V	1	ali
BmJI	F JH
■ i «■	mm
m m	i	b-M hej	» *WM
mm	k	^ H	k
. ■	. . M_________B.........._________________1
*	- .	v.r	k. .	rz^j/t
LETO LIH, št. 18 PTUJ, 5. MAJ 2000 , CENA 130 tolarjev
TA TEDEN / TA TEDEN
M«/
S praznično evforijo, kresovi, majskimi drevesi in budnicami
smo stopili v peti mesec leta 2000. Razen vremensko nekoliko na
glavo postavljene pomladi s pretoplim in sušnim aprilom se tudi v
tem prestopnem letu na odhodu stoletja in tisočletja ne dogaja nič
pretresljivega in upajmo, da bo tako vse do konca leta.
Maj se je tudi letos odel v zelenje in cvetje ter se odišavil s prem-
nogimi omamnimi vonjavami. Za poeta mesec ljubezni, za mlade
po srcu mesec iskrečih pogledov, za vse skupaj začetek prave
rodnosti. Sadjar že lahko ugotovi, kakšni so obeti letine, vino-
gradnik z veseljem spremlja cvetenje vinske trte, poljedelec pa v
toplo g^udo polaga zadnje seme. Običajno je maj tudi vremensko
nadvse prijazen mesec, ko po odhodu ledenih mož preneha nevar-
nost pozebe in ko nevihtni oblaki še ne prinašajo toče.
Tudi kakšna bo setev na slovenskem političnem polju, se bo po-
kazalo v teh prvih dneh prijaznega meseca. Posejano seme bo
vzklilo, žal pa je v žlahtnobi desetletne demokracije še vedno pre-
več plevela politične nestrpnosti in nekulturnega dialoga ter
osebnega in strankarskega povzpetništa. Tudi tu je seme vrženo in
bo kalilo ter na koncu dalo žetev. Slej ko prej bodo o njej odločili
državljani, naj si bo na predčasnih ali rednih jesenskih volitvah.
Takrat bo tudi dokončno jasno, kako so razumeli pomladno poli-
tično setev: kot seme razdora ali seme novih priložnosti.
Ta mesec bo ozelenela tudi biljka kmetijsko-gozdarske zbornice.
Obvezni člani njenih obetavnih sadov še ne poznajo, zato tudi
prve volitve niso uspele z množičnim odzivom. Verjetno bodo v
skladu s tradicionalno previdnostjo počakali in njeno poslanstvo
ocenjevali šele po plodovih, čeprav ti ne bodo dozoreli že prvo je-
sen. Vsekakor gre za pomembno stanovsko in strokovno ter delno
politično organizacijo, ki bo z uspešnim nastopom dajala pomem-
ben ton tudi številnim pri- V_______
hodnjim zelenim, toplim in	Ph/--55 Q
prijaznim majem.	U
V teh sonca polnih- pomladnih dnehose da prijeten dan na vodi preživeti tudi na pragu svojega
doma. Studenčnica mogoče res ni vecptako čista, da bi si še zasjužila svoje ime, še vedno p°a
nudi ljubiteljem narave predvsem na poti skozi krajinski park Sturmovci nostalgične prizore
skorajda neokrnjene narave. °	1	Foto: Majda Fridl
KRČ EVI NA PRI VURBERKU / ODLOČNO PROTI DEPONIJI
Vztrajali bodo do koma
26. aprila je bil pod Krepekom
v neposredni bližini predvidene
lokacije za novi center za odla-
ganje ostankov odpadkov (pri
naselju Krčevina pri Vurberku),
ki naj bi pokrival potrebe 15
občin na Ptujskem in občine
Duplek, dobro obiskan javni
protestni shod, na katerem so
prebivalci Vurberka, Krčevine
pri Vurberku, Grajen-ščaka in
okolice izrazili odločen protest
proti tej gradnji. Napovedali so,
da bodo naredili vse, da do nje
ne bo prišlo. Njihova prizade-
vanja so podprli tudi Zeleni Slo-
venije, saj je po besedah
predsednika Dušana Puha
potrebno narediti konec bar-
barskemu skrunjenju narave. Za
novo deponijo naj bi posekali
kar 18 ha gozda.
Stran 2
Foto: Črtomir Goznik
MG
Utrinek iz gozda, ki naj bi ga posekali za deponijo.
DESTRNIK / OB DNEVU UPORA PROTI OKUPATORJU
"Odstranitev spomenika je bila nujna!"
Županu občine Destrnik in poslancu v državnem zboru Francu Pukšiču se odziv na poročanje medijev o odstranitvi spomenika bra-
tov Reš v Vintarovcih doslej ni zdel potreben, dodaja pa tudi, da ga ti za izjave v zvezi z odstranitvijo niso niti zaprosili. Prav zato je
sam na dan boja proti okupatorju in slab teden potem, ko so spomenik ponovno postavili na staro mesto, novinarje sklical sam.
Praznična novinarska konferenca v
prostorih občine Destrnik ni bila nič dru-
gega kot nizanje novih argumentov za od-
stranitev spomenika borcem NOB bratom
Reš. Med drugim naj bi to priporočal tudi
nadzornik gradnje kanalizacije, češ da bi
ta spomenik še dodatno poškodovala, je še
dodal župan Pukšič, preden je v svojem
stilu očrnil poročanje medijev, med njimi
tudi našega. Žal pa je destrniški župan po-
zabil, da smo takoj, ko so nas na odstrani-
tev opozorili njegovi občani, najprej za
izjavo zaprosili prav mi. Takrat je odvrnil
le, da se spomenik bratov Reš nahaja pri
kamnoseku, šele kasneje nam je zaupal,
kje. Morda je Pukšič pozabil tudi na ra-
dijsko oddajo Po Slovenskih goricah, kjer
nam je v eter zatrdil, da so za odstranitev
pridobili ustrezno soglasje mariborskega
zavoda za varstvo naravne in kulturne
dediščine, to pa nam je zatem odgovrni na
omenjeni instituciji Aleš Arih zanikal.
