i j i\ .	Mnii i	i
MUZEJSKI RAVNATELJ
LJUBLJANA JUGO 3LAV I J
SL 168 Pogtnina porafriafena (C, a o U
Un \thmh	<1m cjotnj raxea ponedslfk*. Naročnin*: u 1 om
§ min L 22-—» poi let« L 38^-, c*±o leto L 75,—,
L 6J0 Ml _ PoctiMZM iUrSk« 30 rt. — Otflamma xa I
w Brokosti 1 kobne (58 om); za triorsks in obrta« oglasa L L—, ^ca, rabvaK posUsa, ▼»bila L 1-3», o^tM dmrnib
Oglasi om prvi »Imri L X—
Trsta. * nedeljo, 15. iullfa. 192«. - Leto VI.
Posamezna številka 36 cent.

uvodu? L X ^
Urcdmitro m upravnifctro: Trst (3). ulic* S. Fraocesco d'As«ai 20. Te-Uioo 11-51. Dopisi »aj m paiiljajo izključno uredništvu, oblati, r«k.U- t bmc^i is denar pe upravniltvu. Rokopisi m ne vračajo. Nefranklrana pisma se ne sprejemajo. — Last, saloiba in tisk Tiskarne »Edinost*. Podurednfthro ▼ Gortc 1 j ulica Gioeui Cardecci It 7, L n. — Telet tt 32Z. Qnot in odgovorni urednik; prof. FiUp Perie.
Venizelos
Zopet je t grški republiki zar gospodoval znafli politik Venizelos, Čigar imo slovi po vsem svetu. Dob^o je, da se tudi mi nekoliko pobliže seznanimo z osebnostjo, s katero je trdo zvezana Grčija iz polupretekle dobe in iz sedanjosti. Bodočnost se pa nam komaj odkrije. Dr. Julij Rudolf Kain iz Aten podaja v «St. To tem znamenitem državniku sledečo sliko:
Ime Venizelos zadostuje, da podivja vsak dober rojalist (strankar, ki stremi za tem, da se uvede v Grčiji zopet monar-hija). lil isto ime zadostuje, da izbruhne zborovanje v fanatične «živio» klice. Vsak izmed obeh taborov razpolaga z zelo izbranim vzporedom najlinejSib iz-riiizov, s katerimi se označujejo kakovosti tega »noža. Tu je ro-jallstični vzpored, ki ga imenuje morilca monarhije, plačane^3 slugo antante, izdajalca, ki je pripeljal tuje vojake na grško ■zemljo; nato sledi: pes, ki je zanetil meščansko vojno, rak, ki je Msočkrat obljubil, da se ne bo bavil več s politiko, ki pa zleze vedno ritenski zopet na politično pozorišče. In vpijejo: Proč z Venizelosom, ven iz Grčije naj zleti ta rak, pes, izdajalec, ta sluga tujcev.
Toda nasprotna stranka povprašuje: Ali ni imel prav? Ali je morda Nemčija dobila vojno ali antanta? Je-ii zajahal napačnega konja, kakor vi, ali pravega? On je začel vojno s lurki? Dobro je napravil, toda on je ni tako neumno nadaljeval kakor vi in vdš kralj Konstantin; on bi pravočaisno nehal, kakor hitro bi začelo iti slabo. On je izdal kralja? Kdo je bil ta kralj? Tujec, Danec, pol Nemca; kdo je pa Venizjlos? Grk je. s Krete doma, domoljub, naš rešitelj! Bog ga živi našega rešitelja, Bog ga živi našega velikega Venizelosa!
Tako gre že leta in leta. Tudi to gi iti bilo v državi. Sedaj, ko je stopil zopet r.a politično po-zornico, so ti glasovi tisočkrat krepkejši.
Mnogo krvi je bilo radi njega prelite in Atenci ne imenujejo njegovega imena, ako hočejo biti dobrodušni; ne bi minila niti četrt in dobrodušnosti bi bilo konec, srd bi planil na dan in ra::gla~.en bi bil stari spor. No-bero versko, gospodarsko, sploh kakršno koli vprašanje ne more ljudi tako razvneti kakor to ime. Grk je vedno politik, brez politike ni tako rekoč življenja. In ra>di tega. političnega moža so se bile sprle družine, bratjle in celo armada je v svoji skupnosti ogrožana.
Venizelos je edini živeči grški ptlit ik s svetovnim slovesom; toda do tega ni prišel po zida-jočem državljanskem delovanju, pač pa po svoji revolucionarni naravi, ki išče vedno, kako bi se udejstvila, in ki se vedno tudi udejstvi.
Tn vendar mo^ velike energije z izrednim govorniškim darem. Nikdar mu pa ne bodo pozabili njegovi nasprotniki, da ie pod zaščito francoskih jezdecev vkorakal v glavno mesto, da je proglasil, ko je kralj še nevtralno vladal v Atenah, v Solunu grčko republiko in se združil z aatanto zoper kralja.
Kdor hodi po ulicah od vročine iazbeljenih Aten, kdor o-biskuje kavarne, kjer pobijajo ljudje vročino z neštetimi ledenimi limonadami, kdor stopi v male taverne, v katerih se pije smolnato vino do pozne noči: povsod sliši le eno ime: Venizelos. Vedno črez dan in ponoči, pri vsakem razgovoru se pojavlja to ime. Kakor kak strah, neiztrebljiv. In vedno se ponavlja: «Prav ima; ne, nima prav, samo za dobičke mu gre; srečo hoče Grčiji; slepar je.» Tisoč glasov proti tisoč g asovom! In v tem tiči nevarnost. Nekoč je bojni klic: «\ izelos» že pomenil aeščansko vojno in 110-bclen ne more jamčiti, da se ta prizor ne ponovi.
Vročina atenskega poletja se ne da primer jati z vročino, ki jo }X>vzroča zopetni nastop Veni-zelosa. «Venizelos ante portas» (Venizelos pred vrati) pomenja politično borbo z vsemi sredstvi, največjo razdraženost in silen izbruh strasti. In ni niti več pred durmi, on je trdnjavo že zavzel, priboril si zopet ministrsko predsedništvo.
Ta mož je torej sedaj zopet vladi kot ministrski predsednik. Njegova nova zma#a pa ni le nov uspeh njegove silne osebnosti, temveč bo pomenil brez dvoma zopet tudi temeljilo spremembo vse grške politike* posebno pa zunanje. V tem pogledu prihaja v poštev v prvi vrsti vprašanje odnošajev z Jugoslavijo, kateri so se bili v zadnjih par letih, t. j. v času Veni-zelcsove odsotnosti, močno o-hladiii. Ravno včeraj pa smo objavili njegovo izjavo, v kateri naglaša potrebo sklenitve prijateljske in arbitražne pogodbe med obema državama, t. j. z drugimi besedami povratek k oni zvezni politiki napram Jugoslaviji, ki je tvorila podlago
zunanje politike Grfike že ob času balkanske, posebno pa svetovne vojne.
Dejstvo, da je postal voditelj grške notranje in zunanje politike mož s takimi pogledi na splošna balkanska vprašanja, je torej velikega pomena v vsakem pogledu. Ni nobenega dvoma, da se bo Venizelosova aktivnost kmalu čutila. Zabeležiti je pa treba tu še dejstvo, da se je pojavil ta veliki grški Dolitik zopot na politični pozornici ravno v hipu, ko je zbližanje med Jugoslavijo in Bo4garijo toliko napredovalo, da se je začelo že resno govoriti o sklenitvi važnih pogodb za pomirjenje med tema dvema slovanskima državama.
„Bragsnza" rešHa Warn»g3y zaostaja Sorlasga tovariša fUm&osen v brezžscaNi brzoisvnOi s ikih s „Krasiaafn"?
ttJsrntoS ne „Erešsnzi"
Naporna pot kapetana Sore in
njegovih spreml>ev aieev pssako Severovzhodne zemlje
RIM, 14. Ko je Nobilejeva skupina že bila stopila v brezžične stike z ostalim svetom, a je letala še niso mogla najti, je odrinil 18. junija iz Beverlyeve ožine kapetan Sora, da se po kopnem spravi do Nobileja in da mu s svojo prisotnostjo prinese tolažbe in poguma. Sora je iznel na razpolago dvoje sani, vsako z devetimi psi, priganjača pa sta mu bila danski inž. War-ning in Ilolandec Van Dongen. Skupina je imela tudi nalogo, da medpotoma natančno preišče obalo Severovzhodne zemlje in da poišče Mariana, Zappija in Malmgreena. Štiri dni pozneje je bila skupina že pri rtu Bruu-nu, kjer jo je dohitel z letalom Lutzow Holm, da ji z letala spusti poročilo o uspešnem poletu Maddalene, ki ie bil med tem Časom dostavil Nobileju prvo zalogo živeža in drugih reči. Tudi je Lutzow Holm v poročilu povedal, da je stanje ledovja med Severovzhodno zemljo in Nobilejevim taboriščem tako nepovoljno, da. je skotraj nemogoče po kopnem priti do taborišča. Sera tega poročila ni dobil, zato je nadaljeval vztrajno svojo pot.
Med potjo pa je Warning obolel in Sora ga je pustil pri rtu Platenu. Warninga so našli italijanski smučarji, ki jih je bil kapetan Romagna poslal, da preiščejo obalo do rta Leigha Smitiia. Warning je imel od So-?*e listič, v katerem je italijanski kapetan vnovič zatrdil, da se namerava spraviti peš do Nobileja. Warninga je rešila danes «Braaanza», ki pluje proti rtu VVrede, da reši Čuhnovskega in tovariše, ki se tamkaj nahajajo.
Sero in Van Dongena rešilo finsko letalo
Pri rtu Bruunu sta se Sora in Van Dongen vkrcala na čoln, ki sta ga imela s seboj. Vzela sta s seboj tudi devet psov in živeža zase in za Nobileja. Odplula sta v smeri proti otoku Brocku. Po petih dneh zelo naporne vožnje sta pristala pri otoku Schii-blerju, odtod sta se nato peš spravila do otoka Foyna. Ko sta dospela na otok Foyn, sta bila že porabila vso zalogo živeža razen zaboja, ki sta ga bila prihranila za Nobileja, m ubila celo par psov, da sta se lahko z njihovim mesom prehranjevala. Ker se z otoka nista znala kam usmeriti, da bi našla rdeči šotor, sta ostala na otoku, že popolnoma obupana nad svojo u-sodo. Živež jim je bil že popolnoma pošel in hraniti sta se morala z jajci galebov. V četrtek zvečer pa sta nenadoma slišala v daljavi žvižg in zapazila v smeri otoka Karla XII. rusko ladjo, ki je plula polagoma proti Viglierijevi skupini. Pričela sta dajati «Rrasinu» posebna znamenja, a ladja ni mogla iz-premeniti več svoje smeri.
Poveljnik «Krasina» pa je o tej stvari takoj obvestil švedsko rešilno akcijo, ki ima svoje oporišče v Murchisonovem zalivu. Načelnik švedske ekspedicije je spričo tega od poslal proti otoku Fovnu finsko letalo z letalcem Sarkom, ki je nekoliko pozneje srečno pristalo pri otoku* Sora in Van Dongen sta bila nato prepeljana v Hinlopensko ožino in odtod v King's bay, kjer
se sedaj nahajata na ladji «Cit-tci di Milano».
\m Eisža prof. idmiesi
Njegovo truplo nI bilo pr<
na krov ruskega ledolo
MOSKVA, 14. Prve deloma nasprotujoče si vesti, ki jih je prejel tukajšnji odbor za pomoč ponesrečencem italijanske polarne ekspedicije in po katerih je bilo truplo prof. dr. Malmgreena preneseno na krov ruskega ledolomca ter položeno na mrtvaški oder v «Krasinovi» kapelici, so napravile na tukajšnjo javnost pretresujoč vtia Prva vest, da je bilo Malmgree-novo truplo preneseno na ladjo, je prispela s «Krasi na* samega. Na zahtevo odbora za pomoč, jo je včeraj odločno dem en tiral «Krasinov» poveljnik.
Spričo tega je bilo treba ugotoviti, če nista morda Marlano in Zappi pustila trupla švedskega učenjaka na ledeni ploščL Letalec Čuhnovski je dobil na^ ročilo, da odda s svoie brezžične postaje točno poročilo, kaj vse je opazil, ko je kot prvi našel skupino in ko je večkrat krožil nad njo. Naravno je, da je letalec Čuhnovski v svojem poročilu ponovil to, kar je videl: Dva moža sta stala pokoncu in mahala s krpami in zastavami, tretji pa je ležal zleknjen na ledu in je izgledalo, da je mrtev.
S «Krasina» pa so sporočili na zahtevo tukajšnjega odbora, da to, kar je spcMCčil čuhnovski. bržkone ne odgovarja resnici. Bržkone je dozdevno tretjo osebo zamenjal z ležiščem Mariana in Zappija. Tudi to ležišče je bilo preneseno na krov ledolomca. Takrat so novinarji na ledo-lomcu v prvem hipu domnevali, da nosijo mornarji v odeje za^-vito truplo prof Malmgreena na ladjo. To svojo domnevo so tu£t sporočili v Moskvo in tako je nastalo nesoglasje.
Švedski učenjak, živ aH mrtav na Brockovem otoku?
Cim se je to nesoglasje pojasnilo in je odbor ugotovil, da Malmgreenovo truplo ni moglo biti na ledeni plo&či, s katere sta bila rešena Mariano in Zappi, je načelniku ruske rešilne ekspedicije na* <cXrasinu» prof. Samoj lo viču naročil, naj natančno izpraša Mariana in Zappija, če je bil prof. Malmgreen v času, ko sta ga zapustila še pri življenju, in naj poizve, kako da je italijansko poslaništvo v Moskvi prejelo z ladje «Citt& di Milano)* poročilo, po katerem sta Mariano in Zappi dejala, da je prof. Malmgreen umrl 30. junija.
