so se mi približevali od zahoda. Kljub temu, da je vmes še rahlo snežilo, sem ugotovil, da gre za bele štorklje. Hitro sem pripravil fotoaparat in uspelo mi je napraviti nekaj posnetkov (glej sliko). 28.5,1986 sva z ItGeistrom opazovala v bližini Žerovnščice na Cerkniškem jezeru sedemnajst (17) belih štorkelj C.ciconia3 ki so stale v plitki vodi že skoraj usahlega jezera. Med belimi štorkljami so bile tudi tri (3) sive čaplje A.cinerea in primerek črne štorklje C.nigra. 4,8.1986 pa sem opazoval belo štorkljo, ki je krožila nad močvirjem Ledine pri Ratečah (Kranjska gora). Dare šere3 Glinškova ploščad 123 61000 Ljubljana. VELIKA BELA CAPLJA Egretta alba V Velikem ribniku v Racah sem 4.7.1986 opazil belo čapljo. Sedela je v vrhu jelše v družbi s sivimi čapljami. Po velikosti se ni razlikovala od sivih, zato sem jo določil za veliko čapljo. Da je determinacija pravilna, se je izkazalo tudi pozneje, ko sem jo opazoval v letu in ni bilo vidnih rumenih prstov. Veliko belo čapljo sem opazoval še vse do 25.7.1986, in to vedno le po en primerek. Milan Vogrin3 Ho tinja vas 164/a3 62312 Orehova vas. BELA ŠTORKLJA Ciconia ciconia Dne 31.5.1986 sem na Čirčiškem polju (Kranj) opazil pet primerkov belih štorkelj, ki so v "strelcih" šle po travniku in se hranile. Takoj sem se odpravil domov po foto opremo, in ko sem se Čez pol ure vrnil, so bile štiri štorklje še vedno tam in sicer posamezno na različnih krajih travnika. Najprej sem fotografiral najbližji primerek v krompirišču, ki sem ga tudi splašil, tako da se je pridružil drugi štorklji na travniku. Nekako v tem času pa je od nekod priletel še peti primerek, ki se je pridružil ostalima štorkljama. Napravil sem še nekaj fotografij, pri tem pa sem tri primerke splašil,tako da so odleteli (dve štorklji sta ostali na travniku 1 km vstran in potem visoko v zraku krožili ves čas do mojega odhoda. Na omenjenem Čirčiškem polju sem že prej, pa tudi kasneje videl primerke bele štorklje: 28.5.1986 sem na travniku opazil 1 primerek bele štorklje, ki se je hranil. Štorklji sem se na kolesu približal na 15 m, vendar pa ptica, kljub, pripravljenosti (negotovosti) na vzlet, hi odletela. Ko sem se vrnil čez pol ure, bele štorklje ni bilo več. 27.6.1986 sem opazoval 7 primerkov bele štorklje, ki so krožili in jadrali nad prej omenjenim področjem kakšnih 10 minut, potem pa so odleteli v smeri Šmarjetne gore, čez trenutek pa jim je v hitrem letu sledil še osmi primerek bele štorklje. 29.6.1986 je bila na travniku bela štorklja, ki pa jo je žal pregnal nepoučen človek s psom. Bela Štorklja je s travnika odletela v smeri JV. 9.8.1986 sem na področju naselja Predo-selj pri Kranju videl primerek bele štorklje, ki je vas preletela in nadaljevala pot (bilo je ob 20.30 uri) v smeri S-SV. 19.8.1986 je nad vasjo Šenčur v zgodnjem jutranjem času (ob zori) videl primerek bele štorklje, ki je vas preletela v smeri S. Viko Luekovee, Rožna 7S 64208 Šenčur. ŽLIČARKA Platelea leucorodia Dne 8.3.1986 sem s ceste, ki pelje ob dravski strugi skozi naselje Nova vas pri Markovcih, opazoval skupino rečnih galebov Larus ridibundus. Z namenom, da jih fotografiram, sem se jim previdno približeval. Pozornost je vzbujal nenavadno temen galeb, ki se je vidno razlikoval od ostalih rečnih galebov. Dvignil sem fotoaparat, izostril in sprožil, tedaj pa se z druge strani Drave zasliši glasen "kraik". Vzletela je siva čaplja Ardea cinerea, ob mestu, kjer se je dvignila, pa so ostale tri bele ptice. Zastrmel sem se v žličar-ke Platelea leucorodia, na temnega galeba pa pozabil. Da bi bolje videl, sem stopil iz zaklonišča in preplašil galebe, dvignile pa so se tudi žličar-ke. Bile so odrasle ptice, odletele so v smeri rečnega toka. Prano Janžekovič, Bukovci 73 62281 Markovci DUPLINSKA GOS Tadorna tadorna V toplem, jasnem večeru 10.8.1985 sem skupaj s kolegom F.Janžekovičem nemo pregledoval idejno velikopoteznost lovske spretnosti v lagunah za odpadne vode pri Ormožu. V vodi, na tleh in akva-duktu prvega in drugega lagunskega prekata je obležalo 75 primerkov mlakarice Anas ptatyrhynchos, 3 kreniji Anas cre-coa3 6 črnih lisk Fulica atra, 3 močvirski martinci Tringa glareola, 2 mala martinca Tringa hypoleucos, 2 rdečenoga martinca Tringa totanus, 2 pikasta martinca Tringa ochropus in 1 togotnik Phi-lomachus pugnax. Pri tem naju je v prvem prekatu presenetila skupina Še živih 45 primerkov malega ponirka Podiceps rufioollis ter samica in mladostni primerek duplinske gosi, ki sta kmalu odletela v smeri jezera krvavemu večernemu soncu naproti. Borut Štumberger, 62282 Cirkulane 41. TATARSKA ŽVIŽGAVKA ^tta rufina 26.3.1986 po močnem ciklonu s snegom in dežjem sem na Mariborskem jezeru pri Bresternici opazoval ćfin o, tatarske žvižgavke. Dne 31.3.1986 se je par še 39 vedno zadrževal na jezeru. To je moje prvo opazovanje te vrste v Mariboru. Franc Bračko, Gregorčičeva 27, 62000 Maribor ČRNONOGA RJAVKA Aythya morila Dne 17.2.1986 sem na Dravi pri Mariborskem otoku opazoval 6 primerkov (3 đ in 3 ? ) črnonoge rjavke. Bile so zelo plašne in so se kmalu dvignile ter odletele. Med njimi sta bili tudi 2 čopasti črnici in primerek ć? navadnega zvonca. Slednji dve vrsti se pozimi redno pojavljata pri Mariborskem otoku v nekoliko večjem številu. Franc Bračko, Gregorčičeva 27, 62000 Maribor. RIBJI OREL Pandion haliaätus V marcu v redko lepih sončnih dnevih, bilo je že kar prijetno toplo, sem 28. 