Kakorkoli, izjava, da ga mediji nismo za-
prosili za pojastnitev, torej ne drži in tudi
soglasja za začasno odstranitev spomenika
ni bilo. A Francu Pukšiču se je očitno zde-
lo potrebno krivca poiskati v medijih,
vmes pa še očrniti koga, ki si je, nič slabe-
ga sluteč, odstranitev spomenika sposodil
za prvoaprilsko šalo. Vest si je treba opra-
ti, še zlasti, ko so pred vrati volitve - in
tega se verjetno zavedata tako destrniški
župan Franc Pukšič kot Janez Žampa, ki
je na četrtkovi tiskovni konferenci pove-
dal, da je bilo žrtev na Destrniku tudi v
drugih obdobjih nekaj ter si pravtako kot
bratje Reš zaslužijo obeležje. Bi spomenik
že stal na Ojstrovcu, če ne bili v volilnem
letu, gospod Pukšič?
Že res, da mediji včasih dvigujemo
prah, ko ni treba, vendar pa kaj bi šele
bilo, če ga sploh ne bi?!
Anemari Kekec
2
Petek, 5. maj 2000 - TEDNIK
_ " • .*V».* ... ' _ j«....t - * ... ...... » i.	*■ i■ * Jžl I?
/»rrr --
-'ti* / - ' i > t
i $ 1 MMhmk
KRCEVINA PRI VURBERKU / PROTESTNI SHOD PROTI GRADNJI CENTRA ZA ODLAGANJE OSTANKOV ODPADKOV
Za zdaj le podpora Zelenih Slovenije
ODLOČNO TUDI PROTI NAČRTOVANIM AKTIVNOSTIM ZA GRADNJO, TUDI STROKOVNIM RAZISKAVAM NA TERENU * PETICIJO PROTI GRADNJI PODPISALO ŽE VEČ KOT 600 OBČANOV
Odbor za zaščito kraja, ki ga vodi Štefan Hari, je 26. aprila or-
ganiziral javni protestni shod proti gradnji centra za odlagan-
je ostankov odpadkov na lokaciji Krčevina pri Vurberku. Pro-
testniki, bilo jih je več kot 200, so se zbrali pod Krcpekom, v
neposredni bližini predvidene lokacije novega odlagališča.
Potem ko so se 27. marca zbrali
na protestnem shodu pri enem od
krajanov, kjer so izrekli nezaupni-
co dosedanjemu odboru za zaščito
kraja in gradnjo infrastrukture, ki
se je zavzemal za zaščito interesov
krajanov Vurberka, Krčevine pri
Vurberku, Grajene in Gra-
jenščaka pri gradnji omenjenega
centra, ter izvolili nov odbor za
zaščito kraja pod vodstvom Štefa-
na Harija mlajšega, so se prejšnjo
sredo sestali še na javnem pro-
testnem shodu. Nanj so povabili
tudi predstavnike mestne občine
Ptuj in občine Dupleka, vendar
jih ni bilo. Polno podporo za svoja
prizadevanja za neokrnjeno nara-
vo pa so dobili od Zelenih Slove-
nije, shoda sta se udeležila
predsednik Dušan Puh in po-
dpredsednik Miran Gyerek.
Slednji je še posebej poudaril, da
Zeleni Slovenije podpirajo vsako
državljansko iniciativo, ki se bori
za zdravo okolje. Od 27. marca
člani odbora za zaščito kraja zbi-
rajo tudi podpise proti gradnji;
doslej so jih zbrali nekaj nad 600,
od tega okrog 200 na shodu 26. ap-
rila.
Na mirnem in strpnem shodu so
se udeleženci odločno izrekli pro-
ti gradnji, kot tudi proti strokov-
nim raziskavam na terenu, ki naj
bi šele dokazale upravičenost
gradnje novega centra za odlagan-
je ostankov odpadkov na tem
območju. Zahvalili so se vsem, ki
jih podpirajo v prizadevanjih za
neokrnjeno naravo na območju,
ki bi ga nekateri radi spremenili v
center za odlaganje odpadkov.
"Ne le, da se ne strinjamo z
načinom izbire vsiljene lokacije,
ampak se nam lokacija ne zdi pri-
merna iz več razlogov: ker gre za
vodozbirno območje, ki so ga iz-
koristili že stari Rimljani, gojit-
veno lovišče, mirni pas za ptice,
izjemne klimatske razmere (od
leta 1923 do začetka II. svetovne
vojne je bil na tem območju sana-
torij za pljučne bolezni - in to ne
po naključju), krajinski park Dra-
va je od predvidene lokacije za
novo odlagališče oddaljen le slab
kilometer, z gradnjo bi prišlo do
razvrednotenja okolja in 'izna-
kaženega' vhoda v Slovenske gori-
ce, najbolj pa nas boli dejstvo, da
bi z gradnjo uničili enega naj-
lepših gozdov, ki je nekoč veljal za
model gospodarjenja z gozdovi.