S to preiskavo se je namreč tukajšnji odbor za pomoč namenil, da se po možnosti poskusi rešiti tudi Malmgreen, če je morda *še pri življenju. In čim je prispel s «Krasina» odgovor, da sta oba Italijana pustila bolnega in onemoglega švedskega profesorja živega sredi poti, je odbor nemudoma odredil, da mora ruska ekspedicija preiskati tudi Brockov otok, čim se mu bo «Krasin» približal, da se na ta način zatre vsak dvom o usodi švedskega učenjaka. Sicer pa ni pričakovati, da bi že i-tak onemogli prof. cel mesec dni ostal pri življenju, ko vendar ni razpolagal niti z najpotrebnejšimi sredstvi za ohranitev življenja. Odbor je naroČil obenem tudi letalcu Čuhnovskemu, naj prične čim prej s svojimi
poleti in naj skuša najti najprej truplo profesorja Malmgreena, potem pa naj se odpravi dalje proti vzhodu, da morda naleti še na tretjo pogrešano skupino, ki je ostala na zrakoplovu, ko ga je po nesrečnem padcu 25. maja veter odnesel.
Tudi letalca Čuhnovskega in njagove tovariše bo refila «Bxa-ganzas
Letalca Čuhnovskega in njegove Štiri tovariše, ki so morali kmalu nato, ko so zapazili Mariana in Zappija, pristati na le-dovju pri Wredejevem rtu, ker se je letalo pokvarilo, bo v ne>-kaj urah, kot doznavamo, rešila ^adja «Craganza», ki je danes rešila tudi že Warninga, ki se ;"e nahajal na Platenovem rtu.
S33jčfski lomilec \m
prodira ša nadalje proti vzhodu
Medtem je bil ledolomec «Krasin» v stalni radiobrzojav-iii zvezi z ladjo «Citta di Milano«, ki mu je dajala pojasnila glede mesta, kjer se po vsej verjetnosti nahajajo ostanki zrakoplova «Italia». Ledolomec je kiljub gosti megli odplul prati o-značeni točki, da naj te in even-tuelno reši ostalo ponesrečeno skupino pri zrakoplovu.
Usoda te skupine je bila doslej še prav docela negotova. Tekom pretekle noči pa je tukajšnja agencija «Tass» povsem nenadoma izdala poročilo, da se je baje določila njena zemljepisna lega: 80° 45' severne dolžine in 30* 31' vzhodne dolžine in da se baje celo Amundsen in Guilbaud s svojimi tovariši nahajata pri njej. Odkod je dobila agencija «Tass» to vest, ni znano. Predvidevati je, da je vest s «Krasina», katerega častniki so morda na kak način doznali in ugotovili položaj zrakoplova in ljudi, ki se pri njem nahajajo. Morda je kak novinar — na «Krasinu» jih namreč ni nič manj nego kakih 12 — sporočil to vest v hipu, ko so mornarji zagledali v bližini otoka Foyna dva moža, kot se je pozneje izkazalo, Saro in njegovega tovariša. Potemtakem bi bila ta vest seveda napačna.
J\mu te i W PRfOžKga zrcksplava ?
DUNAJ, 14. Tukajšnji list «Stunde» je prinesel v svoji današnji številki tudi krajšo vest iz Osla, ki pa žal še ni bila uradno potrjena. Po tej njegovi vesti se je brezžični postaji na «Rrasdnu» posrečilo vzpostaviti brzojavne stike s skupino pri zrakoplovu. Ker pa je znano, da na zrakoplovu razen v poveljniški ladjici, ki se je bila ločila od njega, ni bilo oddajne brezžične postaje, se domneva, da so pri njej tudi Amundsen, Guilbaud in njuni tovariši. Brezžični brzojavi, ki jih je baje prejela postaja na «Krasinu», so torej morali biti po vsej priliki oddani s postaje na letalu «La-tham 47».
Postaja na letalu «Latham 47» ni močna in njene brzojavke se dajo sprejeti le še na mce stu, ki je kvečjemu kakih 100 km oddaljena od letala. Ce bi se potemtakem ta vest izkazala kot resnična, mora meriti razdalja med «Krasinom» in to poslednjo, doslej še nerešeno skupino ponesrečene Nobileje-ve ekspedicije ter Amundsenom in njegovimi tovariši k večjem 100 km.
Zahvala Mtoslevafike vlade za reHtev učenjaka Behcuneka
PRAGA, 14. Zunanje ministrstvo je naročilo čehoslovaškcmu odpravniku poslov v Moskvi, naj izreče sojetski vladi prisrčno zahvalo za velikodušno in požrtvovalno delo ledolomca «Krasina», ki je rešil poleg italijanskih Članov Viglierijeve skupne tudi Čehoslovaškega u-čenjaka dr. Behouneka. Minister Hodža je poslal Behoune-kovi sestri na Svalbardske otoke brzojavne Častitke.
Višji gospodarski svet bo ustoličen 28. t. m.
RIM, 14. Dne 28. t. m. bo minister nacionalnega gospodarstva ustoličil novi višji gospodarski svet v Rimu. Ob tej priliki bo imel minister govor, v katerem se bo bavil z vsemi vprašanji, ki se tičejo povzdige produktivnosti in gospodarskega napredka.
Minister Mosconl
mevža! svoje posle
RIM, 14. Minister Moseoni je včeraj prevzel svoje posle. Ob tej priliki je izdal okrožnico, s katero pozdravlja svoje uradni-Štvo. Minister pravi, da računa z gotovostjo na sodelovanje svojih sotrudnikov, ki mora biti posvečeno zaščiti državnih in-teresov.
Tudi on. Riccardi, podtajnik za poŠto in brzojave je prevzel včeraj svoje posle. On. Belluzzo pa je odpotoval v Cuneo, da ga
kralj zaprlseže.
tttip Mi ta EssUiju
Izjave	poslanca
in hoKiijiUf iVv>'Ske «Tribune«
RIM, 14. Tukajšnji listi poročajo o izjavah, ki jih je podal včeraj tirolskim novinarjem avstrijski poslanec dr. Koib, kaie-ri je dne 23. februarja t. 1. s svojim govorom v avstrijskem parlamentu napadal politiko Italije napram narodnim manjšinam v Poadižju in s tem povzročil krizo v i talijansko-avstrijskih odnošajrh. Dr. Kolb ni mogel poročati novinarjem o sklepih redvčerajšnje seje glavnega parlamentarnega odbora, ker je bila seja tajna. Podal je pa nekatere značilne izjave, ki se tičejo odnpdajev med Italijo in Avstrijo. Med drugim je dejal:
«Kancelarjevo poročilo je napravilo na nas vtis, da je s svojo poslednjo politično akcijo pokazal dobro voljo in stremljenje, da koristi južni Tirolski; storil je vse, kar mu je bilo mogoče, da služi svoji domovinL Ko so bili poučeni o poteku pogajanj, so tirolski poslanci smatrali za svojo dolžnost, da odobrijo njegovo poročilo. Vendar pa toliko Tirolci kakor tudi drugi poslanci in celo dr. Seipel sam niso zadovoljni s poslednjo izmenjavo spomenic med Seip-lom in on. Mussolinijem, toda govoriti o neuspehu bi bilo preuranjeno, kajti zadnja in odločilna beseda ni bila še izrečena.»
Dr. Kolb je dodal, da v vsakem slučaju avstrijska vlada in tirolski poslanci niso izpremeni-li svojega stališča. «Tribuna» komentira dr. Kolbove izjave tako-le:
«Ne vemo kaj hoče razumeti dr. Kolb pod „odločilno besedo". Mislimo pa, da je bila ta beseda že izrečena, z absolutno gotovostjo in da pomeni samo to: Brenner — meja Italije. Vse o-stalo je samo kup novinarskih in parlamentarnih govoric.»
Stžmje Gioiittija izbeljšano
CAVOUR, 14. Tudi včeraj se je stanje on. Giolittija znatno izboljšalo. Sicer ni rečeno še, da je vsaka nevarnost odstranjena, vendar je treba priznati, da je utrjena Giolittijeva narava vnovič premagala bolezenske kali.
17 komunistov pred posebnim tribunalom
RIM, 14. Danes se je pričela pred posebnim tribunalom razprava proti 17 komunistom iz pokrajine Bari, ki so obtoženi, da so razvijali komunistično propagando, da so ščuvali k razrednemu sovraštvu ter k državljanski vojni. Skoro vsi obtoženci tajijo dejanja, navedena v obtožnici. Tekom današnje razprave so bili zaslišani obtoženci in priče. Obravnava se bo nadaljevala in najbrž tudi zaključila v jKHideljek.
Ustava za Tanger bo podpisana v pondeljek
RIM, 14. Po vesteh iz Pariza bo ustava za Tanger, ki bi imela biti podpisana danes, a je bil podpis radi francoskega nacionalnega praznika odgoden, pocU pisana prihodnji pondeljek.
ItolUmisU konzul v LlabOan!
rfrVfa Gavotti premeščen na Dunaj
BEOGRAD, 14. Iz Ljubljane poročajo, da je bil tamkajšnji italijanski generalni konzul, markis Gavotti, premeščen na Dunaj. Nasledoval mu bo višji uradnik zunanjega ministrstva Andrej RainaldL
bo imenovana pričet kom pri. hodnega tedna?
BEOGRAD, 14. Ker je tekom včerajšnjega dne mandator krone general Hadžić dokončal posvetovanja z voditelji poediniJbl parlamentarnih skupin, od kiu, katerih je izvedel, kakšno sta^ lišče zavzemajo njihove stranke napram njegovemu mandatu, je današnji dan posvetil izbiranju osebnosti za svoj kabinet. Krogi bivših parlamentarnih strank strank smatrajo, da ima gene* ral Hadžić nalog, sestaviti de* lovno vlado, ki bi delala s parlamentom, vendar pa kažejo gotovi znaki, da bo general lla-džič sestavil volilno vlado.
Bilo je pričakovati, da bo padla danes odločitev v tem pogledu. Iz okolice generala Ila-džića pa amo nocoj izvedeli, da ima mandator namen, sestaviti predvsem vlado. In šele no'vo-se«tavljena vlada sama bi se odločila o tem, ali se imajo zasedanja narodne skupščine odgoditi in skupščina kasneje razpustiti ali pa, da se poskusi s sodelovanjem ž njo.
Kateri so novi ministrski kandidati, se danes še ni dalo ugotoviti. General Iladžič je i-mel tekom dneva daljši razgovor z načelnikom kabineta ministrstva za narodno zdravje dr. Štamparjem, ki je načelno pristal na to, da vstopi v nevtralno vlado. Mandator je tudi izjavil novinarjem, da pričakuje jugoslovenskega poslanik^ Gjurićića iz Londona. Poslanik Gjurićić bo prispel v Beograd bržkone v pondeljek. Ker vse kaže, da bo dobid Gjurićić kako mesto v novi jugoslovenski vladi, ukaz o imenovanju nove vlade v nobenem slučaju ne bo izdan pred pondeljkom. Beograjska javnost je prepričana, da bo imenovana nova vlada na vsak način pričetkom prihodnjega tedna.
PretalršTaMloiio feaiBtu
in njegovim pomagačem
BEOGRAD, 14. Beograjska policija vodi z vso vnemo preiskavo, da izsledi sokrivce- atentatorja, ki je v notranjem ministrstvu streljal na načelnika kabineta za javno varnost Žiko Lazića. Kolikor doznavamo, je atentator prišel v Jugoslavijo iz Pariza. Istočasno, ko so zarotniki prispeli v Jugoslavijo z Momčilo Ivanovom, je bilo poslano Laziću pismo, s katerim se obvešča, da se pripravlja a-teritat. Pismo pa je prispelo v Beograd šele, ko j« bil atentat izvršen.
Gotovo je, da je atentator član makedonskega revolucionarnega odbora, kar je razvidno tudi iz nekega pisma, ki so ga pri telesni preiskavi našli v njegovem klobuku. Kot sledi iz tega pisma, je bil atentat izvršen po načrtu. Načelnik za javno varnost 2ika Lazić je v razgovoru z novinarji izjavil, da je preiskava potrdila, da se je vse zgodilo po naročilu Vanče Mi-hajlova, člana makedonskega revolucionarnega odbora, osebe, ki je, kot znano, povzročila tudi umor generala Protogero-va. V vsakem slučaju pa je bil atentat organiziran in pripravljen na Bolgarskem.
Po atentatu je policija tzdala obsežne ukrepe. Tekom noči so njeni organi izsledili tudi stanovanje, v katerem je stanoval atentator s svojim tovarišem. Tega njegovega tovariša se je policijskim stražnikom posrečilo prijeti v bližini železniške postaje. Doznavamo nadalje, da sta bili aretirani tudi dve drugi osebi, ki sta osumljeni sokrivde. Kasneje je bilo aretiranih še več drugih oseb, ki so pa bile po večini spet izpuščene na svobodo, ker se je izkazala njihova nedolžnost. Pri preiskavi so se našli dragoceni podatki, ki bodo omogočili nadaljnje zasledo« vanje zarotnikov.
Goji se upanje, da bo atentat tor ozdravel. Je pri zavesti, vendar pa noče govoriti. Policijski organi so ga ves dan zasliševali, izvedeti seveda niso mogli ničesar.
Malte „Edinost -
tL
cESĐfOSTi
V Trstu, đu© 15. Jalfla 1928.
TetoHi mM
TitST, 14. julija 1988.