3.1986 v popoldanskem času na akumulaciji Požeg pri Pragerskem opazoval 2 primerka ribjih orlov. Sedela sta na mogočnem hrastu, ki stoji skoraj sredi jezera. Eden izmed orlov je bil še vedno pri "kosilu" s pravkar ulovljeno ribo. Franc Bračko, Gregorčičeva 27, 62000 Maribor. RJAVI ŠKARNIK MH**« milvus Dne 18.5.1985 sem se za QAS mudil na Goričkem Približno dva kilometra južno od Cankove sem iz avtomobila opazil precej oddaljeno ujedo, ki je letela tik nad poljem. Pomislil sem na kanjo, vendar se mi je zdela nekoliko vitke j -ša. Šele z daljnogledom sem ugotovil, da imam pred seboj rjavega Škarnika. Z značilno belino v rahlo ukrivljenih perutih je večkrat v krogu zajadral in se pri tem s pomočjo zračnega toka sunkovito dvigal. Takrat je tudi široko razširil škarjast rep. Kmalu nato je izginil v bližnjem sestoju hrasta in črne jelše. To je moje prvo opazovanje rjavega škarnika na Goričkem. F.Bračno, Gregorčičeva 27, 62000 Maribor. RDEČEN0GA P0ST0VKA Fatoo vespertinus Dne 16.5.1986 je popoldan rahlo deževalo, kar pa ni motilo številnih ptičev. Na žici sem opazoval postovko, ki je trgala plen. Ko pa sem si postovko ogledal še z daljnogledom, sem presenečen ugotovil, da imam pred sabo samico rde-čenoge postovke. Ker ni bila nič kaj plašna, sem si jo lahko ogledal prav od blizu. Od barv je bila posebno izrazita rjavo rdeča na prsih. Nenadoma pa se je pognala v zrak in tam ujela majskega hrošča, katerih je bilo precej po poljih v Hotinji vasi. Skupaj s plenom je zatem počasi odletela proti letališču. Milan Vogrin, Hotinja vas 164/a, 62312 Orehova vas.. RDEČEN0GA P0ST0VKA Patao vespertinus 3.6.1986 sem ob jezeru Komarnik v Slovenskih goricah opazoval tri (3) primerke rdečenoge postovke. Sedele so na žici električne napeljave in se občasno spustile k tlom po hrano in nato zletele nazaj na žico. S teleskopom Mirador (20 - 60 x 60 Zoom) sem ugotovil, da gre za samico (?) in dva primerka, ki sta bila po obarvanosti še najbliže spolno nezreli rdečenogi pos-tovki. 8.6.1986 pa sem ob Ljubljanici pri Črni vasi na Ljubljanskem barju opazil v zraku šest (6) primerkov rdečenoge postovke. S svojim značilnim lovom v zraku (s kremplji ujame žuželko ali plen in si ga s kremplji da v kljun) so se počasi spreletavale proti severovzhodu. Zabeležil sem dva samca (26*) in tri (3+) , medtem, ko mi pri enem primerku ni uspelo določiti spola. V ornitološki literaturi sem zasledil, da je začetek junija še prelet omenjene vrste. Dare Sere, Glinškova ploščad 12, 61000 Ljubljana. GRAHASTA TUKALICA Porzana porzana 6.9.1985 sem proti večeru ujel v mrežo grahastu tukalico, in to na Sotlanskem jezeru pri Rogaški Slatini. Možno je, da omenjena vrsta v zamočvirjenem predelu tega jezera gnezdi, bolj verjetno 40 pa je, da se je ustavila na preletu. Dolžina peruti je bila 121 nm, spuščena pa je bila z obročkom LJUBLJANA 117447. 28.9.1984 pa sem na magistralni cesti pri letališču v Sečovljah našel mrtvo granato tukalico, ki je verjetno postala žrtev prometa. Onenjeni primerek je v ornitološki zbirki Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Dai'e Šere3 Glin-škova ploščad 12 3 61000 Ljubljana. MALA TUKALICA Porzana parva Dne 7.4.1986 sem bil v Ormožu pri bazenih odplak tovarne sladkorja. Mojo pozornost je pritegnil glas, podoben prašičku, ki je značilen za mokoža Rallus aaua-ticus. Približal sem se enemu od bazenov, kjer sem kasneje zagledal tukalico. Presenetilo me je, da ima kratek kljun. Imela je rjav hrbet in modrikasto sivo spodnjo stran. Pozoren sem bil na morebitne proge na bokih. Te niso bile preveč izrazite, saj je sivina segala skoraj do konca telesa. Po pregledu priročnikov sem sklepal, da sem imel "close encounter" s samcem male tuka-lice Porzana parva. Krys Kazmierczak. Cesta svobode 30 3 64240 Radovljica. NAVADNA PROSENKA Pluvialis apricaria V sončnem, toda vetrnem vremenu sem 8.5.1986 zjutraj opazoval v gramoznici v Racah. Ob večji plitvini sem opazoval dvoje vrst martincev, in to močvirske in ze-lenonogega. Zraven teh pa sem opazil še pobrežnika, ki sem ga od daleč določil za prosenko. To se je izkazalo kot pravilno, ko sem se previdno približal celi jati. Prosenka je imela zlato rjav hrbet, od čela pa vse do bokov se ji je vlekla bela lisa, spodaj pa je bila črna. Sedaj sem ugotovil, da gre za navadno prosenko, in to za severno podvrsto, saj je imela prsi kontrastno obarvane. Milan Vogrin3 Hotinja vas 164/a3 62312 Orehova vas. MORSKA SRAKA Haematopus ostralegus 4.4.1986 sem opazil na muljevem nasipu 6 morskih srak, nekatere so se hranile. Kasneje so odletele proti SZ in se med letom oglašale. 16.4.1986 sem ponovno videl 4 morske srake. Opazoval sem jih še 17., 19., 20. aprila. Kasneje so ostale le tri in te sem videl 22., 23. in 24. Včasih so skupno z malim škurhom brskale po obali.Miran Gjerkeš3Ivančeva cesta 1 66280 Ankaran. 7, KOSEC Crex orex 16.5.1986 sem zaslišal na travniku zgornjega dela jezera Pernica v Slovenskih goricah značilno brušenje kosca. Na istem mestu sem bil še 2., 3. in 19.6. 