Pri vsem tem pa ne gre samo za 18
ha gozda, temveč tudi za takšne
ali drugačne vplive na širšo okoli-
co. Naposled pa se Vurberk
prebuja tudi na turističnem
področju (festival, likovna koloni-
ja), gradnja odlagališča pa lahko
vse to ogrozi. Tudi sami se dobro
zavedamo velikega ekološkega
problema, ki ga predstavljajo
odpadki, odločno pa smo proti
reševanju na tak način, kot so ga
hoteli vsiliti nam - s povzročan-
jem nove rane v naravi in z
uničevanjem gozdov," je na shodu
26. aprila med drugim poudaril
predsednik odbora za zaščito kra-
ja Štefan Hari mlajši, ko je nago-
voril zbrane udeležence. Člani od-
bora so skupaj z vsemi podpisniki
peticije odločeni vztrajati do kon-
ca. Že v kratkem bodo obiskali
predstavnike ministrstev in vseh
institucij, ki jim lahko pomagajo v
njihovih prizadevanjih, da do
gradnje odlagališča v Krčevini pri
Vurberku ne pride.
GOZD NI
PRAVI KRAJ
ZA DEPONIJO
Med govorniki na shodu je bil
tudi "stari" Vurberčan Bojan
Čebulj in med drugim dejal, da če
bo treba, bodo s tako enotnostjo,
kot sedaj nastopajo proti predvi-
deni gradnji odlagališča v Krčevi-
ni pri Vurberku, pomagali še
komu drugemu. Tega, da so
državljani skoraj neupoštevana
raja, ne bodo dovolili ne v Vurber-
ku niti kje drugje. O tem, da bodo
v prizadevanjih za neokrnjeno na-
ravo zmagali, pa ne dvomi.
Samo Plošinjak z Grajenščaka
je svoje videnje problema izčrpno
nakazal že na zboru občanov v
Grajeni 3. marca, sedaj pa je svoje
argumente proti gradnji le še do-
polnil, ko je udeležence javnega
protestnega shoda samo še
spomnil, da je območje, ki naj bi
zaradi gradnje deponije bilo
žrtvovanoj v bistvu pradolina v
smislu neokrnjene narave in da
redka poseljenost tega območja
nikakor ne more biti kvalitetna
(pa tudi odločilna) prednost pri
gradnji deponije. Konrad Bezjak
z Vurberka je v imenu lovcev po-
vedal, da bodo vztrajali do konca
in da v nobenem primeru ne bodo
dovolili gradnje. Tudi če jim bodo
ponudili denar, gradnje ne bo, je
prepričana Sonja Plohi iz Krčevi-
ne pri Vurberku.
V kratki anketi so udeleženci
shoda povedali:
Anton Zadravec, Grajenščak:
"Naš največji argument proti
gradnji je neokrnjena narava.
Odločno nasprotujemo, da bi za-
radi odlagališča morali podreti
kar 18 ha gozda. Na nasprotni
strani predvidene lokacije odlaga-
lišča so vodnjaki, tu pa bi nekateri
radi imeli smetišče."
Jožko Sakelšek, Krčevina pri
Vurberku: "Vurberk tako in tako
razvojno že zaostaja, sedaj pa bi ga
radi še bolj uničili s smetiščem.
Šole že dolgo več nima, prav tako
je uničena njegova okolica."
Oto Berlinger, Vurberk: "Vsi
imamo enako misel in željo: da
vsaj ta del narave ostane čist in
neokrnjen."
Dušan Puh, predsednik Zele-
nih Slovenije: "Pravilno je, da so
se prizadeti prebivalci kraja orga-
nizirali, ker samo tako se lahko
naredi konec barbarskemu skrun-
jenju narave. Za takimi deponija-
mi se največkrat skrivajo interesi
ozke skupine ljudi, ki jim ni mar
nič drugega kot lahek zaslužek.
Taka deponija je hujša kot divje
smetišče. Največkrat sicer gre za
"legalno" črno gradnjo, kar pome-
ni, da je navidezno vse prav, v res-
nici pa gre za zlorabe uradniških
in gospodarskih položajev. Prav je
torej, da ljudje to preprečijo z vse-
mi možnimi sredstvi, predvsem z
legitimnimi in legalnimi, v skra-
jni sili pa tudi z nepokorščino
kratkovidnim oblastnikom, ki ne
vedo, da je njihova naloga varova-
ti zakonitost in pravice ljudi, tudi
do zdravega življenjskega okolja."
Štefan Hari, starejši: "Najbolj
me moti, da bi zaradi smetišča
moralo pasti toliko gozda.
Prepričan sem, da so še lokacije,
ki so primernejše od predlagane
in kjer posegi v naravo ne bi bili
tako moteči. Naš cilj je predvsem
ohraniti neokrnjeno naravo."
Jelka Rojko, Vurberk: "Kot vsi
prizadeti občani si tudi jaz priza-
devam za zaščito kraja in narave,
ob vsem že povedanem bi rada
opozorila tudi na zaščito na-
jvečjega okrasa tega gozda - dugla-
zijo. Krajani se sicer strinjamo, da
je potrebno odpadke nekje le
nadzorovano odlagati, vendar
smo hkrati prepričani, da gozd ni
pravo mesto za smetišče.
Neokrnjeno naravo in gozd mora-
mo ohr-aniti zase in za svoje poto-
mce."
MG
Štefan Hari mlajši, predsednik odbora za zaščito kraja
Anton Zadravec, Jožko Sakelšek, Oto Berlinger, Dušan Puh , Štefan Hari starejši, Jelka Rojko
Na shodu so zbirali podpise proti gradnji odlagališča.
Fotografije: Črtomir Goznik
Med govorniki je bil tudi "stari" Vurberčan Bojan Čebulj
TEDNIK je naslednik Ptujskega
tednika oziroma Našega dela, ki
ga je ustanovil Okrajni odbor OF
Ptuj leta 1948.
Izdaja RADIO-TEDNIK, d.o.o.,
Ptuj.
Direktor: Franc Lačen.
Uredništvo: Jože Šmigoc
(odgovorni urednik), Jože Bračič,
Majda Goznik, Viki Klemenčič Iva-
nuša, Martin Ozmec (novinarji),
Slavko Ribarit (vodja tehnične re-
dakcije) in Jože Mohorič (grafično-
tehnični urednik).