ITALIJA
Uradna agencija «Stefa,ni» je fapiaifl preteklo nedeljo zvečer poročilo, ki je iznenadilo ne le rimsko ta aplah italijansko, marveč vso evropsko javnost, «Munreč da sta finančni minister JToipi in prosvetni minister Fe-«4ele podala ostavko in da so se :|Bvršile obsežne spremembe v [vladi in poedinLh ministrstvih. Rimski listi so se podrobno bavili s tem pomembnim dogodkom in iz njih je razvidno, da teh sprememb ni smatrati, kot da so se izvršile spričo kak.e vladne krize, kajti uradno gla^ miio fašistovske stranke «Foglio Kl'Ordini*, ki je izšlo v sredo, je v omenjenih spremembah v vladi poleg drugega beležilo: •Spremembe, ki so se izvršile v ministrstvih, so nekateri ljudje označili z besedo, ki jo je fašizem že davno odpravil. Pod fa-šistovskim režimom ni kriz in 60 nemogoče, kajti ministri so kot vojaki, ki ubogajo in se u-maknejo, ko so izpolnili svojo dolžnost.«
Kot sledi iz omenjenega poročila uradne agencije, sta podala ostavko dva ministra — Volpi in Fedele, minister Belluzzo pa je zapustil resort za gospodarstvo in prevzel ministrstvo pro-svete. Za nova ministra sta bila imenovana poslanec Martelli kot minister za gospodarstvo in senator Mosconi, ki je bil pred leti, kot znano, guverner Julij- | ske Krajine, kot minister za finance. Pri poedinili ministrstvih je bilo imenovanih osem novih j državnih podtajnikov, trije pa j so zapustili svoja dosedanja mesta. Glede novih ministrov in državnih podtajnikov naj spet beležimo, kar ie zapisal «Foglio d'Ordini«: «Vendar pa imajo spremembe svojo važnost predvsem radi tega, ker so med njimi nekateri mladi, ki so naglo dozoreli v vojni in fašistov-ski revoluciji, ki so vzrastli v fašistovskem duhu.»
Oba novoimenovana ministra sta bila v torek v San Rossore-ju pri kralju, ki ju je zaprisegel, v četrtek pa je zaprisegel vseh osem novih državnih podtajnikov načelnik vlade on. Mussoli-ni. Še tekom tega tedna so pod-tajniki in tudi oba ministra prevzeli svoje posle, pričetkom prihodnjega tedna pa se bo sestal ministrski svet.
Predvčerajšnjim se je v Bol-canu odkril spomenik zinage in treh tridenitnskih žrtev Chiese, Battistija in Filzija. Slavnostim je prisostvoval kralj in mnogo zastopnikov vlade, parlamenta, fašistovske stranke, civilnih in vojaških oblasti. Neki list je početkom svojega tostvarnega poročila beležil, da se je 12. julija preselil v Bolcan politični in kulturni center vse države. O priliki te slavnosti je govoril kot zastopnik vlade minister Giu-riati, ki je zatrdil, da so nedotakljive in nespremenljive meje na Brennerju, ki jih je določil Bog.
Medtem se je položaj na Sval-bardih tekom poslednjih dni že znatno spremenil. Bili sta rešeni dve skupini ponesrečene No-bilejeve polarne ekspedicije in to obe že pred dvema dnevoma. Ruski ledolomec «Rrasin» je prodrl tekom poslednjih dni že daloč proti vzhodu. Naletel pa je na dozdevno nepremagljive ovire in se je že namenil vrniti nazaj in z druge strani doseči Viglierijevo skupino, ki je bila že 7 tednov priklenjena na ledeno ploščo blizu Foynovega otoka. Pred odhodom ledolomca pa je letalec Čuhnovski pre-iskal obalo Severovzhodne zemlje in imel je srečo. Našel je Marianovo skupino. Včeraj zjutraj je priplula ladja v bližino tn rešila kapetana Mariana in Zappija. Švedski prof. Malm-green je bil mrtev. Izdihnil je 15. junija.
«Krasin» je nemudoma nadaljeval svojo pot proti otoku Foy-nu in sinoči ob 21. uri je rešil tudi vso Viglierijevo skupino. Medtem pa j i finski letalec Sar-ko odpeljal z otoka Foyna v Kiiig's bay kapetana Soro in Van Dongena, Člana rešilne ekspedicije, ki sta se bila približala Viglierijevi skupini. Njunega bolnega tovariša Warnin-ga, ki je ostal na Platenovem rtu, pa je rešila ladja «Bragan-
INOZEMSTVO
V Beogradu je potekel ta teden v znamenju razpleta vladne krtee. 2e prve dni se je izkazalo nemogoče, da bi se sestavila koncentracijska vlada, s katero bi sodelovale vse parlamentar-
ne skupine. Razvoj nadaJjnih dogodkov Je dovedel beograjske politične kroge do prepričanja, da bo krona imenovala nevtralno, to je neparlamentarno vlado, t kateri bi bili zastopani vsi kraji države po svojih najsposobnejših, a neparlamentarnih zastopnikih. Nova vlada bo imela po mnenju teh krogov le dvanajst ministrov. Nekatera ministrstva bi se združila. In ti krogi so bili končno prepričani, da se bo vladna kriza rešila pričetkom prihodnjega tedna. Pa so se menda pri tem poslednjem ušteli.
Predvčerajšnjim je namreč generalu Hadžiću, dosedanjemu vojnemu ministru, kralj naročil, naj sestavi novo vlado. General Hadžič je to povedal novinarjem, rekel jim je tudi, da bo vlada sestavljena tekom enega ali dveh dni. Ni jim pa hotel ničesar izjaviti o značaju te nove vlade ali bo neparlamentarna in delovna ali volilna. Dejal jim je samo, da bo nova vlada, čim bo sestavljena, izdala deklaracijo, iz katere bo razvidno, kakšen bo njen značaj in njena naloga. Naslednjega dne se je pričel general Hadžič posvetovati z voditelji parlamentarnih skupin. Zvečer so bili politični krogi docela prepričani, da bo danes padla odločitev glede značaja nove jugoslovenske vlade.
Pred 2 dnevoma je bil sklenjen med Jugoslavijo in Vatikanom sporazum o zavodu sv. Jeronima v Rimu. Po tem sporazumu je prešlo pravno lastništvo zavoda na Vatikan, Jugoslavija pa je dobila glavno besedo pri upravi in vodstvu zavoda, v katerem bodo odslej jugo-slovenske učne moči poučevale izključno jugoslavensko dija-štvo. Verjetno je, da bo sedaj odpoklican papeški nuncij v Beogradu mons. Pellegrinetti, ki je izvršil s tem dogovorom svojo diplomatično nalogo.
Veliko razburjenje je vzbudil včeraj v Beogradu nov atentat, ki ga je iavršil makedonski ko-mit Ivanov po naročilu makedonskega revolucionarnega odbora na načelnika oddelka varnostne policije Ziko Laziča. La-zić k sreči ni bil nevarno ranjen. Atentator Ivanov se je hotel l -o atentatu sam umoriti, a tudi sebe je le ranil. Sedaj je zločinec v rokah oblasti, ki so uvedla strogo preiskavo.
V pondeljek je bil v Sofiji izvršen atentat na generala Pro-togerova in njegovega pobočnika Zezova. General Protogerov je eden glavnih voditeljev makedonske revolucionarne organizacije. Kot vse kaže, so ga u-bili pristaši drugega voditelja revolucionarcev Mihajlova, ker se je v poslednjem Času vneto zavzemaj za Slovanom naklonjeno politiko. Da je bilo temu tako, pričajo kravi spopadi, ki so sledili kmalu po atentatu med pristaši obeh nasprotnih si struj. V Petriču, ki je središče makedonskega revolucionarnega gibanja, je prišlo celo do cele bitke in je bilo šest ljudi mrtvih, mnogo pa ranjenih.
Zunanjepolitični in gospodarski položaj Romunije se je medtem spet znatno izboljšal. Kot znano, se je pričela Romunija s francosko narodno banko pogajati za posojilo, s katerim bi se stabiliziral romunski lej. Kot sedaj izgleda, bodo pogajanja zaključena že v pondeljek. Takoj nato bo podpisan zadevni dogovor in izdano posojilo.
Že nekaj mesecev so se vršila v Parizu pogajanja za končno ureditev tangerskega vprašanja. Ta pogajanja so se zaključila te dni, kot so poročali nekateri listi. Sporazum je imel biti tudi že podpisan, a se je podpis vendarle še odgodil za nekaj dni. Tangersko vprašanje je bilo urejeno na podlagi enakopravnosti vseh štirih pogodbenih strank, Italije, Francije, Španije in Anglije, vendar so se sklepi francosko-španske konference pustili nedotaknjeni. V upravnem pogledu so se Italiji izpolnile vse njene zahteve.
Drobne vesti
Nov svetilnik
Na najvišji točki Broadway-a. najznamenitejšega newyorŠke-ga nebotičnika, ki ima Sest in trideset nadstropij in se dviga 700 čevljev nad morsko površino, se napravi svetilnik za letalce. Znamenje, ki je zanj dal potrebno vsoto denarja znani bankir in inženir Kari Bobs, bo napravljeno v obliki velikanskega križa s svetlobo, močno 500 milijonov sveč. Križ se bo videval' v daljavi več kot »to milj. Luči križa so tako močne, da bodo prodrle še tako gosto meglo. Stroški tega križa so proračun j eni na sto tisoč dolariev.
DNEVNE VESTI
OtfetMaBje la MtiM
Vsi italijanski listi posvečajo veliki rešilni akciji ruskega ledolomca «Krasina» članke polne navdušenega občudovanja in tople hvaležnosti za rešilno pomoč, ki so je bili deležni ponesrečenci zrakoplova «Italia».
Vodilni fašistovski dnevnik, milanski «Popolo d'Italia», je posvetil veselemu dogodku poseben uvodnik izpod peresa Ar-nalda Mussolinija, brata načelnika vlade, ki je direktor imenovanega lista. Iz članka, ki nosi naslov «Admiralska ladja», posnemljemo sledeče tople besede:
«To, kar sta izvršili poveljni-štvo in posadka „Krasina1', je čudežno. Ladja „Krasin", ki je prišla od daleč, sledeč nagonskemu čustvu človeške vzajemnosti, brez kokodakanj in besedičenj, ki bi bila le zatemnila krasni čin, ta krepka ladja tečajnih krajev je prispela dt> cilja ter rešila dober del posadke ponesrečenega zrakoplova „Ita-lia". Ugotovitve majorja Mad-dalene so služile kot podlaga za plovbo, toda vztrajnost in vne-tost sta ruski in mi, prežeti z občudovanjem in hvaležnostjo, čutimo vso lepoto tega altruizma ih imenujemo srečno ljudstvo, ki je sposobno z darežljivo gesto nuditi svojo energijo, kri in življenje za druge ljudi, drugih podnebij in drugačne zgodovine, toda za brate po Bogu.»
Člankar dodaje, da zasluži «Krasin», da se smatra za admiralsko ladjo.
Hoč zgleda
V življenju veljajo več zgledi ko besede več dejanja ko prazne mar-nje.
Kdor resnično žeJi, da bi bfl naš rod zdrav in kreposten, mora sam gledati na to, da je najprej sam kreposten, potem bo šele lahko vplhral na druge.
«Besede mičejo, vzgledi vle-čejo» pravi pregovor. Kaj pomaga očetu, da pridiga sinovom o Škodljivosti tobaka, ako ga pa sam kadi? Kaj pomaga učitelju njegovo pridigovanje proti alkoholu in kvar tam, ako je pa sam pri-jatePj žganih pijač in ramadanih podobic?
Postavil sem za primero očeta in učitelja ravno radi tega, ker oče in učitelj, se razume samo od sebe da tudi mati, imajo v rokah usodo otrok, ki so jim izročeni y varstvo in vzgojo. Kakršni stariši, taki otroci, kakršni učitelji, taki ljudje. Stariši in učitelji bi morali biti otrokom zgled neoporečnega Življenja, morali bi jim biti vzgled moči. Se kot take bi jih otroci lahko vedno spoštovali, ker le kot taki bi biH na mestu, da vzgojijo krepek rod v vsakem ©tiru.
Krepostni stariši m krepostni u-čitelji vzgajajo krepostne ljudi, vzgajajo značaje. Slabi stariši in slabi učitelji morejo zrediti s^me slabiče, ako se ne nahaja poleg njih Se kaka tretja oseba, ki ima nanjo več vpliva od onih, ki so jim postavljeni od narave tn z vzgojnega stališča.
Krepki vzgledi so bili vedno po-Steti v vseh dobah zgodovine. Zgodovina nam nudi dosti krepostnih zgledov domovinske bratske, človekoljubne in še mnogotere druge ljubezni. Zgledi teh krepostnih ljudi, katerih telesa so ie davno sprhnela v zemlji, še vedno aluii-jo za vzgajanje novih rodov. Trupla kmalu strohnijo, nikdar pa ne strohni jo krepostna dejanja, sgto-di krepkih ljudi, kateri živijo z roda v rod.
Vsak kreposten človek je lahko gotov, da bo s svcjim zgledom dobro vplival na svojo okolico. Vedno se bo namreč dobil kdo, ki mu bo skušal slediti in dejanju. Tako se ho tudi ta povzpel nad slabiče in ko si bo ustanovil lastno druži no^ bo gledal, da vzgoji v smislu svojega življenja tudi svoje otroke. Njegovi otroci bodo pozneje neizogibno vplivali na druge, predvsem na družine, v katerih bodo živeli.
Današnja doba zahteva krepkih, značajnih ljudi, kateri ne obupujejo brezplodno v življenja boju, temveč so zmožni resnično kljubovati raznim hudim Življenskim nezgodam, ki često vržejo ob tla mnoge ljudi.	B- H.
tofeMlovaikt konsul mm dtpuli
Tukajšnji čeho&lovafiki generalni konsul g. cav. uff. Edvard Ma-chaty je odpotoval na svoj redni dopust. V času njegove odsotnosti,
ki bo trajala kakih šest tednov, bo vodil konsulat konsul I. razreda g. Julij Skarlandt.
8oia Se vedno grozi
Noče in noče biti Se dežja. Suše. bo uničita, ves pridelek. Zadnje dni, j« po Krasu in Vipavski dolini pritisnila še burja, ki je ie bolj osušila že itak suho zemljo. Fižol je ves uničen, istotako krompir, koruza se drli nekoliko le Se na močnih tleh. Tudi seoožeti jo suša v obilni meri zadete. Kjer trava še nd pokošena, je ž® vsa ožgana. To vse kaže. da bo letoš-
nja	ki je sedaj fte v pol-
nem ratztahu skiLo. — in živinorejci se boje, da bo padla tudi cena iivini. Bog daj hitrega dežja 1
«KA£ OLAS»
Izišla je pravkar sedma (julijeva) številka te lepo in stalno napredujoče družinske revija. Zadnja številka prinaša sledečo pestro in zanimivo vsebino:
F. Goya: Strahote vojne (slika); France Bevk: Skrinja s srebrniki; f Srečko Kosovel: Starka za vasjo (pesem); France Gorše: Vlasto in Samo (slika): Slavko Slavec: Ti Carjev Tone; Janko Samec: Razgovor z novorojencem (pesem); Makaim Gorki: Vodnik; hadivoj Rehar: Življenje naše... (pesem); Veno Pilon: Pokrajina (za Ajdovščino) (slika).