1986, vendar kosca nisem slišal ali opazil. Medtem so omenjeni travnik pokosili. Dare Šere3 Glinškova ploščad 12 3 61000 Ljubljana. sssb 41 MALI PRODNIK Caliđris minuta 22.5.1986 sem v Račah v gramoznici opazoval 25 primerkov malega prodnika. Kadar so se splašili, so nad gramoznico naredili nekaj krogov, zatem pa so se vedno spustili nazaj k plitvini, v kateri je blaten prod. Vsi primerki so bili v poletni obarvanosti. Male prodnike sem nazadnje opazoval 31.5.86, in to 9 primerkov. Milan Vogrin3 Ho tinja vas 164/a3 62312 Orehova vas. PROGASTOREPI KLJUNAČ Limosa lapponica Dne 11.4.1986 sem kartiral ornitofav-no na spodnjem Perniškem jezeru v Slovenskih goricah. Ribiči so ribnik do polovice izpraznili, tako da so iz vode molele blatne površine. Veliki blatni rt je ob izlivu Pesnice v ribnik. Pri izlivu rečna struga močno zavije, na zavoju pa Pesnica odlaga zemljo, ki jo je izprala na poti. Na koncu tega blatnega rta sta bredla po vodi dva pobrežnika. Z zanimanjem sem si ju ogledoval, vendar je bila razdalja prevelika, da bi ju lahko determiniral. Kmalu se mi je pridružil še kolega F. Bračko, ustrezno sva se opremila in se napotila po mehkem blatu. Počasi sva napredovala, saj so se nama zaradi vse mehkejše podlage škornji vedno globje pogrezali v blato. Bila sva že dovolj blizu, da sva manjšega rdečenogega pobrežnika spoznala za togotnika Philomachus pugnax. Nekoliko težje je šlo z velikim pobrežnikom, navzgor zavihan kljun ga je sicer izdajal za kljunača. Vendar potrebno je bilo videti tudi rep. Dvignila sta se, ko sva se jima preveč približala, zaokrožila nad nama in se spustila na drugi strani rta. Takrat se je tudi lepo videl temno progasti rep. Ni bilo več dvoma, da opazujeva zimsko obarvanega progasto - repega kljunača Li-mosa lapponioa. Franc Janzekovič3 Bu- kovci 27, 62281 Markovci. VELIKI ŠKURH Nemenius arquata Pri popisu ornitofavne akumulacij Pesniške doline dne 14.3.1986 sva se z F. Janžekovičem mudila na Komarriiku v Črnem lesu pri Lenartu. Tega dne je bilo slabo vreme, rahlo je deževalo in snega je bilo še dobrih 20 centimetrov. Tudi ribnik je bil še vedno pokrit z debelim ledom in ni kazal življenja. Pravo nasprotje pa je bila okolica ribnika. Na redkih mestih kopne zemlje so se živahno spreletavale prve selivke. Ko sva tako opazovala številne škorce, bele in sive pastirice, male cipe ter prosnike naju je preletel veliki škurh, naredil polkrog nad ribnikom in z glasnimi žvižgi nadaljeval prelet proti jugovzhodu. Franc Bračko3 Gregorčičeva 273 62000 Maribor. JEZERSKI MARTINEC Tringa stangnatilis Dne 6.4t1986 sem pri Račkih ribnikih o-pazoval 4 vrste martincev, in to malega martinca Tringa hypoleucos (1), črnega martinca Tringa erythropus (25), močvirskega martinca Tringa glareola (15) in prvič tudi jezerskega martinca Tringa stangnalitis (1). Ta se je nekoliko oddaljil od ostalih in si vneto iskal hrano ob manjši mlaki. Pozornost so vzbujale njegove dolge sivo zeleno obarvane noge ter dolg in tanek kljun. Po temeljitem ogledu sem ga splašil in si tako ogledal še risbo trtice, repa in zgornjo stran peruti. Milan Vog-rin3 Hotinja vas 164/a3 62312 Orehova vas. MALI GALEB TjOTus minutus Še istega dne, ko sem opazoval vriska-rice, torej 3.4.1986, sem se srečal tudi z malim galebom. Ves čas, kar sem ga opazoval, se je zadrževal na porasli plitvini in si iskal hrano. Zadrževal se je skupaj z odraslimi rečnimi galebi, ki jih je bilo okrog sto. Zgoraj je bil sivo bel, na temenu pa je imel temno liso. V zraku pa so se lepo videle temne peruti s spodnje strani. Milan Vogrin3 Hotinja vas 164/a3 62312 Orehova vas. 42 MORSKI GALEB Larus marinus Od številnih rečnih galebov, ki so 18. 5.1986 počivali na vodni površini Ptujskega jezera, so se lepo ločili štirje spolno še nezreli osebki srebrnega galeba Lotus argentatus. Nekje na polovici poti sem za sabo zaslišal globok auk - auk, obrnil sem se in presenečen zastrmel v tri ogromne galebe. Preleteli so me zelo nizko, tako da sem si lahko iz neposredne bližine ogledal spolno še nezrele morske galebe Lotus mavinus. Priročniki ga navajajo kot prebivalca morskih obal, ki le izjemona poleti v notranjost. Zanimivo bi bilo torej izvedeti, od kod so prileteli ti trije galebi. P.J. Grant v priročniku Galebi Galls zarisuje zimsko razširjenost čez vse Sredozemsko morje in še dalje na vzhod čez Kaspijsko jezero. Pojavlja se vprašanje, ali morski galebi Evropo le obletijo ali pa tudi preletijo na svojih selitvenih poteh. Fvano Janzekovic3 Bukovci 27 3 62281 Markovci. NAVADNA ČIGRA Sterna hirundo Dne 11.7.1986 sem opazoval pri Račkih ribnikih. Najbolj so me bile pritegnile čigre, tri po številu. Dve sem z lahkoto določil kot navadni čigri, medtem ko tretje nikakor nisem mogel. Ta je ves čas sedela na kolu sredi vode in se predirljivo oglašala, ostali dve pa sta se spreletavali in lovili. Tedaj se je na moje začudenje čigra, ki je lovila, približala tej, ki, je sedela, in ji dala ribico. Enako je storila tudi druga. Šele tedaj sem ugotovil, da je to speljani mladič, ki ga starša krmita. Zanimivo bi bilo videti, odkod izhaja ta speljani mladič, saj navadna čigra tukaj ne gnezdi. Milan Vogrin3 Ho tinja vas 164/a3 62312 Orehova vas. BELOLIČNA ČIGRA Chlidonias hybrida Dne 27.6.1986 sem pri Račkih ribnikih imel priložnost prvič opazovati belo-lično čigro. Sprva sem videl le en primerek, zatem pa sem opazil še eno, ki je sedela na kolu sredi Velikega ribnika. Obe čigri sta bili v poletnem perju, saj sta imeli črn trebuh, bela lica in črno kapo. Precej časa sta se spreletavali nad vodo in včasih tudi strmoglavili vanjo. Če je bil lov uspešen, sta odleteli na kole in tam pospravili ribico, če pa je bilo s trmoglavi j en je brezuspešno, sta se glasno jezili. Milan Vogrin3 Hotinja vas 164/a3 62312 Orehova vas. BELOPERUTA ČIGRA Chlidonias leucoptera Na Velikim ribnikom v Racah sem 25.7. 