Propaganda: Oliver Težak, » 041-
669-509.
Naslov: RADIO-TEDNIK, p.p. 95,
Raičeva 6, 2250 Ptuj;
w (062) 749-34-10,
749-34-15, 749-34-37;
faks (062) 749-34-35.
Celoletna naročnina
6.760 tolarjev,
za tujino 13.520 tolarjev.
Žiro račun:
52400-601-47280
Tisk: MA-TISK, Maribor.
Davek na dodano vrednost je
vračunan v ceno izvoda in se
obračunava v skladu s 7. točko
25. člena Zakona o davku na do-
dano vrednost, Uradni list 23. 12.
1998, št 89.
Nenaročenih fotografij in
rokopisov ne vračamo.
Strani na internetu:
www.radio-tednik.si.
E-pošta:
nabiralnik@radio-tednik.si
tednik@amis.net
TEDNIK - Petek, 5. maj 2000
3


SKUPNA POKOJNINSKA DRUŽBA
Predsednik uprave Nove Ljubljanske banke Marko Voljč in ge-
neralna direktorica Zavarovalnice Triglav Nada Klemenčič
sta prejšnji mesec podpisala dogovor o sodelovanju pri usta-
navljanju skupne pokojninske družbe. Nova Ljubljanska banka in
Zavarovalnica Triglav se tako skupaj aktivno vključujeta v izva-
janje nove pokojninske reforme s posebnim poudarkom na
področju dodatnega pokojninskega zavarovanja.
1. LOVRENČIČ ZAČASNO VODI MARIBORSKI
ARHIV
Vodenje Pokrajinskega arhiva Maribor je sredi aprila kot
vršilec dolžnosti direktorja začasno prevzel Ivan Lovrenčič,
dosedanji direktor Zgodovinskega arhiva Ptuj. Na to funkcijo ga
je imenovalo ministrstvo za kulturo in jo je prevzel v teh dneh. To
je začasna rešitev do rednega razpisa za direktorski položaj, zato
minister tudi ni imenoval novega vodstva ptujskega arhiva.
NIZOZEMSKO ZNANJI IN TEHNOLOGIJA ZA
SLOVENIJO
V organizaciji ZRS Bistra Ptuj bo 1 1. maja v Ptuju delovno
srečanje med predstavniki Nizozemske in partnerji iz Podravja
v okviru projekta Central Europe joint venture project, katerega
osnovni namen je prenos znanj in tehnologij iz Nizozemske v
države, kandidatke za članstvo v EU. Med prvimi so bile izbrane
Poljska, Slovenija in Češka. Nizozemska je v zadnjih 15 letih do-
segla nadpovrečno industrijsko rast, nadaljnjo rast pa omejujeta
velikost ozemlja in število prebivalstva. ZRS Bistra je že doslej
uspešno sodelovalo s posameznimi partnerji iz Nizozemske, zato
so mu tudi zaupali organizacijo prvega delovnega srečanja. Na
njem bodo sodelovali generalni koordinator projekta, ki je tudi
strokovnjak za mednarodne finančne fonde, ter strokovnjaki za
posamezna področja, kot so ustanavljanje novih podjetij, razvoj
kmetijstva in prašičereje, regionalno sodelovanje in podobno.
MEDNARODNO SREČANJE KULTURE MIRU IN
ŠPORTA
V športni dvorani Center na Ptuju bo jutri ob 12.30 uri os-
rednja prireditev mednarodnega srečanja kulture miru in
športa, ki so ga pripravili na ptujski gimnaziji in na katerem
pričakujejo okrog 300 mladih in 100 gostov. Slavnostni govornik
bo minister za šolstvo in šport Republike Slovenije dr. Pavle Zga-
ga. Po prireditvi bo na zunanjem šolskem igrišču ulična košarka,
ki se je bodo udeležili vsi udeleženci srečanja.
TA TEDEN NA PTUJSKI TELEVIZIJI
w -
Četrtek: V filmskem kotičku si bomo ob 21. uri lahko ogledali
film z naslovom Vrnitev neimenovanega.
Sobota ob 21. uri in nedelja ob 1 0. uri: Kamera Tinčka Ivanuše
je na filmski trak ujela vrsto dogodkov, ki so aprila zaznamo-
vali dogajanja v Ptuju in okolici. V Dijaškem domu v Ptuju so or-
ganizirali dan odprtih vrat, Zeleni Ptuja so tudi letos delili humus,
v galeriji Florijan je bila na ogled spominska razstava Arveja Ho-
viga, norveškega slikarja in velikega prijatelja Ptuja in Slovenije,
ptujska vinska klet je spremenila svojo podobo, spomnili smo se
dneva upora proti okupatorju, izšla je publikacija Pesmi iz lukars-
ke dežele, nasvetom za zdravo življenje pa bomo lahko prisluhnili
v poljudni oddaji Kako biti zdrav in zmagovati.
Pripravila: MG
I y	m lipi.....i Ž
GOVORI SE...
O
"... DA so sindikalisti in delavci
kurili prvomajske kresove z upan-
jem na boljše čase, kapitalisti pa,
ker so upali, da bodo v njih zgorele
še zadnje pravice delavskega raz-
reda.
... DA se je tako za resnično iz-
kazala prerokba: kdor se z ognjem
bavi ... Delavski razred je toliko
let kuril kresove, da je ostal
povsem brez pravic.
... DA so si Ptujčani tako želeli v
mesec ljubezni, da so se od aprila s
prvomajskim kresom poslovili že
dan prej.
... DA glede na tako željo po lju-
bezni v ptujski porodnišnici raz-
mišljajo o nekaj novih posteljah.