Kotiček, za otroke: Mihec na počitnicah; Lev Nikola jevič Tolstoj: Pajek; Lev Nikc-lajevič Tolstoj: Sokol in petelin; Fran Žgur: Zelena streha (pesem); Težka vaja (slika);France Bevk: Mišku, ki se cmeri (pesem); France Bevk: Pleši, pleši, črni kos! (pesem); O dečku, ki ni poznal strahu.
Pouk in vzgoja: France Seljak: Silvin Sardenko; A. Š.: Gradiša; Lavo Cermelj: Markantan l>e Domini« (Gospod netić) in razlaga mavrice; Družinsko in zadružno življenje Južnih Slovanov; Inž. S. I.; O poškodbah na poslopjih; Sir Philip Gibbs — F. M.: Znanost v bodočnosti; Lepota naših krajev: Žabnica v kanalski dolini (slika)
Listek: Letni časi in zdravje; Naše slike; Telesna vzgoja; Brstje; Književni drobiž.
Smeh in krakocasje: Smešnice; Uganke in rešitev ugank.
Na platnicah: Listnica uredništva; Listnica uprave; Došle knjige in revije; Za kratek čas; Čitateljem.
«NaŠ glas» izhaja enkrat na mesec in stane za vse leto 15 lir, za Jugoslavijo 60 dinarjev ta za o-stalo države 20 Ur. Naroča se na naslov: Trieste, Casella postale 348 ali Trieste, Via S. Francesco 20/1. U pravni »tvo ima na razpolago ie nekoliko izvodov vseh letošnjih Številk, tako da dobi vsak nov naročnik celi letošnji letnik. Kdor noče ostati brez -te zanimivo revije, naj se podviza. Naročnikom se sporoča tudi tem potom, da je prevzel s to Številko odgovorno ured-ništvo »Našega glasa« g. prot Filip Peric. _
SITNI TRO
Inozemski trgi stoječ pod vplivom ugodnih žetvenih poročil. Spričo tega primanjkuje živahne delavnosti. O naših trgih je treba reči ravno nasprotno. Ukrepi o predujmovanju pšenice po poljedelskih ustanovah začenjajo ugodno delovati na razpoloženje polje-delcev. Njihove zahteve so visoke in niso v skladu z današnjim položajem trga. Za ardito se zahteva danes L 126—127 franko benečan-ska ali furlanska postaja, Argentinska potujoča Rosafe 79 kg sh 225 etf Venezia. Ne. trgu je že nekaj ponudb madžarskega in jugoslovanskega blaga na bazi dolarjev 5.10—5.20 franko Postojna tranzit. Obdonavska pšenica 78/79 kg k% za september - notember notira sh TIS cif Veneoa. Cene so tedaj nizke. Koruzni trg stoji v območju Spekulacije, ki skuša izrabiti v svoje namene poročila o suši v ob-donavskih državah. Cene gotovega in potujočega blaga kakor tudi cene za julijski tovor so se radi te-ra nategnila Zahteve se gibljejo na bari sh 181—183 cif Trst. Potujoče argentinsko blago bi tedaj atalo L 94 franko vagon Trsk Zahteve veletrgovine so seveda višjo Med 15. juKja in 5. avgusta dospe ia Argeetinije v Trst nič manj nego 8 velikih oceanskih pamikov, ki so vsi potoi koruze. V avgustu jih prispe nadaljnfh sedem. Živahno povpračevanje vlada po drobnih otrobih, ki so v ceni poskočili. Za majhne količine se zahteva L 65—76 po kakovosti. Povpraševanje o tem predmetu je za sedaj neto omejeno. Briljiram rit stane v majhnih količinah L 170
_175 franko postaja Trst. Povpra-
fevanje po koruznem edrobu in sejanl moki je živahno Cene so kljub temu nazadovale. Prvovrstni koruzni zdrob te najbližjega furlanskega mtfna stane L 125, koruzna sejana moka L 120. Krušna moka notira v Trstu L 170—180 po kakovosti.
Iz natega urada
Ivan Snbot - Itvrja: Za Vas
smo ponovno intervenirali, a spisa nismo izsledili. Na stvar se bomo 9m povrnili.
Iiinnj ..i* fmol _ Meda na: Javite se t našem goriikem pod uredništvu, kjer dobite potrebne infor-mcije.
■ara Kalečkai - ftomfatija: Vam
odgovarjamo na tam mestu, ker bo zanimalo tuđi razne druge, ki se nahajajo v »ličnem položaju. Zdru-iaoa amerlSke drŽave so iprejele ratno tepremembo glede določbe 4. priseljeniškega zakona od leta ki se nanaša na teveckvotr na priseljence.
Do aadaj so smete prihajati H-vea kvoto — ki jo ca Italijo ostala netspremeajena, namreč letnih 9845 izseljencev — tena In neporočeni otroci do starosti 18 let onfb naseljencev, ki so post aH amerl&l državljani (Združenih držav). Po
sedanji spremembi zakona smejo priti izven kvote vsi neposoČenl otroci de tL leta.
Ameriški državljan, ki zahteva fevenkvotni vizum ah prednost za svojce, mora vk>žiti tamkaj posebno prošnjo na generalnega priseljeniškega komisarja na tostvarni tiskovini (Form. 633), semkaj pa morajo poslati svojcem saprise-Ženo izjavo, s katero jamčijo za njihovo vzdrževanje <takcArvand affidavit of support). Ta izjava z ostalimi obTC&inimi listinami bo služila interesLrancem, da si izpo-slujejo potni list.
Frane Smet Josipov - Selre? Nakazila za VaSo vojno pokojnino so poslana na poštni urad v Sp. KoSani, kjer frh vsak čas lahko dvignete, s knjižico seveda katero pa dobite na Vašem županstvu. Kaflžfea nosi »tov. MS4237.
Jos. rd. Zlobec - Trst Tekom preiskave se je zvedelo za smrt prosilca, zato je avtomatično odpadla potrebo, razsodbe. Dediči pa, ki hočejo, da se stvar nadaljuje, naj vložfjo tozadevno prošnjo, v katari naj povzame jo moth^acijo prejšnje in priložijo tudi noter-nostm akt ali izjavo sodnika, da bo prosilci pravi i"n edini dediči.
Jos. SomoUČ, Šota: Vaša stvar je bika obravnavana in odbita v pad nji instanca; potemtakem zaključena.
Iv. 7d. žužek - Planina: Od 14. 5. 1927. so nahaja pri generalnem pravdrtištvu (pozicijska St. na računskem dvoru 37391), pa smo pospešili rešitev.
M. vd. Pavleti« - Št. Poler na Krasu: Morate nam javiti, za koliko zastankov Vam gre: od kdaj do kdaj nato številko penzijske knjižice, pozicijsko številko in končno, kdaj (natančni datum) so bile odposktne prošnjo in kam naslovljene; če mogoče njih prepis.
Tajništvo.
Rojstva, mrtvi bi poroko v Tislu dne 13. julija 1 Rojenih: 11; mrtvi: 8; poroke: nobena.
fz tržaškega žfcijenla
Tramvajska nezgoda
V ulici Istria se je včeraj pred-poWneprtpet5Aa ne«goda, radi katere je bil tramvajski promet na progi Sv. Sobota — gfavna postaja nad eno uro popolnoma prekinjen. V omenjeni ulici popravljajo namreč ie več dni cestni tlak, pri čemer rabijo motorni valj, ki Uači gramoz. Ta valj je bil včeraj vzrok in obenem tudi «žrtev» nezgode, ki se dogodila v bltffckii tamošnjoga železniškega mostu. -Ko se je valj okoli 10.40 premikal tez tramvajski tir, je nenadoma privozil tramvaj, namenjen proti Sv. Soboti. Cim je zavirač zapazil, da je pot tramvaju zaprta, je takoj stisnil zavore, toda ker proga na tistem mestu visi navzdol in so hite poleg tega tračnice mokre, je tramvaj zdrčal Se kakih 15 metrov ter treščil ob motorni valj, ki se radi svoje počasnosti ni utegnil umakniti s tira. Sunek je bil tako močan, da se je valj prelomil na dvoje, dočim se je tramvaj ves po-
tonil na prednjem Mu In popokalo je več Sip Na srečo pa so potnikom v tramvaju in zavinač«! ni zgodilo nič hudega; tudi strojnik, ki je vodil valj, jo ja itkvpC samo s prestHM - n strahom.
O dogedku je bilo ob ved tam tramvajsko ravnateljstvo* ki je ta* koj odpoalako na lioe mesta oddo-\ek deiavcov, kt so spravili pošLo* dovant voalll s tira, kar se jim jo posrečita po tnouraem napo men® delu. Ves ta čas j s bil tramvajski promet na tej progi prekinjen
Spet Beadni požar
Odkar je začela pritiskati vrcči>-na, imajo m ©etru c^rnjegasci obila posla, kajti v »adnjem času sktrio ne mine dan, ne da tri tu ali p« tam izbruhnil kak požar; v ta si L. tth je bilo ceio več v enem dnevm Tudi včeraj so imeli precej dt>la, Okoli 5. ure so morali pohiteti na Opčine, kjer je v borovem gozda ob žetezniSki pr jgi ubruhnil velilfl požar, ki ga je najbrž zanetila iskra kake kftomotive. Gorelo js drevje in grmovje na prestoru kakih 10.000 kvadratnih metrov. Ker je požar zavzel nevaren cbseg —* razširil se je tudi veliko na gmajno kraj proge — je pozneje pohitel na lice mesta 5e en oddelek og-njegsuseev pod poveljništvom inž. Sapunzacchija. Po večurnem, napornem delu jo bil požar udušen Skcda je znatna, a ni bilo še na tančno ugotovljeno.
Dvomljiva poStenost
Pred kakimi 14 dnevi je 49-letna Ema Dular, brez stalnega bivališča, našla na morskem nabrežja med kanalom in pon r/lom «AuJa-ce» usnjato žensko ročno torbico, vsebujočo par naočnikov, šop ključev, denarnico % zneskom 22 lir ii* vizitko, na kateri je btfo označeno kne lastnice torbice in njp-r. naslov: Ginevra Jeltenko, ulica XX Septembre Št. 11. Dularjeva je hotela biti poštona, toda mi_.al jo js tudi duKW v torbici. Zato je izročila torbico s ključi in naočr'M nekemu mestnemu stražniku, denarnico m seveda tudLi denar si je pa pridržala. Mogoče bi bila gospa Jeftenkova zadovoljna tudi s to rešitvijo, da t: čez par dni priSla Dullarjeva k njej na do.n ter zahtevala nagrado, do katere je po njenem prepričanju imela pravico, ker je naj-deno torbico vrnila lastnici Toda Jellenkova, ki jo p<"č vedela, da je btta v torbici tudi denarnica, ni bila prav nič navdušena. da bi žensko še posebo nagrad iral a Dejala ji je naj se vrne čez par dni. da bo dobila nagrado. Nato pa je javifc zadevo po-veljnifitvu mestnih stražnikov, ki ji je naročilo, naj da Dularjevo, Če se bo vmiHa, aretirati. Včeraj zjutraj je Dularjeva res spet prišla k Jellenkovi, meneč, da bo dobilo obljubljeno nagrado. Toda čakalo jo je jako neprijetno presenečenja JeUVenkova se je namreč ravnala do pičk-e po tem. kar so ji nasveto-vali mestni stražniki, in jo dala žensko aretirati. Po zaslišanju na povelj ni štv u mestnih stražnikov, tekom katerega je priznala, tla si je pridržala denarnico, je bila Dularjeva začasno izpnSČena na svo bodo, a se bo moral.i ob svojem času zagovarjati pred sodiščem.
Vesti z Goriškega
Goriške mestne vest;
Ustoličenje upravnega sveta gori-škega kredi.neg a zavoda
T« dni je bil v Gorici ustoličen upravni svet goriškega kreditnega zavoda). Za predsednika je bil postavljen poslanec Fr. Marani, za podpredsednika pa gorižki pote-štat Jurij Bom-big. Poleg teh dveh sta v upravnem svetu &e štiri drugi člani.
Goriški kmetski trg v zadnjem tedna
Na svil od nem trgu se je prodalo zadnji teden v Gorici okrog 12 tiroč kg sviiodov. Četna je šla od 17 lir in se znižala proti koncu crto na 13 lir. —
Crešnje so končale, pač pa so pričele prihajati na trg hruške. Dnevno se jih prinese sedaj po 10 kvrintalov. Cena se vrti okrog 2 Ifri za kg. To so prve hruške, ki niso veliko vredne in zato tudi niso prikladne za izvoz. Poleg hrušk prihajajo na trg tudi Že jabolka, sicer v manjši mnoiinl. Od 2 do 3 kv. na dan. Tudi tukaj se vrti cena okrog d veti lir za kg. ■— Mare-Kce so ie skoraj končale. Na trgu jih je malo več. Cena je bila od 1.80 do 3 lire, po kakovosti pač. Na trg se j®1 Je prinaSalo 5e precej, do 50 kvantalov dnevno. Za breskve je letos tetina dobra. Veliko so obrodile, dasi jim sedaj sv&i v vf':v<" mže Škoduje. Is velike količine, ki ae prinaša na trg — do 50 kvintalov dnevno — je razvidno, da so naši poljedelci pričali te vrste sadje gojiti v večji meri. In to je tudi prav. Cena radi velike m nož m« ni ravno visoka, od 1.60 do 2-80 za kg. Prodajajo se Se cenejše — pač »leb*e vr«ta. Zadn>e dneve so me pojavMe na	tudi
le ttge. Cena gre po r50 im kg. Na trs ph pri do mda* Cjatfmo po 10 kv. — Ceoa dmborjam ad LŽ0 do 1.50 ta kg. —
fcmed aefeoJawa je da trgm sada) največ atročjega fttoU, ki ga pa VMeno nI veliko, ker ga )• vničfla r veliki meri soia. Cena aa vrti o-krog S Mr. — Za kiouipftr f& ix?oi mrterv. Cena krompUa )e 35 ttr za kvlntaL,
Trg za izvažanje sadja in zelenjavo je še vedno Avstrija in Dunaj.