1986 opazoval primerek beloperute čigre. Čigra je bila v poletnem perju. Telo je imela črno, peruti z zgornje strani sivo bele, s spodnje strani pa črne. To vrsto sem prvič opazoval. Čigra se je bila spreletavala nad vodo, včasih pa je posedela na pokošenem rogozu. Milan Vogrin3 Hotinja vas 164/a3 62312 Orehova vas. ČRNONOGA ČIGRA Gelochelidon nilotica Popoldan 18.5.1986 sem opazoval ptice za zapornicami Ptujskega akumulacijskega jezera v Markovcih. V tem obdobju je vrhunec preleta čiger in galebov. Med čigrami so bile najštevilnejše črne čigre Chlidonias niger - 30, 10 je bilo navadnih čiger Sterna hirundo3 3 belolične žigre Chlidonias hybrida in 2 beloperutni čigri Chlidonias leuooptera. S posebnim zanimanjem sem si ogledoval precej večjo črnonogo čigro Geloohelidon nilotica. Podobna je navadni čigri, a precej večja, noge ima črne, prav tako črn je močan kljun. Od galebov je bilo okrog 20 rečnih La-rus ridibundus3 v vseh starostnih obarvanostih, od prvoletne zimske in poletne do odrasle zimske in poletne. V tej jati sta se spreletavala še dva mala galeba Larus minutus, eden v prvo-letni zimski, drugi v prvoletni poletni obarvanosti. Franc Janzekovic3 Bukovci 273 62281 Markovci. 43 SREDNJI DETEL Dendrooopos medius 31.3.1986 sem na Mariborskem otoku na starem hrastu opazoval bobnanje d1 srednjega detla. Cpazoval sem ga dobrih deset minut. Preden je odletel v smeri severa, se je še dvakrat oglasil. Kolikor mi je znano, gnezditev v okolici Maribora še ni ugotovljena. Franc Bračko, Gregorčičeva 27 3 62000 Maribor. KGMATAR Turdus torquatus 12.4.1986 sem med Grmezom in Babno gorico na Ljubljanskem barju opazoval štiri (4) komatarje, ki so se zadrževali na delno kopnem delu poti. Z njihovim značilnim belim komatom jih je bilo zanimivo opazovati tudi na snegu. 14.4.1986 sem skoraj na istem mestu (ob Iščici) opazoval še samico (?) ko-matarja. To je moje prvo opazovanje te vrste na Ljubljanskem barju. Na preletu jih je ustavilo slabo vreme, saj je tisti dan zapadlo približno 6 cm snega, temperatura pa je bila 0°C. Dare Sere, Glinškova ploščad 12 3 61000 Ljubljana. VRISKARICA Anthus spinoletta V sončnem, a vetrnem vremenu sem se ves dan zadrževal pri Račkih ribnikih in širši okolici. Ker so Veliki ribnik takrat šele polnili, se je dalo skoraj brez težav premikati. Ko sem se bil približal suhemu rogozu, sem opazil nekaj rjavih ptičev, ki so smukali po rogozu. Bilo je osem primerkov. Po beli očesni marogi, prsih, ki so bile brez prog, in temnih nogah sem jih z lahkoto določil kot vriskarice. Tega dne, 3.4.1986, sem jih še nekajkrat videl, zadnjič pa sem jih opazoval 6. 4.1986. Vedno je bila opazovana le gorska podvrsta. Milan Vogrin3 Ho tinja vas 164/a, 62312 Orehova vas. NAVADNI KOBI LIČAR Locustella naevia V naši ornitološki literaturi smo do sedaj prebrali le kratke zapise o navadnem kobiličarju Locustella naevia. Z navadnim kobiličarjem se največkrat srečujemo obročkovalci ptičev, medtem ko je očem opazovalcev običajno skrit. Več možnosti imajo tudi tisti opazovalci, ki ločijo petje navadnega kobili-čarja od petja trstnega in rečnega ko-biličarja Locustella luscinioides/flu-viatilis. Tako poslušanje pa je v glavnem omejeno na čas gnezdenja, kakor tudi na lokalitete, kjer te vrste gnezdijo. Teh ni veliko, še najmanj pa jih je znanih cd navadnega kobiličarja. Ta kobiličar ima še eno zanimivo lastnost, da neizrazito poje tudi na selitvi, še najbolj je petje podobno pritajenemu petju grilčka Serinus serinus. V nobenem primeru pa ne smemo petja zamenjati z oglašanjem nekaterih vrst kobilic zelene krastače ali celo bramorja. 9.5.1986 sem zaslišal značilno petje (ali cvrkutanje) navadnega kobiličarja pri izhodu iz veleblagovnice Maximarketa v Ljubljani. Sprva sem pomislil, da to cvrkutanje izvira iz kakšne otroške piščali ali igrače. Po večkratnem poslušanju in opazovanju kar nisem mogel verjeti, da vpričo mimoidočih ljudi poje navadni kobiličar v betonskem koritu, v katerem raste gosto okrasno armir.ev-ie. V bližini teqa mesta so se na preletu ustavile tudi še druge ptice selivke. 22.7.1986 sem imel ponovno priložnost poslušati petje navadnega kobiličarja, in to na zamočvirjenem travniku ob Ljubljanici pri Črni vasi na Ljubljanskem barju. Kot zanimivost naj dodam, da je bil v tej bližini ugotovljen leta 1983 in 1984 rečni kobiličar. Leta 1985 sta pela na tem mestu dva rečna kobiličarja in enega mi je uspelo ujeti v mrežo. Letos (1986) pa rečnega kobiličarja nisem opazil ali slišal, morda pa ga je malo pozno po petju nadomestil zgoraj omenjeni navadni kobiličar. Dare Sere, Glinškova ploščad 123 61000 Ljubic ana. m SRPIČNA TRSTNICA Acrocephalus scirpaceus 6.6.1986 sva s P.