... DA so reakcija na številne
prijave sprehajalcev, ki so v
ptujskem jezeru videli poginule
domače živali, table z napisom:
"Hoja prepovedana!"
... DA so na breškem trgovskem
parkirišču znanemu občanu uk-
radli zelenega polota. Prijazen
prodajalec dotičnih avtomobilov
ga ni mogel pustiti kar brez avta in
mu je na fasado sosednje hiše nari-
sal lepega, novega, zelenega, z jas-
nim sporočilom: "Ne bodi jezen in
žalosten, v naših trgovinah jih je še
več."
... DA dotičnemu občanu gre res
vse na roko. Če ga zaradi kraje
avta boli glava, ima sedaj pri roki
novo lekarno.
... DA so v Ptuju na jurjevo po-
leg običajnih rezgetajočih, brca-
jočih in topotajočih konj blagoslo-
vili tudi jeklene, rohneče konjičke.
Ob svetem Juriju na konju lahko
tako pričakujemo še ikono svetnika
na motorju.
... DA je ob eni zadnjih neviht v
bližnjem svetem hramu gostoval
znan slovenski politik. Takrat je z
neba v obliki strele in groma prejel
nedvoumno sporočilo: "Ne biksaj
ga, Lojze!"
PTUJ / OB DNEVU UPORA PROTI OKUPATORJU
Ne smemo dopustiti
vrnitve fašistiine ideologije
Dan upora proti okupatorju
so občani mestne občine in
drugi zbrani v organizaciji
ptujskega območnega zdru-
ženja borcev in udeležencev
NOB proslavili v četrtek, 27.
aprila, pri Lackovi domačiji v
Novi vasi pri Ptuju, kjer je
bila ob pol desetih osrednja
občinska slovesnost. Tokrat
se je zbralo še več udeležen-
cev kot lani, okoli 150, poleg
borcev in brigadirjev pa tudi
veliko rodoljubov in mladih.
Slavnostni govornik župan
mestne občine Miroslav Luci je
poudaril pomembnost zgodo-
vinske odločitve slovenskega
naroda, saj se je po okupaciji
Slovenije leta 1941 uprl
fašističnim in nacističnim silam
in se tako vključila v veliko
družino evropskih in svetovnih
antifašističnih sil. Obletnica
dneva upora proti okupatorju
zaznamuje pomembne trenutke
v zgodovini, ki so vsak na svoj
način omogočili uresničitev sto-
letnih sanj slovenskega naroda o
samostojnosti in neodvisnoti, je
dejal M. Luci in dodal, da obha-
janje zgodovinske zmage in zgo-
dovinskih odločitev nekega na-
roda ni le spomin in opomin,
ampak tudi prizadevanje za svo-
bodnejši svet in bolj demokra-
tično družbo. Potem ko je orisal
organizacijo in potek odpor-
niškega gibanja na čelu z Osvo-
bodilno fronto, katere program
je temeljil na neizprosnem boju
proti okupatorju za osvoboditev
in združitev vseh Slovencev, je
spomnil na tragično bilanco
nesmiselne morije in uničevan-
ja v 2. svetovni vojni, na skoraj
50 milijonov mrtvih, veliko več
ranjenih in invalidov, še več osi-
romašenih in psihično izčrpa-
nih, veliko osirotelih otrok.
Fašizem in nacizem je bil surov
že do lastnega naroda, kaj šele
do drugih. Tako je okupator na-
polnil zapore z okoli 80.000 Slo-
venci, od katerih jih je okrog
50.000 poslal v koncentracijska
taborišča, več kot 3.000 pa pred
puške in pod vislice. Ljudski
odpor se je razvil v najtežjih raz-
merah prav na Štajerskem.
Okrutni okupatorjev teror je na
Ptujskem terjal velik krvni da-
vek, v odporniških enotah je
padlo 246 borcev, na moriščih je
bilo usmrčenih več kot 100 tal-
cev, na druge načine pa je bilo
ubitih 90 žrtev. Skupaj je bilo na
območju nekdanje ptujske
občine žrtvovanih več kot 500
življenj. Ta zgodovinska in sta-
tistična dejstva sicer vse tri ge-
neracije Slovencev doživljamo
različno, a vsi se zavedamo veli-
kega pomena antifašističnega in
antinacističnega upora in boja
za Slovenijo, saj nam je prinesel
zmago nad najmračnejšim
obdobjem zgodovine človeštva,
je dejal govornik M. Luci, zato
nikoli ne smemo dopustiti, da se
okrutna fašistična idelologija,
kjerkoli spet pojavi. Ob dnevu
upora proti okupatorju je vsem
iskreno čestital, brigadirjem
mladinskih delovnih brigad pa
se je zahvalil za njihov prispe-
vek pri obnovi porušene domo-
vine.
Slovesnost so s kulturnim
programom obogatili člani kul-
turnega društva Rogoznica s po-
vezovalko Olgo Kostanjevec ter
nastopom članov moškega
pevskega kvinteta Društva upo-
kojencev Rogoznica in učencev
OŠ Ljudski vrt, ki je dolga leta
nosila ime Franca Osojnika.
Tročlanske delegacije borcev
in drugih krajanov so položile
vence k enajstim pomnikom iz
NOB: k Lackovi domačiji, k
spominski plošči na prosvetnem
domu Destrnik, h Kramberger-
jevi domačiji, na Dom Slo-
venskogoriške čete, ob spo-
minsko obeležje na Potrčevi 63,
na spominsko obeležje Francu
Osojniku na OŠ Ljudski vrt, k
lanišču v Kicarju, na zgradbo
bivših zaporov v Ptuju, k plošči
na zgradbi v Ulici heroja Lacka
7, k spominski plošči slovens-
kim rodoljubom na gradu Bori
ter k spominski plošči padlim
domačinom na OŠ Hajdina.