Dražba lova
Jutri, dne 16. t. m. se bo ob 9. uri dopoldne vršila v prostorih tukajšnje preffkturo dražba ol»čii>-skega lova sledečih občin: Šentviška gora z vzklicno ceno 1500 — Rupa 610 — Zgornja TribdSa 1000 — Ustje 575 — Podmelec 400 —• Biljana 1250 — Lipa 1500 — Bar-Jana 500.
Poletni urnik brivnic goriške občine
Goriški prefekt je objavM poletni urnik brivnic v goriški občini, ki jo veljaven do 30. septembra t
1. Potem urniku se odpro brivnice v delavnikih ob 7.30 in se zapro opoldne ob 12.30. Odpro se vnoviff ob 14.30 in so odprto do 20. Ob sobotah in na predvečer praznikov so brivnice odprte do 21.30 zvrčer. Ob nedeljah in praznikih se odpro brivnice ob 7.30 in ostanejo odprte do 12.30 V slučaju, da se delo po končanem urniku ne konča so urnik lahko podaljša — toda pri zaprtih vratih — največ za 20 minut. Vendar pa brivci lahko začno delati v goriški okolici (Solkan, Šempeter, Stan d rež, Podgora in Loč-nik) dve uri prej toi deki temu primerno tudi pozneje skrčijo. V mestu pa smejo to storiti le za ena uro.
Izključen lz faSistovske stranke
Kot poroča tukajšnji novinarski urad, j« soška fašistovska zvowi z
dnem 1. julija pobudila izključitev iz stranke laSista Mario Cor-rado, ki je bil včlanjen v tolminskem faSju. Izključitev se motivira z nevrednostjo izključenega.
Prefekt Iz Coma o priseljencih
Prefekt iz Coma sporoča, da * njegovi pokrajini še za domaČa ljudi nI dela, «ato so odveč vsi oni, ki prihajajo tja 1* beneSkih pokra^ Jžn iskat delo.
Razstava mm forlOJ obrtni Ml ■
£e nekaj dni je odprta na tu-v kajAnJi obrtni »oh v ulici Zorutr-ti razstava Aolskib obrtniških iz* del kov.
V Trstu, dna 15. folija 1528.
Ob koneu Šolskega leta
Prepuščeni »o bili brez izpitov Iz prvega razreda ▼ drugi razred dvoletne trgovske šole sledeči u-tenci aiovepak« naurodnotšU: Jožef Gaberdček is Tolmina, Pavel Žarnic, Ivana Dug-uiin, Zora Marušič, Draga. Nemec in J oš ko Zigman iz Koč pri M&tenjavasi
Sprejemni izpit ta prvi rasred so napraviti Lidija Miiič, Alojzija Cernic in Bogomira Radovič.
V trgovskem inštitutu so prestopili iz trertj-ega v Četrti razred Zoran Velušček in Oskar Jcrc. Iz drugega v tretji razred pa je prestopil Anton Perinčič — Iz prvega v drugi pa Stojan Ličan iz Bistrice. Iz pripravnice v prvi razred sta prestopila Vladdmir Pleeni'čar in Staiufiflav Vuk.
Sprejemni kzpit v pripravnico pa so napravili Bogomite Ban-delj, Vladimir Baša, Marijo Si-vec in Egon Vale.
Gojenci inštituta *n trg<rvske šole. ki so bili prepuščeni iz enega razreda v drugega, ali oni, ki mislijo ponavijati kak razred, morajo to naznaniti tajništvu šole bodisi pismeno ali osebno najkasneje do 10. oktobra t. 1. Prijave se odpošiljajo na navadnem papirju. Jesenski izpiti se pričnejo v drugi polovici septembra t. 1. — Natančnejši urnik izpitov se bo objavil potom časopisja, odnesno bo izpostavljen na šolski deski. — Toliko nam sporoča ravnateljstvo šole.
Odprte lekarne
Danes v nedeljo dne 15. julija 1928. bodo odprte v Gorici te-le lekarne: ves dan z nočno službo ves prihodnji teden lekarna Pontoni, via Ra?telio št. 2t>; do ene ure popoldne pa lekarni: Kiirner, Corso Vittorio Emanuel'e III. št. 4 in Alesani, via Giosue Carduc-ci št. 12.
IZPRED PRETURti Užaljeni krčmar
Resnično je, da krčmarja ne moreš bolj užaliti kot s tem, da staviš v nič njegovo vino. Predvsem pa, da govoriš o kakem krščenem vinu. Tako se je tudi razžalil krčmar Ciril Mask iz Orehovlj, ko mu je neki 38-letni Franc Kogoj očital, da meša svoje vino z vodo. Raz žaljenje krčmarja, ki veliko drži na kakovost in pristnost svojega vina, je bilo tako veliko, da je Franca Kogoja zatožil radi obrekovanja goriškemu sodniku. Na preturi se je Masku posrečilo dokazati potom prič, da on ne kršenje svojega vina Sodnik je radi tega obsodil Franca Kogoja na tri mesece zapora in na 300 lir kazni.
Obtožen, da je povzročil paniko
na cssbnem vlaku
Te dni so je ntoral zagovarjati na goriški preturi strojevodja Marij Boccardi, star 30 lest, ki je lansko jesen 11. septembra preklapljal na železniški postaji v Prva-čini lokomotivo k osebnemu vlaku Cbtožcn je bil, da jo po lastni neprevidnosti povzročil da je iokc.motiva s tako močjo zadela ob priktepljazoče se vozove. da so potniki popadali po tleti in zadobili več poškodb, ozdravljivih \ dletih dneh. Sodnik ga je obsodil radi tega na en mes-3C zapora. Kazen pa mu je po.lar-fena in te no vpiše v ka/e^vski list.
O Virolnjl Pavš-fžS, ki se je ostudno upijanĐa
Zadnjič smo nekoliko v šaljivem tonu poročali o aretaciji znane Virginije PavŠič, ki se je v bližini porišketra športnega igrišča tako osUi 1 i upijani!a, da se je zbrala okr«ir nje številna možica voja^ kov. V svoji pijanosti se je Virg. Pavšič pokazala tudi bojevito, ' 'o 7 mpihni-mi iPkarfami ranila kaprola Karla Marangona, katerega je u?oral celo Zeleni križ radi tepra prepeljali v vojaško bolnišnico. Pavšič je morala v keho, od tam pa pred sodnika ki jo je obsodil na 23 dni zapora
Naročajte
„Naš Glas"
« EDINOST«
m.
Reška pokrajina
TRNOVO
Trnovski fantje — le davno bi se jih bili morali spomniti. Ns za slabe, ker niso pijanci, razgrajači, niti prepirijivci. Mirni in etelavni so Ce jun ie moramo naprtiti kako siabost — saj ga ni brez greha —, moramo reči, da radi pojejo. Naj ta greh le ohranijo ker ga uvrščamo med lepo lastnosti, posebno Še, ker nam večkrat zelo lepo in ubrano zapojejo. Navadili smo se že na vaško idilo: po trudnem delu skozi celi teden prirojajo fantje ob sobotah «povasnico» in lepa pesem je tako prijetna in Mažflna. Toliko mogočnejša je, ker zavalovi iz trudnih prs, ko nas uiiauexufc*»a vzhičeraost prepriča, da so vdelane miSice podrejene moči in volji mbadostnih sanj, jaki duši.
Vse lepša, privlačnejša in mogočnejša je pesem v jasni — fantovski — noči. Fantovska pesem — naša pesem. Le pojfe, fantje, in ohranite lepo navado z lepo pesmijo! Mi vas tiho spremljamo in sanjamo vaše lepo čase.
Pesem jo naša last, lepa pesem je verna slika našega globokega Čuvstvovanja in notranjega doživljanja. Kdor poje, zlo ne misli, tako resnično pravd narodna prislovi ca. Mi smo te dni slišali lepe pesmi mladih ital. vojakov, ki so se za par dni ustavili pri nas. Tako ugaja tudi naša lepa pesem drugim narodom. Pesem veže, zbližuje in spaja ljudi.
Fantje, pojte! Co boste še tisočkrat zapc4i ono »Zato pa rečem
jaz, najlepša je mladost--—»
(Ta pesem se je porodila na Pivki, v kneški občini, kjer tudi radi in lepo pojejo), ne boste nas utrudili; še si jo bomo želeli, še bomo radi peslušali to in druge. Pojte, ker ni besedo nad lepo pesmijo!
Znanost in umetnost
O zrakoplovih
So danes jo mnogo ljudi, ki ne poznajo bistvene razlike med le>-talom. ki je težje od zraka, in pa zrakoplovom, ki je lažji nego zrak, kater.fca je izpodrinil. Letalo se more vzdržati v zraku samo s pomočjo svojih strojev, kf ga tudi ženejo naprej, zrakoplov so pa vzdrži v zraku sam od sei>e in rabi svoje stroje le tedaj, ko hoče potovati iz kraja v kraj. Da jo zrakoplov lažji od zraka, je radi tega, ker jo napolnjen z lahkim plinom. Najlažji plin je vodik, ki se ga pa bojijo, ker se silno rad vname in eksplodira, boljši je radi tega vzroka negorljivi helij, katerega je pa malo Ma je zato zelo drag; ta je za spoznanje težji od vodika. Izraza «zrakoplov» in *zrakoplovstvo» bi prav za prav ne smela objemati vsega letate-va v obče, temveč samo czračne ladje« ter njihovo plovbo po zraku. Zrakoplov je zračna ladja ke*r ue-janski plava v zraku, letalo ali aeroplan pa le drči skozi zrak.
V prevozu zahteva človeštvo vedno večjo hitrost. Zelja po bržem potovanju iz kraja v kraj živi v človeku že od davnih dni. To nam potrjujejo na primer pravljice o »čarobnih preprogah« iz Tisoč in ene noči, ki so v trenutku prenesle človeka na drugi konec sveta. V današnjih modernih časih imamo brze vlake in brzo parnike, na katerih je vozni-na mnogo večja, a jo veaidar radi plačamo, da le moremo prej dospeti tja. kamor smo namenjeni. Toda hitrost na morju in hitrost po železnicah imata svoje meje, preko katerih ne bomo šli več daleč. Poslužiti se bomo morali zračnih poti, ki bodo najkrajše, a prej bo treba na njih doseči varnost, udobnost in pa kolikor mogoče nizko voznino. Tako bodo v bodoče služila letala za krajše vožnje, zrakoplovi pa za dolge. Letala ne bodo nikoli tako udobna ki tako varna, kot morejo to biti zrakoplovi.
Msrsikdo se bo zanimal za razvoj zrakoplova Prvi polet z balonom je bil izvršen leta 1783. to je pred sto pe^fn^HrideseH^i Tedaj so opazili, da se gorak zrak
dvigno navzgor. Velika vreča, napolnjena z gorkim zrakom, je odnesla s seboj v košari, ki je bila privezana k njej, človeka ali kako drugačno breme. Kmalu nato je znal človek pridobivati vodik, ki je imel mnogo večjo dvigalno moč kot gorak zrak. Kajpada ko se je balon enkrat dvignil od tal, je bil na milost in nemilost izročen vetrovom — plaval je tje, kainor ga je nesel veter. To pa ni ugajalo človeku, ki je hotel pri tem imeti svojo voljo. V začetku so poskušali z veslanjem, vesla so bila velike lopate iz napete svile; doseženi uspehi so bili kaj neznatni, l eta 1852. jo bil narejen prvi vodljivi zrakoplov. Svojo gonilno silo je dobival od majhnega parnega stroja na tri konjske moči. Moderni zrakoplov je moral čakati1, da so pojavi in razvije bencinski motor in da se najde lahek in vendar trden material, da mu služi za ogTodje. V letu 1900. je grof Z ep pel in dovršil prvi zrakoplov s trdnim ogrodjem in se
dvignil z njim v zrak. Zrakoplovi
dotlej niso imeli trdega ogrodja, neg-o so bili podobni velikim napihnjenim vrečam ali mehom. V Ameriki je bil prvi zrakoplov narejen 5eJe v letu 1908.
Pri tem je treba razlikovati razne zrakoplove« po njihovi kon-s+r-uv «~i ri. Prr-d. vsem imamo prosto balone. Ti nimajo nikako gonilne silo in plavajo z vetrom; pilot jih kontrolira samo v navpični smeri (navzgor in navzdol). Pripeti balon jo drujra vrsta. Ta plava visoko v zraku, ne more pa ni-Kanaor ker .ie pripet k tjem z žič-nato vrvjo. Tretja vrsta je vodl*Svi zrakoplov, ki se pa zepet deli v tri poivrste: mekki ak ne-trdni zrakoplov, petotrdni in trdni.
Mehki zrakoplov sestoji iz velike vreče za plin, v kateri ni ni-kakega trdnega ogrodja; n?ogreva oblika ie posledica plinovega pritiska, ki je v njem. Polutrdni zrakoplov vsebuje nekaj trdnega ogrodja ki mu pa mora pomagati notranji pritisk plina da so ohrani zunama oblika. Trdni zrakoplovi pa iira^o rro^no ogrodie, ki jim samo daje določeno obliko.