Černetcm krenila v popoldanski lov trstnic, in to v Stožice ob Savi. Prejšnji dan je deževalo, zapadel pa je tudi sneg, ki se je pojavil malo pod 1000 m nadmorske višine. Zjutraj je bila zato v Ljubljani temperatura +7 C in predvideval sem, da so še možne nekatere vrste trstnic na preletu. V mrežo sva uspela ujeti kar osem (8) srpičnih trstnic. Ob tem je potrebno dodati, da srpična trstnica v Stezicah in bližnji okolici ne gnezdi. Po drugi strani pa se prvi primerki srpič-netrstnice pojavijo na selitvi že konec julija (Sere - 1982 - Aorocephalus, št. 13-14, str. 18). Te podatke dopolnjuje ulov dveh odraslih primerkov srpične trstnice, in to 26.7.1986, v vrbovju ob Ljubljanici pri Črni vasi na Ljubljanskem barju. Prvi ujeti primerki v mesecu juliju so bili do sedaj samo odrasle srpične trstnice. Te se po končani gnezditvi zelo hitro odpravijo na pot v svoja prezimovališča. Prvi mladostni primerki pa so običajno bili ujeti že prve dni v avgustu. Da je lahko začetek selitve tudi kasneje, nam zgovorno govori podatek, da sem 4.9.82 in 11.9.84 ujel v trstišču pri Dravogradu srpični trstnici, ki sta še hranili svoje mladiče. Teh nekaj podatkov nam zgovorno dokazuje časnovno porazdeljenost selitve ali preleta srpične trstnice pri nas. Na to pa vplivajo različni dejavniki, kot npr.: geografska razširjenost, ševilo legel, uspešna gnezditev, menjava perja, prehrana, vremenske razmere itd...Dare Sere, GHnškova ploščad 12,61000 Ljubljana NAVADNI VRTNI K Hippolais ieterina MALI MUHAR Ficedula parva Poslabšanje vremena v času selitve zaustavi večino selivk na poti v ugodnejšo okolje Do take iznenadne spremembe je prišlo v prvi tretjini aprila 1986, po daljšem skoraj poletnem vremenu se je ohladilo. Dež se je sprevrgel v sneg, ki ga je tudi v nižinah nasulo do 10 cm. S tem je bil večini drobnih pevcev preprečen dostop do hrane. V takih vremenskih okoliščinah igrajo pomembno vlogo nezasnežene površine, oziroma mesta, kjer se sneg sproti tali. Takšne oaze sredi zasnežene pokrajine predstavljajo rečna obrežja in nizka prodišča. 13.aprila 1986 sem v rahlem sneženju doživel nepozabni teren na bukovšem pro-dišču. Na majhnem nezasneženem delu prodišča so se tlačili najrazličnejši ptiči. Množica prosnikov Saxicola torqata in repaljščic Saxicola rube travki so kot galebi pobirali hrano z vodne površine. Šmarnice Phoenicurus oerurus^pogorel-čki Phoenicurus phoenicurus in male cipe Anthus pratensis pa so kot martinci bredli po vodi in prodišču, kjer so stikali za morebitnim grižljajem. Na stotine grilčkov Serinus serinus, lišč-kov Carduelis cardue lis in repnikov Acanthis cannabina pa se je spreletava-lo in skakljalo po zapleveljenem delu prodišča. Lakota, mraz in sneženje so iz teh pre-vidnežev naredili samozavestneže, ki se niso kaj dosti ukvarjali z okolico. Vse te ptice sem opazoval z razdalje 5 do 10 korakov, ne da bi jih kaj motilo. Celo zelenonogi martinci Tringa nebula-ria, ki že odletijo., še preden jih sploh opaziš, so se pustili opazovati iz neposredne bližine. Med to pisano druščino sem opazil ptico, ki me je v prvem trenutku, zaradi rdeče obarvanih prsi, spomnila na taščico. Napotil sem se proti domnevni taščici, ki se ji nikakor ni vzljubilo vzleteti in je kar skakljala pred mano. Nato pa je le blagovolila preleteti nekaj metrov in mi tako pokazala še rep. Črnina v repu v obliki črke T pa me je prepričala, da opazujem samca malega muharja Ficedula parva. Franc Janzekovic, Bukovci 27, 62281 Markovci V rahlo oblačnem vremenu sem se 20.5. 1986 "potikal" po loki v Hotinji vasi. V loki prevladuje jelša, nekaj pa je tudi hrasta in vrbe, precej je tudi goste podrasti. Proti popoldnevu, ko sem se že vračal, sem zaslišal petje navadnega vrtnika, ki je vztrajno prepeval nekje v vrhu grma. Po nekajminutnem iskanju sem ga bil res tudi našel in si ga ogledal. Ker navadni vrtnik tukaj ne gnezdi, je bil ta še na preletu. Po tem datumu ga tudi ni bilo več slišati. Milan Vogrin, Ho tinja vas 164/a, 62312 Orehova vas. 45 Vprašanje terja odgovor A question demands an answer "PEL MEL IN LATTINO" .Med prebiranjem prispevkov v novejših' številkah Acrocephalusa se mi je nekako sam po sebi zastavljal dvom, mimo katerega ne morem kar tako, češ eni tako, drugi drugače. V eni roki imam 3.številko Acrocephalusa, in sicer članek I.Geistra Problematika slovenskih ptičjih imen, v drugi pa 21.številko, na strani 48, kjer je rubrika Nove knjige. Da si še nismo čisto na jasnem, ali naj uporabljamo stara slovenska imena ali pa naj jih preimenujemo po svoje in s tem naredimo nepopravljivo zmedo, je gotovo, saj ne premoremo niti posebne komisije, ki bi se vsaj ukvarjala s tem problemom, če ga že ne bi rešila. Pa porečejo, spet se je našel nekdo, da mlati prazno slamo. Pa ni tako. Namreč, zmotila me je nekontrolirana "rodovna binarna nomenklatura, ki jo opažam v zadnjih številkah Acrocephalusa. Slovensko poimenovanje vrst je lahko tako ali pa ne, saj pravilnost neke vrste zagotavlja znanstvena binarna nomenklatura, ki jo pišemo v latinskem ali grškem jeziku. In prav tu se pojavljajo dvomi o pravilnosti uporabe rodovnega imena. Naj navedem nekaj primerov: Mergus albellus-Mergellus albellus3Egretta alba-Casmerodius albus3 Podioeps rufi-ooll-is-Tachybaptus rufieollis3 Tringa hypoleuca-Actitis hypoleucos, Lusoinia sveciaa-Cyanosylvia svecica3 Acrocepha-lus melanopogon-Lusciniola melanopogon, Emberiza calandra-Mil-iaria oalandra. Za "strokoven" posvet s tujim ornitologom je treba kajpada poznati strokovna imena, saj nam slovenska v takem primeru ne bodo v pomoč, z "zmedo" v strokovnem poimenovanju pa smo lahko v še hujših težavah. Zakaj so se tiho in