Po slovesnosti pa se je okoli
100 udeležencev podalo na tra-
dicionalni spominski pohod po
poteh upora in prostovoljnega
dela na Kicar, kjer je bila opold-
ne svečanost ob drugem prazni-
ku brigadirjev in udeležencev
prostovoljnega dela s ptujskega
območja.
M. Ozmec
Več kot 100 udeležencev slovesnosti se je podalo na tradicionalni pohod po poteh upora in mladin-
skega prostovoljnega dela v Kicar.	Foto: M. Ozmec
Slavnostni govornik župan Miroslav Luci
Udeleženci spominske slovesnosti so si z zanimanjem ogledali
prenovljeno spominsko sobo na Lackovi domačiji
4
Petek, 5. maj 2000 - TEDNIK

PTUJ / TRETJA LETOŠNJA PREMIERA PTUJSKEGA GLEDALIŠČA
Marjetki težili zrak in režiserji
Tako kot smo napovedali, se je
na ptujskem odru v aprilu zgo-
dila že tretja premiera v letošnji
gledališki sezoni - igra, namen-
jena za provinco in dva mestna
igralca. Režiser Samo M. Stre-
lec je tokrat spet izbral ne-
vsakdanje dramsko delo
nemškega avtorja Lutza
Hiiebnerja, kije v komediji upo-
rabil Marjetkin monolog po
srečanju s Faustom. Na samo
eni in edini strani Fausta, na
strani 89, je mogoče spoznati
marsikatero	gledališko
»skrivnost«, v popolnosti nam
razkrije zakulisje gledališkega
dogajanja in nasploh »s težen-
jem« zabava občinstvo.
Zgodba je preprosta in hitro pri-
tegne gledalca z živahno, sproščeno
in nadvse razgibano igro. Začenja
in konča se z Marjetko, igralko, ki
na odru spregovori le o tistih dogod-
kih v gledališču, kijih z vso vnemo
doživljajo in poznajo samo gleda-
liški ustvarjalci, brez njih pa vemo,
da predstave nikakor ne bi bilo.
Marjetka venomer ponavlja mono-
log iz Goethejevega Fausta s strani
89, ob tem pa se kot igralka srečuje
z različnimi režiserji, ki krojijo nje-
no igralsko usodo. Pokaže nam vse
muke, kijih doživljajo umetniki na
odru, ko morajo prenašati »teženje«
režiserjev, njihovo vzvišenost in
»svojstven« pristop do dramskega
besedila. Marjetka se pokaže kot iz-
redno prizadevna igralka, ki za
vsako ceno želi prisluhniti režisers-
kim navodilom, in kljub temu da je
na meji obupa, ne odneha, kajti nje-
ne sanje so več kot le ptujsko gleda-
lišče, rada bi namreč prišla v ljubl-
jansko Dramo, pa ji to nikakor ne
uspeva.
In če že Marjetka dobro odigra
prizor s str. 89 in je režiser vendarle
dosegel »svoje«, pa je za dobro
predstavo treba še dobra volja in
razumevanje drugih gledaliških
ustvarjalcev, navsezadnje k temu
veliko prispevajo tehnične zmožnos-
ti gledališča in tudi finančna
sredstva odigrajo pomembno vlogo.
Na Ptuju žal ni vse tako rožnato,
pa vendarle nekako gre, kot je to vi-
deti in slišati »na vaji« predstave v
nastajanju. Pa še nekaj je zanimivo
pri vsem skupaj: režiserji namreč,
ki so včasih pravi obup in mora za
mlado igralko, ki ima veliko
potrpljenja z njimi in iz svojega
igralskega poklica želi narediti še
kaj več. V Marjetki je videti nes-
rečna, pa še ta preljubi zrak tako
teži in izkaže se, da je dobrota ven-
darle zmeraj sirota. Pa kaj bi govo-
rili o siroti, Marjetke prav gotovo
tako ne bi smeli označiti; morda je
»sirotica«, ko posluša visokoleteče
režiserske napotke, ki včasih prese-
gajo že vsako mejo ali pa so obre-
menjeni s preteklostjo in spomini na
»zlate« gledališke čase. Pri vseh,
hvala bogu, ni tako, zato so si slo-
venski režiserji tako različni. Zdaj
imajo prvič priložnost, da se vidijo
v predstavi, v kateri se norčujejo kar
sami iz sebe in upati je, da kljub
dobrim »ptujskim« namenom ne bo
preveč zamere. Takšni pač so,
takšne jih vidijo drugi in verjetno se
bodo morali ob spremljanju Marjet-
ke str. 89 tudi kaj zamisliti. Zamis-
liti pa se bodo morali še kritiki,
občinski možje in še kdo, je mi-
mogrede povedano v predstavi.
Mlada igralka Mojca Funkl je v
vlogi Marjetke blestela, podala se ji
je v vseh pogledih in s svojo mla-
dostnostjo ter razgibanostjo nas je
prepričala, kako trdo je treba delati
v gledališču, da lahko uspeš. Ob
gledališkem mojstru Gojmirju
Lešnjaku Gojcu je bilo videti, da
ji prvi nastop v profesionalnem gle-
dališču dobro dene. Pa nas ni
prepričala le s prijetno zunanjostjo,
prepričala nas je s čim drugim:
preprostostjo in neverjetno priza-
devnostjo, da smo si potiho rekli:
»Iz te igralke pa še nekaj bo.«
Samo M. Strelec je imel torej
spet srečno »režisersko« roko, ko je
izbiral igralca - zares dobro je iz-
bral. Publiko na Ptuju je že
prepričal, v Ljubljani tega ne bo
mogel storiti, saj predstave žal ne bo
mogoče videti v naši prestolnici, bo
pa zato odigrana na katerem dru-
gem slovenskem odru. Pravi vzrok
za to je znan, ni ga treba ponavljati.