Mehki zrakoplovi so majhni. Gonilni stroji jim dajo hitrost 50 do 60 mi'li na uro. Njihovi poleti trajajo lahko do 24 ur. Uporabni so za naijrazličnejše namene In to v vojni in miru, za dal>ša pota pa niso. Polutrdni se nahajajo nekfe vmes med trdnimi in mehkimi in so uporabni tudi za daljša pota To j'e že v letu 1926. dokazal italijanski zrakoplov Norge tekom Nobile-Amundsen-Eiiswor-' thovo ekspedicije čez severPi tečaj. Za dolga pota najodlMieiSi so pa fHrdni zrak ofriov*!. Uporabnost teh bo vsak lahko spoznal iz naslednjih podatkov:
a)	Mali trgovski zrakoplovi te trste, ki so bili v Nemčiji v obratu pred vojno in po vojni, so prenesli 37.000 potnikov brez vsake nezgode. Večino te službe so opravili že pred vojno, kajti po vojni* jih je morala Nemčija po večini izročiti zaveznikom.
b)	Nemški zrakoplov L-59 se je novembra meseca 1917, dvignil nad svojo bazo v Bolgariji in odnesel štirinajst ton medicinskih potrebščin in malega orožja obleganim nemškim k okrni jam ▼ V z toč m Airiki. Ko je ie skoro dosegel svoj cilj, je prejel radio-brzojavko, da se je dotična nemška kolonija predala sovr&Saiku. Ne
da bi kje pristal, se je zrakoplov obrnil in odplul nazaj v svojo bazo. Navzlic temu. da je bil v zraku nad sto ur. da je prepotoval daljavo 4600 milj in da je nosil š^rrma.Tsit ton bremeca, mu je vendarle ostalo kuriva še za osemin-Štirideset ur trajajoč polet.
c)	Angleški zrakoplov R-S4 je julija meseca 1919. preplaval razdaljo med Anglijo in Ameriko, kar so tedaj šteli za znaten uspeh.
Č) Oktobra meseca, 1924. je ameriški zrakoplov Shenandoah, ki je bil narejen po nemškem vojnem modelu iz leta 1916. in dovršen šele leta 1923., preletel ameriški kontinent do obale Tihega oceana in se zopet povrnil v La-kehurst. Prepotoval je razdaljo 9000 milj.
d)	Z ep pel in IMxmude. ki je v lasti Francije, se je vzdržal v zraku neprestano 118 ur ali skoro pet
PODLISTEK
V. J. KRlZANOVSKA:
Pajčevina
Roman v štirih delili
Iz ruščine prevedel L V.
(140)
Iz obličja mu je preletel lokav, posmehljiv ter&z. Toda v tistem trenotku je dvignil glavo, aa^ledal zopet nagačenega medveda ter z divjim krikom skočil na noge.
— Spomenik!..; Spomenik v gozdu... — je s »trahom šepetal, se umikal, prožeč roke predse, kakor da se hoče nekoga ubraniti. — Giblje sesa mano gre. A-a-a! Davi me, — je vpil blaznež.
Skakal je na vse strani, bežeč pred nevidnim povratnikom, končno ee je zv&lil na tla in se krčevito obračal, kakor da se bori s prikaznijo, ki •o ti jo ustvarili njegovi bolni možgani in slaba vest. Zdelo se mu je, da ga preganja in davi križ. ki so ga postavili na mesto, kjer je padel Jurij Mibnjlovič.
Priče tega strašnega prizora so onemele od groze, Milica pa je šla iz sobe. Edina generalka Bi je toliko opomogla, da je poklicala sluiabni-
štvo, katero je pomagala zvezati barona, nakar
so ga nesli v posteljo; ni več govoril, ampak.rjul in njegovo rjovenje se je slišalo skozi več sob. Lojza Francovna je padla v omedlevico, a general je bil kakor prikovan: mrmral je nerazumljivosti, se stresel, jokal in zato so ga takoj spravili v postelj. Poslali so sla na konju po zdravnika-
Milica se je vrnila v svojo sobo v nepopisnem razburjenju. Božja kazen, ki je zadela očetovega morilca, jo je nekoliko utešila; toda vsi v hiši, z dedom vred, so ji bili zoprni. Niti en dan ni hotela ostaiii več v tem razbojniškem brlogu. Zasovražila je iz dna srca zli duh svoje rodbine, — generalko, ki je prinesla s seboj toliko gorja.
Sklenila je oditi naslednjega jutra, toda kam? V Krenico za nobeno ceno, rajši naravnost v Turovo. Tedaj se je spomnila Bajdarovih, kjer je hotela ostati do moževega prihoda. Poklicala je Dunjo, ji velela takoj pripraviti prtljago, in ko je ostala sama z Marto, ji je vse povedala.
— O, jaz in Mak-simuška sva vedno mislila na barona in bila uverjena, da je bil naš dobri gospod umorjen. Toda nisva si upala govoriti, — je rekla starka in si obrisala solze.
Zjutraj pred odhodom se je podala Milica na mesto, kjer ji je bil umorjen oče, in dolgo čaaa je molila pred bronastim kritem, ki je stal na granitnem kamnu. Ta križ je včeraj preganjal Leopolda. Za vedno se je poslovila od tega dragega ji očetovega opomina, ker sklenila je, da se
dni in dosegel v tem o žiru svetovni rekord.
e) Los Angeles, ki ga je pod imenom ZR-3 daia Nemčija Ameriki, je tedaj, ko je zapustil domovino, prepotoval v enainsedemdesetih urah daljavo 5000 milj. Atlantski ocean je preletel v enain-Šestdesetih urah. Njegova povprečna hitrost je znašala 62 milj na uro.
Po C. L Roflesiakln - F. H.
Rjzfeteetf* dr.Rktecr
Po tridesetmesečni odsotnosti se je vrnil znameniti raziskovalec dr. Viljem Filchner v svojo domovino. Pred meseci je krožila po svetovnem Časopisju vest, — tudi mi smo jo kot vestni kronisti omenili — da je padel Filchner kot žr-tov nekega napada na tibetski planoti. Vest se je izkazala za netočno.
Skoraj ves ta čas se jo mučil ta nemški učenjak v Aziji in sicer v Tibetu. Bavil se je z zemeljskim magnetizmom. Vsa svoja opazovanja si jo točno zapisoval in jo s tem popravil dosedanje magnetske karte. Ob enem je pa na vsem svojem potovanju beležil deželo kartogTafično, tako da je sedaj na azijskih zemljevidih vedno manj belih prog, ki bi označile, da se dotični kraji niso raziskovali. Njegova raziskovanja bodo tvorila csnovo za bodoče delovanje goolocov v Tibetu. Odslej se bodo zemeljski zakladi lažje odkrivali. Bakra je v tamošnjih krajih izredna množina« prav tako so izdatne zlate žile posebno v Južnem
(D^e na IV. strani)
PQ St. AMO*) ~
PBE3ELIC
Podpisani Josip Gombač od Antona iz Naklega 12, preklicu-jem vse žaljivke izrečene proti gg. Ivanu Mahorčiču iz Naklega št. 1 in Josipu Ivančiču iz Naklega štev. 2 ter se jima zahvaljujem, ker sta odstopila od kazenskega postopanja. (659)	Jcsip Gombač.
•) Za članke pod tem naslovom odklanja uredništvo vsako odgovornost,
HALI OGLASI
VINO ISTRSKO naboljše vrste, pristnost zajamčena, dobke zaleia ki in gostilničarji v vsaki mnešini: Istrski teran, burgundec, pinot in belo malvazijo. Najnižje c«ne. V soka pošiljatev me izvrii tako). Naslov: Nikola Đraghicckio - Pa-renzo.	692
32 LETEN vdovec s tremi otroci želi znanja v svrho ženitve z gospodično ali vdovo pridno gospod'njv, ki ima veselje do poljedelstva. Ponudbe pod «Vdovec» na upravništvo Edinosti.	755
DRUŽABNIKA s kapitalom 20 tisoč Ur, i£čem za bar - buifet. Ponudbe pod «Bar» na tržaško upravništvo.	757
URAR in zlatar v Sežani sprejema vsa-tvovr&una popravila po zmernib cenah.
751
PRODAJALNA čevljev, z 35 lir mesečne stanarine, te proda. Vprašati v pondeljek zjutraj V. Pozzo bianco 7.	752
iiISA ■ tremi stanovanji in vrtom, pripravna za vsako obrt, se proda v Maribora za L 18.G66.—. Pojasnila v Mona grande 36, Bratina.	753
TRGOVINA jestvin, se odda radi bolez-, na prometnem kraju, v bližini mesta. Naslov pn trza^Atfn upravništvu. 754
ZALOoA papirja U vaz m izvoz na vse kraje. Cene ugodne. Tvrdka G. Dollinar, Via Ugo Poloni o 5, Trat.	252
UUCA Ciamician 6 Picciola & Be-nedettich proda se radi razrušenja hiše 20 lesenih vrat in 8 oken.
750
BABICA, diplomirana, gvvori slovensko, sprejema noseče. Madonna del Ma-e 19/n_ 756
BABICA diplomirana, sprejema noseče. Hladiš, Madonnina 10, II._749
BABICA Emerschitz - Sbaizero, diplomirana, »prejema noseče, moderna oprema, zdravniška pomoč, dnevna branari-na L 25. Via Farneto 10 (Ginnastica, podaljšana), lastna rila, telefon 20-64. 308
BABICA avtorizirana, sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec, via Giulia 29.
322
n fMje ii wm
znamka ,,Holzer"
zajamčene 15 let, po 560 Hr s poučevanjem v vezenju. Na3i stroji so delani vsi iz spe-cfjelnega Jekla. — Prodajajo se stari stroji, predelani na novo, kakor tudi kosi za poprave vsakovrstnih strojev za krojače in čevljarje. Vsako delo zajamčeno-
FratelH Tulliach
Trst, Via Arcata št. 10. (660)
mirna in umm
Trst, Campo S, Giacomo 5
Darovi za birmo.
PDpriivIla cr In zlailb predmetov.
Cene zmerne. (481) Cene zmerne.
FALCERI LUIGI
ZALOGA POHIŠTVA
Mila Foafcia IOJMb) is 12, L nađJtr.
Poročne sobe, orehove, bukove, topolove, kostanjeve, mahagonijeve itd. Lakirano Vn-h;nj?ko pohištvo z mramorjem ali brez tega. Žlmnice z žimo ali volno. = Vzmeti od L 60.- naprej. 506 Prodajajo se tudi p >iamezni kosi. --Najnižja ceno v Trstu.--
Zolazđmi&i flffi&flifltoffl
Vrst, Via Soliefontaira C
Od 9-13 in od 1S-20 Ob nedeljah in praznikih od KM2L Deželani dobijo popust za potne stroške.
Ljudske cene. 122 Ljudske cena
606 Olajšano plačevanje.
m jLifl liii-
Trst, Riva N. Satiro 2 — Tal. 39-77
je lokal kateremu dajejo prednost tujci ta tržaški gostje vsled Izborne italijanske kuhinje in bogate izbere rib. Cene zmerne. Lepa lega s krasnim razgledom na morje
Govori se več jeztkov. (641)	LastaJk G. Geroa.
KURJA OČESA
g« odpravijo takoj
z mazilom
si!
hovaCc, sscUani&e - m E^fMlc
samo pri
HMf RK & C
d. z o. z.
Trs?, Via S. Kkeli Si. 12
Lastna sklaJiiiav prosil laki"
TOVARMA REKV-CK&D - HEMČUfl
FARMACIA SPONZA, Trst. V a To: S Piero I4 Pazite na ponare'Jbe. — Dobiva se v vseh lekarnah po znižani ceni L 3.—.
ZADNJi TEDEN
Velikega sejma bomb ževin
AirEcinsinia faraliliare
TRST, Piazza Ponterocso 5
MUŠLIN, fantazija . . od L 1 30 naprej PERKALI dvojna vlsoko:t . 3 90 KRFPON, trpežne barve . . 2 8 ZEFIR za srajce ... . POPELI N. najfinejši . ... 5 50 , CRETON. 80 cm visok . . 3*90 BATIST za perilo .... 5 S0 BLAGO za hlače ..... 3 50 „
MADAP^LAM.....1'90 .
BOMBAŽEVIMA, rumena , 105 PLATNO Madonna, debelo . 2SO
150 cm . 5 50 .
KOPALNE obleke.....15 4
M*JE, letne moške . . . 4 50 Velikanska Izbera posteljnega perilu, namiznega perila, sati ja, perkala itd
Porabite priliko !	(663)
(4
tt
L$ &LGCCHSSTA TESSILE
Samo v Via Madonnina 8
Mzuroflsjff ogromnih iWm BlcgaSo osupnila nalizkuienege kupen.
NOGAVICE za otroke 9 moške . 9	ženske .
„	iz sukanca
švedske _ . . .
2"5
ROBCI barvani . .
veliki . . beli, a-jour . veliki . . . moški, veliki
jajca za valenj:
pristnih importiranih, velikih, rumenih angleških
KOKOŠI ORPING-
THON. Prodaja po L 3'50 komad F. INOCENTE, Postojna i*.
224« — — Kokoši so kupljene na razstavi v Londonu in vsaka Ma[ie L 2SO*—. Pošilja se le po poštnem povzetju. (66

nikdar več ne vrne v Dembovko. Tudi ni nič prikrivala preloma z baronovo družino. Ko se je vrnila v gTad, je takoj sedla v voz, ki ga je naroČila iz, mesta, ter se odpeljala na postajo, ne da b3 k o*? a videla in brez vsakega slovesa. Šc^s ke je sedla v kupe, se je nekoliko umirila, zaćeia premišljevati o tem, kar se je zgodilo, ter pazljivo prebrala očetovo pismo, ki se je na tako Čuden način ohranilo in ji tako nepričakovano prišlo v roke. Leopoldovo izdajstvo in sovraštvo do njega »ta docela prevzeli njene misli.
«Kaj pa, če je še sedaj tam zaloga orožja? — ji je padlo na um. — Mogoče je baron izpraznil svoje kleti iz strahu pred odkritjem; toda ravno tako mogoče je tudi, da je izdajalec po smrti svojega sovražnika nekažnjeno in s pravo nemško trdo vrat nos t jo nadaljeval svoje izdajalsko delo. Vsekakor bi bilo dobro stvar preiskati.