sama po sebi pojavila "nova" rodovna imena v naši reviji, ne malo pa je primerov, ko kljub spremembam zasledimo tudi "stara"? Če je neka "strokovna komisija" spremenila rodovno ime neke vrste, je imela za to tudi vzrok, se pravi vrsta po morfoloških ali drugih znakih ni ustrezala prejšnemu rodu, vendar za to ne bo potrebno spreminjati slovenskega poimenovanj a. Navsezadnje lahko isti primer zasledimo tudi v ornitoloških priročnikih. Tako, kot se razlikujejo risbe ptičev, se tudi rodovna nomenklatura razlikuje od priročnika do priročnika. Upam, da te pripombe ne bodo privedle do napačnih sklepov, vendar vsaka stvar zahteva pravilen odgovor, in če tega ne bo, se bodo tudi v bodoče pojavljali pisci prispevkov, ki bodo uporabljali tako poimenovanje kot njihovi "vzorniki", ne da bi vedeli zakaj. Iztok Škornik Krožna cesta 10 66000 Koper 0 PRAVILNEM OTROKU Neki prav posrečeni znanec je bil v skrbeh ali je otrok, ki naj bi ga rodila njegova žena, njegov ali ne. Ker pa izražanje takšnega dvoma ni bilo videti prav nič "moško", si je za pričakovanega otroka izmislil dokaj nenavaden izraz. Govoril je: "Skrbi me, ali je otrok pravilen". Sprva smo se mu seve smejali, kasneje pa nas je smeh minil. Naš prijatelj Škornik v pismu dvakrat uporabi besedo "pravilen" (v 17. in 35.vrstici). Pojem pravilen izraža skladnost dejstva z normo. Zato ne razumem, kako naj bi pravilnost neke vrste, kot pravi škornik, zagotavljala binarna nomenklatura. Mogoče hoče povedati to, da so nekatera rodovna imena pravilna, druga nepravilna. Zgodovinsko gledano so imena nekaj časa v veljavi, potem jih zamenjajo druga. Nekaj časa so lahko v veljavi tudi oboja, saj vemo, kako počasi novo iz-podrinja staro. Sprememba rodovnega imena je stvar dogovora, tihega ali izrecnega, vsakršna odločitev pa mora biti dobro utemeljena. Utemeljena je lahko z dokazi, izraženimi v znanstve- 46 ni razpravi. Toda najsi je ugotovitev še tako prepričljiva, ne more postati zakon, ostaja le znanstveno spoznanje. Če pa je tako, da imena niso zakon, potem tudi ni pravilnih imen. Medtem ko zakon zavezuje vse, zavezuje dogovor le tiste, ki so se o čem dogovorili. Če sem imel medtem, ko so se drugi dogovarjali o uporabi rodovnih imen, glavo v pesku, sem kriv najmanj toliko kot noj. če pa stvar pogledamo manj načelno in bolj praktično, je tako, da razgledan strokovnjak pozna obe imeni nekega spreminjajočega se rodu. Tako je tudi naš prijatelj Škornik "pravilno" uganil vse dublete. Pazljivega branja pa sem od nekdaj najbolj vesel. Urednik NEKAJ ZA DOPOLNILO Ob pisanju nam dostikrat razlaganje kakšnih pojmov ali pojavov, ki niso v direktni povezavi s snovjo, kvari celotno vsebino in morda celo nekako zakrije osnovno misel, zaradi katere smo se lotili pisanja. Da bi lepše izpeljali zastavljeno nalogo, se zato zatekamo k posploševanju. Toda včasih nam takšno posploševanje lahko nekoliko iz-krivi resnico. Nekaj takega sem zasledil v članku (Acrocephalus št.26) o pojavljanju tropskega galeba na Štajerskem. Vsekakor pomemben in vreden prispevek k slovenski ornitologiji. Toda v.uvodu, ko se je avtor spraševal o sili, ki žene vse živo v neznani svet in pretvarja živa bitja v avanturiste, ga je poetska žilica morda nekoliko preveč zanesla. Življenje v naravi le ni tako romantično. Tudi misel, da vrste širijo areal za ceno življenja, lahko zavede. Če bi v okviru prostora, katerega zavzema vrsta, vsi osebki lahko normalno živeli (se prehranjevali, razmnoževali, .....) bi tam tudi ostali, saj bi bili vsi pogoji, ki jih potrebujemo za preživetje, izpolnjeni (spreminjanje areala v tem primeru bi res bilo za ceno živeljenja). Kadar pa jim je normalno življenje onemogočeno in je s tem njihovo preži- vetje tam vprašljivo, iščejo rešitev v spreminjanju (ni nujnoširjenju) areala, navad, ali še v čem drugem. To pa je boj za ceno preživetja in ne boj za ceno življenja. Razlika med pojmoma pa ni le slogovna, saj razmejuje dva povsem različna pojava. Boj zaradi obstanka in boj zaradi boja. Prvo je vobče naraven pojav, medtem ko je drugo privilegij in domena zgolj človeka. Takšne osebke bi tudi težko poimenovali za avanturiste in njihova dejanja avanture. Po moji presoji so to bolj osebki z manj sreče ali sposobnosti v boju za obstanek. Sicer pa je na splošno tudi avanturo sposoben ustvariti in doživljati le človek s svojim razumom in s svojo močjo čustvovanja. Drugače je v naravi to povsem neznan pojav. Tu je vsako dejanje usmerjeno zgolj v ustvarjanje pogojev za preživetje, zato bi pojavljanje redkih ptic pri nas lahko prej poimenovali življenjska potreba in ne avantura. Dosti časa sem potreboval, da sem svoje mnenje skrčil v tako kratko obliko, saj sem mnenja, da takšni sestavki v reviji ne bi smeli odvzeti preveč prostora strokovnim člankom. Upam le, da zaradi tega nisem bil nejasen, saj je bil v nasprotnem moj trud zaman. Davorin Tome Jamova 66 61000 Ljubljana NEKAJ ZA IZPOLNJEVANJE POLNEGA To kar Tometa moti pri Janžekovičevem prispevku poznamo z izrazom antropomor-fizem. S tem izrazom označujemo pripisovanje človeških lastnosti drugim živim bitjem. Tega ni težko razumeti, saj se je znana antropomorfna misel o ptičji svobodi izkristalizirala celo v pregovor: "Živi svobodno kot ptiček na veji". Vsak biolog bi lahko protestiral, ker ve, da življenje na veji, vpeto v