Skratka, ptujska Marjetka str.
89 ni čisto navadna komedija, je še
kaj več - vendar pa je samo ptujska,
prva in enkratna, vredna ogleda
mlajše in malo starejše publike.
Tatjana Mohor ko
Igra ki je v Ljubljani ne bodo videli, kot pravijo ustvarjalci
predstave?
GORIŠNICA / NA VELIKONOČNI PONEDELJEK SO SE DRUŽILI PEVCI
Zbor 270 pevcev oiaral občinstvo
Za občino Gorišnica bi lahko kar rekli, da je to občina pevcev,
saj jih toliko kot ta premalo malokatera v okolici. Priložnosti za
skupna pevska srečanja imajo pevci malo, razen na revijah in
občinskih prireditvah, zato je bila pobuda o veliki pevski prire-
ditvi na občinski ravni dobrodošla. Dve leti doslej je pesem
družila le pevce iz fare sv. Maijeta, letos pa seje komisija za kul-
turo odločila, da pripravi srečanje pevcev z obeh far v občini,
zato so povabili še pevce od sv. Barbare.
Prireditev s pevci in pevkami
so pripravili na velikonočni
ponedeljek popoldan in v večna-
mensko dvorano povabili ljudi
od blizu in daleč. Tudi letošnja
prireditev je imela naslov Pesem
nas drži. In pesem je tistega po-
poldneva zares združila 270 pe-
vcev iz 15 skupin. Nastopila sta
otroška pevska zbora OS
Gorišnica in Cirkulane, oba mla-
dinska zbora iz osnovnih šol,
zbor upokojencev iz Gorišnice,
mlajši cerkveni zbor iz
Gorišnice, mešana pevska zbora
iz Gorišnice in Cirkulan, sekstet
Creative iz Formina, ljudski pe-
vci iz Cirkulan, ljudske pevke iz
Male vasi, Mladi veseljaki iz Cir-
kulan, mladi lukari in še malo
starejše liikarice iz Moškanjcev.
S pevci so bili tudi vodje skupin,
ki z veliko truda in dobre volje
»držijo« skupaj tiste, ki radi pre-
pevajo. V gorišniški občini so to:
Miro Mulej, Ernest Kokot, Ma-
rija Kolarič, Genovefa Vučak,
Primož Kelenc, Kristina Anto-
lič, Jože Petrovič, Irena Sabler,
Jože Dernikovič in seveda
vsestranska kulturnica Slavica
Cvitanič, tudi predsednica ko-
misije za kulturo v občini.
Pevci so se na srečanju predsta-
vili vsak s svojim pevskim
programom, zaključek pa je bil
skupen in nadvse prijeten, saj je
pesem zbora židovskih sužnjev
iz 3. dejanja opere Nabucco prav
veličastno izzvenela. Tudi obis-
kovalcev je bilo mnogo, kar je
pevcem dalo še nadaljnje
vzpodbude za ustvarjanje v lju-
biteljski kulturi. Dogovorili pa
so se tudi že, da se prihodnje leto
na pomlad spet dobijo in zapoje-
jo skupaj, kajti prepričani so, da
kdor poje, ne misli slabo.
7. Mohorko
Večnamenska dvorana v Gorišnici je bila prizorišče velike pevske prireditve, največje doslej.
Foto: Laura
FILMSKI VEČERI
KLUBA PTUJSKIH
ŠTUDENTOV
Goli
Klub ptujskih študentov
organizira v petek, 5.
maja, v Mestnem kinu
Ptuj ogled filmske pro-
jekcije z naslovom Goli
(Naked, 1993) britanske-
ga režiserja Mike Leigha,
dobitnika Zlate palme na
filmskem festivalu v Can-
nesu 1996 (Skrivnosti in
laži), dvakratnega nomini-
ranca za oskarja ter dobit-
nika številnih nagrad na
filmskih festivalih. V filmu
spremljamo glavnega an-
tijunaka Johnnya, ki ga je
mojstrsko odigral David
Thevvlis, ter za vlogo pre-
jel glavno nagrado v Can-
nesu. Postpunkovski hi-
perinteligentni filozofira-
joči Johnny nas popelje
skozi predmestja Londo-
na, kjer se na prehodu
tisočletja prepletajo tragi-
komične usode malih lju-
di, iščočih smisla in lju-
bezni v globalizirajočem
in brezčutnem svetu.
Vsi ljubitelji dobrih fil-
mov, vljudno vabljeni!
PV
TEDNIKOVA KNJIGARNICA
Malo drugotno branje
Praviloma je Tednikova knji-
garnica namenjena knjigam
za mlade bralce ter knjigam, ki
bi jih morali poznati vsi tisti, ki
se tako ali drugače ukvarjajo z
mladimi. Z današnjim pisan-
jem bi rada opozorila na ime-
nitno knjigo za odrasle, ki ji
bodo kos tudi bralno razgle-
dani najstniki.
Devetsto je naslov drobne,
le enainšestdeset strani dolge
knjige italijanskega pisatelja
mlajše generacije Alessandra
Baricca. Avtor se je rodil leta
1958 v Turinu in je po poklicu
glasbenik, kar se odraža v nje-
govem blagozvočnem, z
magično ritmiko prepletenem
slogu pisanja. Le-to je odsev
pisateljevega izjemnega pris-
luškovanja srca, ki rado utripa
izven meja racionalnega.