9pomnila se je nekega generala, ki ga je poznala fte iz Petrograda, ker ga je večkrat srečala pri J ur asovih in Talicinih, in ki je bil sedaj pri-deljen armadnemu poveljništvu. Milica ga je sklenila obiskati in mu pokazati očetovo pismo. Pač jI je prišlo na um, da ne ravna povsem pravilno kot nemška podanica rn da bi mož ne odobraval njenega koraka; toda zaničljivo je pregnala ta misli. Bilo bi neumno, če bi si obteže-▼ala vest zaradi ^prekletih Nemcev*, ki so jo nadlegovali, preganjali in obrekovali. Zaradi njih
ne bo zatajila svojih dolžnosti napram Rusiji. Zaključek vsega razmišljevanja je bil ta, da mora delati vse tajno.
V Varšavi je ostala poldrugi dan, hodila na-kupovat in med tem časom obiskala onega generala, kateremu je povedala svojo sumnjo glede orožja, skritega v Dembovki in okolici. Vrnila se je v hotel prav zadovoljna in bila uverjena, da )m izvršila svoje poslanstvo docela tajno; prošnjo n* generala, da bi jo sprejel in poslušal, je poslal« v zapečatenem ovoju, tam si je pobegnila gosto kopreno preko obraza, nihče me*1 sluftabništvo^ je ni poznal, a generalova družina je bila na leU»-višču.
Zvečer je bila Milica že v S ta rogo rod sk i tn*-njavi, kjer sta jo komandant ki žena sprejela t odprtimi rokami in vzradoščena, da ostane MiJi» tri tedne pri njih. Pogovarjali so se o mnogočtto* toda Milica, ki je bila zdaj mirnejša, je prišla sklepa, da nič ne pove o svojem odkritju gostiteljem, ker ni hotela omadeževati časti deda in rodbine, zakaj morala bi pač povedati, kako sramotno vlogo je igral pri vsej stvari njen ded. Božja kazen se je že izvršila nad krivcem, človeška sodba pa je itak brez moči napram blaznežem. Svoj odhod iz Dembovke je pojasnila s tem, da se je sprla z baroneso in generalko zaradi Kitinega prestopa v pravoslavje.
tEĐlNOST*
V Trstu, do« 15. Julija 1928.
Tibetu. Tb žile so last Dalai-Lame duhovnega glavarja na tibetanski planoti, in so zanj nekaka državna banka.
Leta 1925. v decembru se je napotil Filchner na potovanje. Na Jahtne stroške je opremil ekspedicijo. Toda na Kitajskem, kjer je divjala meščanska vojna, mu je bal ukraden ves denar v kraju Kanin. V tej nepriliki ma je pomagal ameriSki zakonski par Haiward in neki avstralski misijonar Maithewscm je dodal tudi svoj prispevek. Dobil je tako šestnajst tisoč lir skupaj in s temi je nadaljeval svojo ekspedicijo. Prav oni Mathewson in njegov ameriški tovariš PTvmire sta nato spremljala učenjaka na njegovem nevarnem potovanju.
Po enem letu je bila pa tudi nabrana vsota pri kraju in raziskovalci so morali trpeti in stradati. Kliub naporom so prišli v skrivnostjo deželo Dalai Lame. \ začetku so iih gledali prebivalci sovražno, vojaki so vse tri može celo zaprli in jih imeli dva meseca ratprte, dokler jih ni rešil ukaz DffliLi Lame, naj se izpuste zaprti učenjak i na svobodo. Odslej se je prebivalstvo popolnoma lzpreme-rsilo v svojem vedenju do ekspedicije in ji izkazalo vso gostoljubnost Učenjak dr. Filchner se je i-udil več ko eno loto v Tibetu. Znanstveno uspehe svojega raziskovan i a namerava pa obdelati, 7,a kar upa dobiti kaKO državno pod-uoro Popis njegove ekspedicije, ki je že sedma bo izšel v poseimi knfigi v založbi Brockhausa.
Oni en ft i nvoramo na tem mesiu. da Jc med evropskimi učenjaki pole % Svcm Hodi na profesor dr. Filchner najboljši poznavalec Tibeta, njegovih šeg in navad in ver-skih posebnosti tibetanskega ljudstva. Po njegovem mnenju je najbolje, da se Evropci sploh ne mešajo v političnem o?.-iru v tibetske zadeve, kajti vsa dežela je kakor kak čebelni -oj, ki ne pusti, da bi kdo bezsral vanj. Od Kitajske se je ločila m o kakem kitajskem vplivu v državi Dalai Lame ni več govora.
Nebvta Amerika
Nekaj let je od tega, odkaT je veliki heidelberški raziskovalec Wolf usmeril svoj s foto^rali^-nim aparatom ojaČeni daljnogled na ono mesto na nebu, odkoder nam pošilja ozvezdje laboda s svetlikajočo se zvezdo Danebom svoje svetlobne pozdrave. Za tem ozvezdjem se •vloče po Žametu nebnega dna rimska cesta.
Fotografična plošča daljnogleda je sprejela nenavadno sliko. Ta je razodela neznansko razsežno meglo, ki je prikazovala s svojimi zunanjimi očrti obliko severno-ameriškega kontinenta. kakor ga mi vsi prav dobro poznamo iz zemljevidov. \VoJf, Kolumb ega zvezdnatega sveta, je imenoval to meglo: «Ai:seriko». Nato so raziskovali ta del neba z najmogočnejšimi daljnogledi. Toda megla, imenovana Amerika, je ostala človeškemu očesu novidna, čeprav je uporabljalo najostrejše leče. Prikazovala se je edino le na fotogra ičnih ploščah. Očrti one nel^ne Amerike v globini vse-mii ia so se pač vtisnili v sre-briioklorTdni plošči umetnega fotografičnega očesa, upirali so se pa trdovratno, da bi se prikazali na kožici človeškega vida.
Megleni svet v oniii brezmejnih globinrh se je svetil v nevidni ultravijolični svetlobi-Njegovo žarno sporočilo velja le piošči. občutljivi za svetlobo, ni pa namenjeno človeškemu o-česu, ki je za finejše tresljaje, povzročujoče ultravijoličnost, obsojeno v slepost. Fotografjia nam kaže seveda le eno ploskev tega presenetljivega meglenega sveta, ki mora imeti dejanski obliko velikanskega votlega lija. Ta lij v neznanskih daljinah, zmes ža *ečih in kipečih solne, vrtinec milijonov ognjenih svetov, dvija kakor kaka omotična vrtavka po vsemirju. Božanska igračka, ognjena vrtavka. V njenem žarečem žrelu, ki meri na tisoče milijard kilometrov, Se potope od časa do časa cela osolnčja, da se zopet nova porajajo iz te večno kipeče zmesi.
Nikdar ni dalo nefc> presenetljive jšega znamenja kakor oni večer, ko je poslala ultravijolična svetloba ameriške megle na fotografično ploščo učenjaka in raziskovalca svoj prvi pozdrav našemu pianetu. Tu se Je razodela nadzemeljska, bit, koje veličastno čudo omi tvi perotl najdrznejše Človeške domišljije.
Kaj so vsa dru^a nebna svetlobna znamenja, celo najskriv-nostnejša, v primeri s to tajno, s temi misterf jami 1 Kaj »o tako zelo proto »ti e in tako t»ko ob-čudijvane tat/me fcrta na rdečkasti piošči oaA«*ra sosednega planeta Uan»a, Jo«devni Marsovi kaiiait ki jih »a. pa naj bodo (radu)« teh Htdas A« to»Ju> velikanska. dorrtil končno l« Čsfo-veSJusniM podobni razum? Ho-
dijo ti doadevni Marsijanci velikani ali palčki, sinovi so planeta, ki ga obdaja plaSč 1* kisika kakor našo zemljo in ki je zgrajen iz istih snovi.
Toda celo globlje v vsemirju. v milijonskih zvezdnih, daljavah, onkraj meje našega oeora-čja, se svetijo vedno le solnem, ki so našemu solncu »orodna. Žarki, ki prihajajo od onih solne k nam, nam prinašalo res vesti o skrivnostih in tajirah. toda vsa so sorodna nafti zemlji ali pa našemu solncu.
V globini vsemirja se blišči svetli, srebrni Sirius. Njegovo sosolnce, zvesti njegov spremljevalec, prekaša premer naše zemlje kvečjemu trikrat, a njegova snov je kljub temu tako težka kakor nekaj milijonov naših zemelj, ki so vse zgoščene v eno samo kepo. Iz katere snovi je zgrajen oni svet? Mala ploskev, velika kakor novec za petdeset centezimov, napravljena iz snovi Sirijevega spremljevalca, bi bila tako težka, da bi je ne mogel dvigniti noben še tako močan atlet. Kajti dotična tvarina je dvatisočkrat gostejša kakor najtežja vseh zemeljski£. kovin, t. j. iridij.
Most, ki ga postavlia svetlobni žarek med solnčnimi dalja^ varni, pa ne vodi do onih daljav, v katerih se nahaja megla Amerika. Ta se sveti ultravijolično; celo njen svetlobni pozdrav o-stane za človeško oko neopazen. Za ognjeno morje njenih miri-jari (deset tisoč) solne je naš vid slep. Da zagrabimo vsaj nekaj od njenih sporočil, se moramo zateči k umetnemu, želatinske-mu očesu na fotogTafični plošči. Okoli solne se vrte tam pla-neti, okoli planetov trabanti. Za nas so vsi nevidni. Človeška mera, človeški um izgublja v tean svetu svoje pravice in celo domišljija se zaganja zaman v ta zaprta vrata vsemirja.
To zanimivo razpravico smo posneli po učenjaku Pappu, ki je postal po podobnih razpravah že nekak znanec naših čitaAe-Ijev in čigar namen obstoja v tem, da seznanja širše občinstvo z zvezdoslovjem, ki ga podaja v zanimivi, preprostemu ljudstvu razumljivi obliki.
Koštrun in dama
Roskl Fplsal Aničen Pavlovi« tekov. - Prevedel D. Bafee.
Na sitem, bliščečem obrazu častitljivega gospoda se je kazalo leno dolgočasje. Pravkar je bil zar pustil naročje popoldanskega Morfeja in sedaj ni vedel, kaj bi počel. Misliti so mu ni ljubita in tudi ne zde-hati. Da b* čital, to ^ mu jo zdelo že od nekdaj predol-gočasno. Za v gledališče je bilo še prezgodaj. Da bi pa šel na iz-prehod. je bil prelen. Kaj naj počne? Na kak način naj se zabava?
«Neka dama je prišla« je naznanil Je^or. «Po vas povprašuje« «l>ama? Hm! Kdo bi neki bila? Sicer pa... saj je i-tak vseeno. Prosim, naj kar vstopi!«
Počasi je vstopila v delavno sobo lepa, preprosta, čisto navadno oblečena črno^aska Pristopila je bliže in so priklonila
«Oprostite!»... je pričela s tresočim se glasom. cJaz.. veste... rekK mi da vas., da ste doma le ob šesti uri zvečer. Hčerka sem dvornega, svetnika Polceva.»
«Zek> lepo! Prosim, sedite! S čim naj vam ustrežem?... Sedite vendar nikar se no ženirajte!»
ccPrišla sem vas nekaj prosit.« je nadaljevala mlada dama, ki je nerodno sedla in s tresočimi se rokami preštevala gumbe pri obleki. «Prišla sem, da bi mi izdali brezplačni železniški vozni listek, ker bi se rada vrnila domov. PVifala sem, da jih vi izdajate. Morala bi takoj odpotovati, toda jaz... jaz nisem bogata. Iz Petroerada bi morala v Kursk-»
»Hm... Tako? Cemu greste v Kursk? Ali vam tukaj ne ugaja?«
«0 da! Tukaj mi xelo ugaja! Toda... morate razumeti... moji starši... Grem k staršem; že dolgo me ni bilo pri njih. Mama je bolna, kot mi peše «
«Hm! Ali ste tukaj v kaki službi ali študirate?«
Dama je pričela pripovedovati, kje in pri kom je v sluibi, koliko plače dobiva in kaj dela.
c Ta ko, tako, vi sto torej v službi! No. ne morem reči, da imate veliko plačo. Bilo bi res nečloveško, da bi se vam ne izdal brezplačni vozni listek... Hm... k stari Se-rn torej greste? Eh; eh... morda pa imate v Kursku kako ljubavno razmerje, kak majhen fMrt, a? Kak flirtček? Hehehe, kakega zaročenčka, a? Zardela ste. E saj ni tako hudo! Prav lepo je tol Le kar potujte. Saj je že vendar čas, da se omožite. Kaj pa je vaš zaro-čonec?«
»Uradnik.«
«Imenitno! Le pojdite v Kursk! Ati je v Kursku zelo pusto? Torej vzemite si no z glavo klobuk! Pa. prosim... no sramujte se vendar! Jegor... čaj! AH je dolgočasno kaj v tistem vašem... kako se ie imenuje... Kursku?«
Mlada dama ki ni pričakovala tako prijaznega sprejema, je postala vesela in ie onisala časti-
tljivemu gospodu vse zabave v Kursku. Povedala je, da je njen brat uradnik, njen stric učitelj, njena sestrična pa študira gimnazijo. Jegor je prinesel čaj. Plačljivo je dama prijela za skodelico ia začela a strahom, da ne bo preglasno srkala-., skonj braglano piti. Častitljivi gospod jo je opazoval in se na tihem muzal. Sedaj mu ni bilo več dolgčas.
«AH je vaš zaročenec lep?« je vprašal čast gospod. «In kako sto se spoznala z njim?«
Miada dama je odgovorila zmešano na obe vprašanji. Zaupno se je pomaknila bliže k Častitljivemu gospodu in mu jela pripovedovati, kako so se v Petrogradu mladeniči potegovali zanjo, ona pa jim je dajala korbee. Dolgo Časa je govorila, končno je pokazala gospodu pismo svojih staršev in ga naglas prečitala. Ura je udarila osem.
«Vaš oče nima slabe pisave I Kako zavito piše! Hehe! Toda čas je, da grem v gledališče, predstava se je že začela. Zdravstvujte Marija Semjonovna!«
«Smem torej upati?« je vprafer la dama in se dvignila. «Na kaj pa?»