zahteve boja za obstanek ni niti najmanj romantično. Kdor razmišlja malo dlje, spozna, da ima tudi zanikanje "ptičje svobode" svoje meje. Namreč zanikanje svobode po človeških merilih. Žal ali k sreči pa ne vemo, če nimajo ptice lin seveda vsa druga živa bitja) 47 svoja merila za to, čemur pravimo svoboda. Tako kot naša svoboda ni nekaj samo po sebi danega, ampak je plod delovanja zakonitosti človekovega boja za obstanek, je tudi svoboda vseh ostalih živih bitij plod njihovega boja za obstanek, ne glede na to, ali se tega zavedajo ali ne. Enako bi lahko rekli za avanturo. Četudi ptice zapuščajo areal nagonsko in ne zavestno (vsaj tako domnevamo), je to še vedno avantura, ali kakor bi se temu po slovensko reklo pustolovščina. Pustolovščina je negotovo početje, za katero ne moremo reči, kako se bo končalo. Za izražanje takšnega početja pa tudi biologija nima primernejšega izraza. Tudi ne vem, zakaj naj bi ga konec koncev imela saj je to sploh ne zanima. Urednik Skrivnostna fotografija Mystery photograph Togotnik Philomaohus pugnax iz prejšnje slikovne uganke na tleh najlaže prepoznamo po visoki drži glave za katero je značilno nekako odsekano čelo,kar je videti kakor, da bi bil kljun podaljšan v telo.Svatovsko ozaljšanih samcev pri nas skoraj ne pcmnimo,tako se jim na pomlad mudi na turnir ske sva je na sever. Toda tudi vračajo se kar se da hitro, že v juniju in juliju se neopazno odklatijo proti jugu.O tem ali jim nemara z glave ali oprsja še vedno štrli kakšno zaostalo bojno pero ne vemo ničesar.Spomladi in jeseni srečujemo le samice in množico mladostnih,spolno nezrelih primerkov. Že če opazujemo barvo njihovih nog,se na moč kratkočasimo. Urednik Naravovarstvena kronika Nature conservancy chronicle 1176. Na podlagi 18. člena zakona o naravni In kulturni dediščini (Uradni List SRS, št. 1/81) in 79. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 13/86) ter na predlog Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnlk na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skup-, nosti dne 28. maja 1986 sprejela ODLOK o razglasitvi območja ribnikov v dolini Drage pri Igu za naravno znamenitost I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Z namenom, da se ohrani in varuje obstoječ« itanje naravnih in kulturnih vrednot, zavaruje av-r tohtono rastlinstvo in živalstvo ter značilnosti neživega sveta, razglašamo območje ribnikov v dolini Drage pri Igu za naravno znamenitost z lastnostmi naravnega spomenika (v nadaljnjem besedilu: naravni spomenik). Naravni spomenik je močvirski prostor, ki sodi med ogrožene. Zaradi izsuševanja Ljubljanskega barja je bilo okolje ptic zelo prizadeto, le delno pa se je ohranilo na območju ribnikov v dolini Drage. Čeprav so današnji ribniki umetnega nastanka, so enakovredni naravnim. Na območju Ljubljanskega barja se križata dve selitveni poti ptic. Ena poteka iz severne Evrope proti jugozahodu na Apeninski polotok, druga pa proti jugovzhodu v Malo Azijo in Afriko. Selitvene postaje so pogojene s primernimi ekološkimi pogoji, kakršne najde veliko število vrst ptic selivk le še pri ribnikih v dolini Drage, zato je tu gostota in pestrost ptičjih vrst izjemna. Poleg ptic selivk gnezdi na tem območju večje število stalnih ptic, tako da znaša skupno število ptičjih vrst kar 140. Med njimi so vrste, ki so že zavarovane, pa tudi redke in že ogrožene vrste. Na tem območju imajo nekatere vrste ptic (npr. velika bobnarica) edino gnezdišče v Sloveniji. V ribnikih živi tudi, z republiškim odlokom (Uradni list SRS, št. 26/76) zavarovana želva sklednica. Za območje ribnikov je zanimiva tudi značilna rastlinska združba trstičevja z lokvanjem. II. OBSEG NARAVNEGA SPOMENIKA, IMETNIKI .IN IMETNIKI PRAVICE UPRAVLJANJA NARAVNEGA SPOMENIKA 2. člen Naravni spomenik obsega dve ločeni varovani območji, severno in južno, vsako z obrobnim področjem milejšega varstvenega režima in ožjim področjem strožjega varstvenega režima. Meje severnega varovanega območja potekajo: sledi opis meja.,, 3. člen Naravni spomenik je na območju katastrske občine Dobravica. Imetniki oziroma imetniki pravice upravljanja naravnega spomenika so po stanju v zemljiški knjigi septembra 1985 naslednji: sledi izpis iz zemljiške knjige... iß 4. člen Grafični prikaz naravnega spomenika v merilu 1 :5000 je kot priloga sestavni del odloka. III. VARSTVENI REŽIM 5. člen Za območje naravnega spomenika se določi enotni varstveni režim z namenom ohranitve in varovanja obstoječega stanja. Dovoljene so dejavnosti v skladu s spomeniško funkcijo, predvsem: — obstoječe gospodarsko izkoriščanje kot je košnja, paša, obdelovanje zemlje, gozdarjenje, i— lovno gospodarjenje, če se ne nanaša na vrste, ki so predmet varstva po veljavni zakonodaji, — ribištvo, če se ne nanaša na vrste, ki. so predmet varstva po veljavni zakonodaji, — vzdrževalna in gradbena dela na obstoječih objektih, ki ne spreminjajo zunanjega videza objekta. Prepovedano je: — odkopavati ali nasipavati zemljo ali kamnine, — odlagati odpadne snovi, — izkoriščati rudnine in minerale, — graditi stavbe, ceste In infrastrukturne objekte, — izvajati taka melioracijska ali regulacijska dela, katerih škodljive posledice bi bilo čutiti na ožjem območju'ribnikov. Ne glede na prepovedi enotnega varstvenega režima je po predhodnem soglasju strokovne organizacije