«Da mi izdate brezklačni vozni listek!«
«Vozni listek? Hm! Pri meni ne dobite voznega listkal Zmotili ste se, častitljiva, haha! Niste prišla prav! Na napačne stopnice ste zašla. Poleg mene resnično stanuje neki železničar. Toda jaz sem le bančni uradnik. Jegor, impreiH... Zdravstvu jte ma c-hčre Marija Semjonovna! Zelo sem se zabaval, prav izvrstno sem se zabaval!«
Mlada dama ?e je oblekla in odšla. Na drugih stopnicah pa so jI rekli, da je oni, ki izdaja brezplačne vozne listke, odpotoval ob pol osmih v Moskvo.
mm žeasTv mtm
o dohodkih učiteljic in v drugih poklicih delujočih žensk je družba za narodno vzgojo v Ze-dinjenih državah severne Amerike priobčila pred kratkim poročilo, ki se opira na podatke znane prvohoriteljice za Žensk« pravice, Chase Woodhouse, in iz katerega izhaja, da se ženske v Ameriki in pred vsem odgojiteljice nimajo boriti s posebnimi skrbmi. Gospa Woodhouse je u-gotovila dohodke 2321 učiteljskih predstojnic in učiteljic In dognala, da imajo tri najbolje plačane predstojnice 8200 dolarjev na leto. V večji oddaljenosti sledi devet predstojnic z letnimi dohodki 3859 dolarjev, štiri s 3800 dolarji in 52 s 3426 dolarji. Najbolje plačana učiteljica dobiva 2457 dolarjev, nobena plača pa ne gre pod 1632, kar i>i znašalo 28.000 lir na leto in 2330 lir na mesec. Splošna domneva, da zaslužijo ženske v trgovskem poklicu več kakor one v učenih poklicih, ni nikakor osnovana po mnenju gospe Woodhouse. Res imajo ženske nadzornice v nekaterih kavarnah in č*jar-nah dohodke v znesku 3000 dolarjev in v nekem skladišču za notranjo olepšavo je dobivala neka prodajalka celo 3200 dolarjev, toda vse druge nlače so ostajale pod tremi tisočaki. V nasprotju s tem navedenim ima voditeljica v ne-ki veliki trgovini plačo, ki znaša 34.000 dolarjev na leto in poleg tega še določene deleže iz blagovnega prometa. Med učenimi poklici imajo odvetnice najlepše dohodke, ki znašajo povprečno nad 4500 dolarjev, medtem ko dobivajo zdravnice le 3500 dolarjev.
RAZKI ZANIMIVOSTI
Sreča v nesreči
Črevljar Teofil Tzaranu ni bral nikdar nobenega lista iz enostavnega vzroka, ker ni znal brati. Odslej bo to vse drugače, kajti črevljar Teofil Tzaranu je sklenil sedaj v svojem pet in tridesetem letu, da se nauči brati. Neki bukareški dnevnik v Romuniji si je bil domislil učinkovito propagandno sredstvo. List je zagotovil vsakemu, ki bi imel eno številko dnevnika pri sebi ob priliki kake prometne nesreče, znesek 100.000 lejev. Čeprav se dogajajo na Romunskem večkrat železaiiške nesreče, vendar ni bila še ta nagrada izplačana. Slučaj je hotel, da ni imel nobeden izmed ranjencev omenjenega lista v trenutku nesreče pri sebi. Tzaranu se je pred dnevi peljal z železnico do bližnjega trga. Na svojem sedežu je našel časnikarski list in ker ga je nameraval uporabiti kot zavitek ali pa v morebitne drugačne namene, ga je lepo vtaknil ▼ žep. Kmalu nato je skočil vlak s tira. Tzaranu je bil ranjen po rokah. Bolj od strahu kakor od bolečin je izgubil zavest. Piipe-ljali so ga v bolnišnico. Da se prepričajo, koga imajo pred sabo, so preiskali ranjenčeve žepe in glej, dobili so pri njem Številko dnevnika, ki je zagotovil tako knežio nagrado njenemu
lastniku. Drugi dan je prišel pooblaščenec založbe k bolniški postelji in izročil bolniku za njegove razmere velikansko vsoto. TZaranu ni mogel dolgo časa razumeti, zakaj in kako je prišel do take sreče. Menil je. da si je bil pri padcu pretresel tudi možgane in da sedaj sanja o svojem velikem bogastvu. Končno so mu le do povedali. Ozdravel je kmalu, od tedaj pa ima tako spoštovanje do tiskanega papirja, da ne gre nikoli nikamor, ne da bi vzel s seboj po tri, štiri dnevnike, kajti nič se ne ve.
Štiri sto let kapucinskega roda
Kapucini imajo letos svoj jubilej. V juliju 1. 1528. je doba pater Lodovico de Fossombrone od papeža s posebnim listom (breve) dovoljenje, da sme ustanoviti red, Čigar člani «bado nosili puščavniško haljo z dolgo kapuco, brado, in bodo žive-li kakor puščavniki«. V prvem letu je štel red samo tri redovnike, deset let pozneje jih je bilo že 700, konec osemnajstega stoletja črez 33.000. Kapucini so bili eelo priljubljeni, kajti v prvih začetkih so skrbeii za bolnike v bolnišnicah, bili so prostovoljni ognjegasci in ker so se gibali med preprostim ljudstvom kot beraSki red, so spoznavali ljudske želje, skri>i in nade ljudstva, govorili so z ljudmi v njihovem jeziku, zato so si pa tudi pridobili pri niil zaupanje.
Pariz HiepOTtdal poljubo
Mladi zaljubljeni parčki, ki se jim ni ljubilo iti iz mesta, so redno prihajali na železniške postaje in se pred odhodom vsakega vlaka poljubovaii za žive in mrtve. Toda ne on ne ona nista odpotovala, mirno sta se po odhodu vlaka izprehajala po kolodvoru, dokler se ni odpravljal drug vlak s postaje. Zopet sta se poljubovala. Ljubezen je iznajdljiva in tako po-Ijubovanje je postalo nalezljivo. Na pariških postajah se je vse poljubovalo, toda od teh se ni nikdar nobeden odpeljal. In sedaj je policija posegla vmes. Ce poljubiš, se moraš odpeljati ali pa plačati visoko kazen. Kak uspeh bo imel ta najnovejši odlok pariške policije, bomo sporočili ob prvi priliki-
Osobo, kl so zatajo
Slučaj Loevvensteina, belgijskega milijonarja, ki je baje padel iz svojega letala na poti iz Anglije v Belgijo v Rokavs^i kanal, daje pariški policijski prefekturi povod k objavi ne-navagne statistike, katere osebe so na skrivnosten način izginile, oziroma ki so se zatajile bodisi iz zasebnik vzrokov bodisi radi psihopatičnega nagnjenja, da so začele daleč proč od svojcev novo življenje. Samo v minulem letu se je pariška policija baviia s 545 takimi slučaji in ni se ji posrečilo več ko 40 oseb zopet najti. V večini slučajev so to poročeni možje, ki so se hoteli na ta način iznei>ui žene. Pri nekem trgovcu se ]e ugotovilo, da je postal brez posebnih vzrokov štirikrat «drug» človek. Pred sodnikom je izjavil da mu je v njegovi prejšnji koži predolgočasno in da je čutil duševno potrebo, izprememti popolnoma svoje življenje. Nekega odvetnika so po daljšem iskanju prijeli v Marselju kot delavca v tamošnji luki. Pošteno si je služil vsakdanu kruh. Ko so mu dokazali, kdo je, in ko so ga spomnili na mlado ženo, ki hira od skrbi in ljubezni, je odgovoril: «Kdor me ljubi, mi ne bo nasprotoval v moji srežJ. Končno sem postal srečen, delam težko in sem pri tem zdrav.* Statistika pozna tudi take slučaje, ki se končajo tragično. Več teh oseb, ki se potope kot neznanci T morju prebivalstva, napravi samomor, ko se zahteva od njih obračun. Iz tega se sklepa, da zapre policija v nekaterih slučajih obe oči, kei* ne mara nadaljevati poizvedovanja, ki bi znala dovesti do samomora dotične osebe.
Morilec deklet
O morilcu deklet Rey-u smo že poročali. Prijeli so ga v Al-gierju in ko so ga prepeljali v Marselj, je začel lakotno stavko. Po desetih dneh je sklenil preiskovalni sodnik, da se mora Rey umetno hraniti. Z votlo iglo so mu dajali mleko, kar je zelo skeleče. Radi bolečin pri umetni prehrani tvi je Rey opustil stavko in začel zopet jesti Dosedanja preiskava je dognala, da je Rey zadavil od 1. do 24. junija tri neveste. Preiskava se nadaljuje na podlagi dobljenih pisem, ki so se dobila v Rey-evem stanovanju. Sodi se, da mu bodo dokazani tudi drugi umori.
Potniki, Id srn vozijo brezplačno
V vozu nekega passauskega vlaka so dobili te dneve las tovi č je gnezdeče s štirimi jajčki. 2e nekaj tednov potuje laatovičji par z vlakom, najde gnezdeče tudi med vožnjo, leta poleg vlaka, ki vozi vsak dan med dvema določenima postajama. Potniki imajo med vožnjo zabavo, ko opazujejo skrbne starše, ki se vozijo zastonj.
ZiAl^KA A22>art Povit
Tx*»tf Via Mtstiai 44
kupuje kron« po 146 Foprarlji ia prodaj« zLatemino.
Loterijske Številke
izžreban«	dne 14. julija			1828.	
BARI	36	58	84	47	86
FIRENZE	25	10	39	69	67
MILANO	57	2	85	67	88
NAPOLI	24	15	55	87	56
PALERMO	78	67	82	87	6
ROMA	61	52	46	1	12
TORINO	16	8	70	44	20
VENEZIA	66	38	55	30	80
Avtomobilska pro?ja
Trst-Lokev-Divača-Senožeče
PODJETJE BRUNELLI Odhodi s trga Oberdan. Vozni red od 15. junija do 30. septembra. Delavnik: Odhodi iz Trsta: 12. in 17.30. Dohodi v Senožeče: 13.30 ki 19. Odhodi Iz Senožeč 7. zjutraj in 18.30 zv.
Nedelja: Odhodi Iz Trs h : 7.3fi, 14 30 in 16. Doh<>di v Senožeče : 9., 16. in 17.3H. Odhcdi iz Senožeč: 7., 18.30 1f 18.35. Listki za in nazaj : TV-t-L:vafa n aa-zaj L 13-—. Trsi-Senožeče In nazaj L Iti'—
Avtomobilska proga
Ghiozza-Villa Revoliella-Cacciatore Vsako nedeljo in pripoznan pravnik od 15.30 do 20.30 neprenehon a. Navadna vožnja L 3,— s po ratkom L 5.—.
Na obroke
Zadnje novosti, izgotovijene obleke in po meri, blago, svi-l. nine, perilo, platno, površniki L t. d. i. t d.
W Roma 3, 1IL nadstropje
ordinira V TRSTU
HA 1 LAZIADO 23, II. D.
(atKB kifomt Rama)
od 16. in pol predp. do 13
V NABKEŽINI ordiirfr« mm popoldn« od 14 do IS (na lastacn domu)
KO VI DOHODI
Al Gran Risparmio
LEVI - Trst via 1 Lazzaro 9
Bombaževina......L 1.90 m
Bombaževina, visoka 90 cm . . 2.40 . Platno Madonna ..... 2.80 . Platno Madonna, debelo, . . . 3.— . Platno Douglas, težko, .... 3.50 . Platno Douglas, visoko 150 cm . 6.20 .
Pelle novo.....od L 2.80 naprej
Robčki z ajourjem ... L —.50 komad Kuhinjske cunje, velike . . 1.50 . Kuhinjske cunje, platnene. . L 3 50 a Musol.1 volnena, v vseli barvah L 11.— m .Borgo" za hlače . . od L 6.— naprej Popeline za srajce . . . 4.80 Ostanki madapolana, črtanega 3Va m L 10.—
Velika izbera prtov, prličev, brisač, gobastih in iz sukanca, in nogavic vseh vrst za otroke, ženske in moške.
IOSOUH1AVMN
'IfTTTtTf VTVTTV TTTf
T? ▼
TRSI
na S. IA/ZABO 23, a
% %
Glavnica in reserve Dinarjev «o,o©©.«oo - - lds!. S-l«,	;
©fcresffiše	hmillT^n uj 4%,
^ na l€!K@€ll3 račra^i m Tcz^ie vlafic s^eiefjnctc | pa t&gemra. - Prcima VMI1K is drago ftzj© k	fm reCzs po Bat&gggntr^ go^jiU.
rl	l£vr$gf€ YS€ f Miil'Jd Str£ =a Sfi
— ■ ■ ——
P9t?»ržmi: 6M>r.l, PT€ikc, Celje, fenjaa^JJ. Kranj.	»JctfccT*:, ft»n
Sad,	mesu>, Ptuj,	jnrajet«, StovritffiJ-iMSet, SH»enH*. - Scion**« «
: Ktt&as!«* vJjfJoa.	"
$afprfi$!£<rir.<53£e zveza z JegcslavtSo.
Blagajne je ođ^rfa od 9V-121* m od S4'/*-l§
CHINA PIGATT1
Okrepčevalno sredstvo, predpisano od zdravnilkfti avtoritet proti
MALOKRVNOSTI, BLEDICI in za OKREVANJE	V
LEKARNA ZAMETTi - TRST - Via Mantnl
Predno nakupite kakršnoeibodl „
. POHIŠTVO I
S	obiščite v lastnem interesu skladišča tvrdke	f;
1 ALESSANDRO LEVI MINZ! =
I TRST - VIA RETTORI 1 - MALCANTON
TELETOM M-04.
retbtraraM t«4f«N z ■ewcjee»e Jancnoa
Via ruiane a 20, prifliae (vogal XXX otto&rc) - ••
f Irsia
TETU«»N l* M
Obresime hranflne vloge po 4 %
MMrtnll
Izvrtale nakazil« pM oftMftlnl pofefl za Jugo&laffl* tn •stale UtazemsKe trfte.
t «a a