dovoljeno: — gradbena dela na obstoječih objektih, prezidava stanovanjskih in gospodarskih objektov ter nadomestne gradnje na istih temeljih, — čistiti struge potokov in kanalov ter vzdrževati vodnogradbene objekte. Za ožje območje naravnega spomenika (parcele iz S. člena točke 2) se določi strožji varstveni režim: Prepovedano je: — vsakršno poseganje, ki bi spremenilo življenjske pogoje na biotopu, to je: odstranjevanje obstoječe vegetacije, spreminjanje vodnega režima z regulacijskimi deli na vodnih tokovih, z zajemanjem Izvirov ali graditvijo objektov na vodah, z drugo gradnjo, zasipavanjem ali odlaganjem odpadnih snovi, — uničevati ali kakorkoli poškodovati gnezdišča ter prostore, kjer se živali razmnožujejo ali zadržujejo, — športni ribolov. Ne glede na prepovedi strožji varstveni režim dovoljuje: — uporabljati ribnike za ribogojstvo, — izprazniti ribnike zaradi gospodarskih potreb v času od 1. oktobra do 28. februarja, vendar skupno ne dalj kot za 21 dni v letu, — izprazniti ribnike zaradi odstranitve posledic naravnih nesreč oziroma njihovega preprečevanja. Ne glede na prepovedi strožjega varstvenega režima je po predhodnem soglasju strokovne organizacije dovoljeno: — nabirati ali loviti zavarovane živali za znan-stveno-raziskovalne in učno-vzgojne potrebe. IV. RAZVOJNE USMERITVE 6. Člen Razvojne usmeritve v zavarovalnem območju so predvsem v vzdrževanju obstoječega stanja, v preprečevanju širitve gospodarskega izkoriščanja in pozidave ter v zadovoljevanju znanstveno-raziskovalnih in kulturno-vzgojnih potreb. Vse OZD, društva In skupnosti, ki gospodarijo na območju spomenika, so dolžni pri svojem gospodarjenju upoštevati določb« odloka in v svojih planskih aktih sprejemati obveznosti in usmeritve za ohramiev in razvoj naravnega spomenika. V. NADZOR 7. člen Strokovne naloge v zvezi z varstvom spomenika opravlja Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine. 8. člen Pristojni občinski upravni organi, zlasti Komite za družbene dejavnosti in Komite za urejanje prostora in varstvo okolja ter pristojni upravni organ Mestna uprava za inšpekcijske službe mesta Ljubljane morajo preprečevati posege, s katerimi bi se utegnile spremeniti v tem odloku opredeljene lastnosti naravnega spomenika. Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Mestna uprava za inšpekcijske službe mesta Ljubljane. VI. KONČNE DOLOČBE 9. člen Upravni organ, pristojen za premoženjskopravne zadeve občine Ljubljana Vič-Rudnik, poda predlog za vpis naravnega spomenika v zemljiško knjigo najkasneje v 12 mesecih po uveljavitvi odloka. 10. člen Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 63-10/82 Ljubljana, dne 28. maja 1986. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Peter Vrhunc 1. r. Foto trenutek Camera's eye view FOTO: D.SERE KMEČKA LASTOVKA Hirundo rustioa Fotografski posnetek je nastal 24.6.1979 v majhni vasiciPreloge pri Slovenskih Konjicah.Uporabil sem 300 mm teleobjektiv, vmesni obroč, bliskavico in daljinski desetmerski zračni sprožilec.Vse te pripomočke sem imel celo dopoldne pritrjene na lesenem stropu v bližini gnezda. Ko sem sredi dopoldneva poizkusil narediti prvi posnetek, sem presenečen ugotovil, da je izginilo gumijasto sprožilo v obliki jajca, Ko sem šel z roko po priključku od aparata proti sprožilu, sem ugotovil, da se gumijasto jajce (sprožilo) nahaja v gnezdu kokoši, ki je ravno takrat nesla jajce. Ni mi preostalo drugega, da sem kokoši vzel to gumijasto jajce. Pred tem pa je kokoš s svojo težo stisnila gumijasto jajce (sprožilo) in s tem napravila tudi prvi posnetek. Ob pregledu diapozitivov san ugotovil, da kmečke lastovke takrat,ko je fotografirala kokoš, ni bilo na gnezdu. ACROCEPHALUS 29 (7) 1986 VSEBINA CONTENTS Najdbe: rjavi srakoper Lani us colluri-o x Recoveries: Red-backed Shrike Lanius oollurio Sestav prehrane lesne sove ^Q Structure of Tawny Owl's Strix Strix aluco L® aluao diet Rečni galeb Larus ridibundus gnezdi v -7-1 Black-headed Gull Larus ridibundus Sečoveljskih solinah ¦>* breeds at Sečovlje Salt-pans Novi podatki o nožnem gnezdenju ttz Seme new data about a possible pinože Fringilla monti fringilla v breeding of Brambling Fringilla Sloveniji montifringilla in Slovenia Poročilo z Gornje Savinjske doline 35 Report frem Upper Savinja Valley Iz ornitološke beležnice: 36 Fran the ornithological note book: Gavia stellata,Podiceps grisegena, Ixobryehus minutus, Egretta alba, Ciaonia aiconia, Platelea leucorodia, Tadoma tadorna, Netta rufina, Aythya marila, Pandion haliaetus, Milvue milvus, Faloo vespertinus, Porzäna porzana, Porzana parva, Crex crex, Pluvialis apricaria, Haematopus ostralegus, Calidris minuta, J mimosa lapponica, Numenius arquata, Tringa stagnatilis, Larus minutus, Larus marinus, Sterna hirundo, Chlidonias hybrida, Chlidonias leucoptera, Gelochelidon nilotiaa, Dendrocopos medius, Turdus torquatus, Anthus spinoletta, Locustella naevia, Acrocephalus scirpaceus, Hippolais icterina, Ficedula parva. Vprašanja terja odgovor 45 A question demands an answer Skrivnostna fotografija tij Mystery photograph Naravovarstvena kronika L\J Nature conservancy chronicle "Naravo je treba ohranjati zaradi nje same,ne glede na človeka in,če je treba, tudi proti človeku in njegovim koristim". Iz predavanja Andreja Župančiča o teoriji varstva narave.