Alessandro Baricco je nav-
dušil slovenske knjigoljube s
prelestno in nenavadno lju-
bezensko zgodbo Svila, ki je
pred leti izšla pri založbi Vale-
Novak. Tudi Devetsto je po
svoje ljubezenska zgodba, a
ljubezensko razmerje je tokrat
razpeto med glasbo in nena-
vadno življenjsko potjo
glavnega junaka z nena-
vadnim imenom, ki je tudi
knjižni naslov - torej Devetsto.
Vse dogajanje je postavljeno
na velikanski parnik Virginian,
ki spominja na legendarni Ti-
tanic. Na njem večno plove
nedoumljiv glasbenik, ki ni še
nikoli stopil na kopno. Rodil
se je namreč na čezoceanki
dekletu, ki ji novorojenec nika-
kor ni bil dobrodošla popotni-
ca v obljubljeno Ameriko, zato
ga je pustila v kartonski škatli
na klavirju v plesni dvorani
prvega razreda. Fantiča je
našel orjaški črni mornar Dan-
ny Boodman, ki je na škatli
prebral napis Limone T.D.
Tako je fantiča poklical: »Hel-
lo, Lemonl«. In kratici T. D. si
je pojasnil z Thanks, Danny
(Hvala, Danny). Najdenček je
tako dobil ime po najditelju in
prvem ležišču: Danny Bood-
man T.D. Lemon. Mornarjem
je bilo izbrano ime všeč, a bili
so mnenja, da k imenu sodi še
kakšna beseda. In ker je bi
dečko najden na prvi dan no-
vega stoletja, je številka de-
vetsto postala ime.
Danny Boodman T. D. Le-
mon Devetsto ni bil nikjer vpi-
san, obstajal je le na ladji za
Ameriko, kjer je blestel za kla-
virjem. Njegovo čudežno
igranje in magično življenje na
ladji je osnovna zgodba, ki
odstira prav posebno žlahtno
življenje umetnika ter sožitje
nenavadnih okoliščin z neze-
meljsko nadarjenostjo.
Knjigo Devetsto je prevedla
odlična slovenska pisateljica
in prevajalka Maja Novak.
Zgodba je izšla pri založbi
Vale-Novak v zbirki Knjige iz
Peglezna. Devetsto si lahko
izposodite v študijskem in
ljudskem oddelku Knjižnice
Ivana Potrča, v knjigarnah pa
je na voljo za pičlih 1900 tolar-
jev.
Liljana Klemeniii
FILMSKI KOTIČEK
Trenutki odloiitve
(Before and After)
Ste se pravkar odločili, da boste prebrali ta čla-
nek? Ali še niste tako prepričani? Naj vam poma-
gam. V nadaljevanju se bom razpisala o zelo 'za-
teženem1 filmu, ki smo si ga lahko ogledali med
prazniki. Ste še vedno z mano?
Zakonca Ryan (Meryl Streep in Liam Neeson) s
sinom Jacobom in hčerko Judith živita idilično
življenje, dokler se nekega dne ne obrne vse na
glavo. Ko najdejo umorjeno Jacobovo dekle, fant
postane glavni osumljenec in vsem postane jas-
no, da jih bodo ta in sledeči dogodki zaznamovali
za vse življenje ...
Prvomajski prazniki čas veselja, sprostitve, pikni-
kov in pohodov v naravo. Človek bi mislil, da bo
na televiziji temu primeren spored lahkoten in raz-
veseljiv. Seveda smo se spet zmotili. Toda če ste
si ogledali nedeljsko dramo Trenutki odločitve,
vam gotovo ni žal, saj je bil to eden boljših filmov
zadnji čas. Pa ne samo zaradi odlične igralske
zasedbe. Film vsebuje tisto 'nekaj', kar nas prikle-
ne in nam da razmišljati o lastni usodi. 0 tem, ko-
liko poznamo druge. In sebe. Kaj pa, če bom jutri
nekoga ubil-a?
Seveda boste na takšne in drugačne črne misli o
sebi in drugih kmalu pozabili. In prav je tako. Osta-
lo bo le približno poznavanje ameriškega pravnega
sistema, z vsemi njegovimi pomanjkljivostmi vred,
ki dopuščajo osvoboditev morilca in smrt ne-
dolžnega^) človeka na električnem stolu.
Vprašanje, ki se nam ob tej tematiki vedno znova
zastavlja, a je nanj težko dobiti zadovoljiv odgovor,
je: Le kako deluje naš pravni sistem?
Če ste nedeljski večer preživeli na kresovanju, nič
ne žalujte za zamujenim filmom. Kresovanje je le
kresovanje. Huje je, če ste tako dobro dramo za-
menjali z družbo Maria Galuniča.
TEDNIK - Petek, 5. maj 2000
5

HAJDINA / OB DNEVU ODPRTIH VRAT NA OSNOVNI SOLI
Devetletka se uresnituje
Odločitev za 9-letko, novo obliko osnovnošolskega izo-
braževanja, je bila za OŠ Hajdina dobra, so menili skorajda
vsi udeleženci nedavne okrogle mize, ki so jo Hajdinčani pri-
pravili ob dnevu odprtih vrat. Ob tej priložnosti so na široko
odprli vrata ustvarjalnosti in uspešnosti, pripravili številne
delavnice in predstavitve po razredih, osrednja pa je bila pred-
stavitev uresničevanja novega, 9-letnega programa, ki ga izva-
jajo v dveh prvih in enem sedmem razredu. Po drugem redo-
valnem obdobju so kazalci dobri, zadovoljni pa niso samo
učenci in pedagoški delavci, temveč tudi starši hajdinskih de-
vetletkarjev.
»Vsi, ki smo vključeni v projekt
uvajanja novih učnih programov,
smo prepričani, da smo na dobri
poti. Ni nam žal, da smo se tako
odločili, saj je sedaj zadovoljstvo
toliko večje in delo teče tako, kot
smo si ga zastavili in kot smo žele-
li. Morda je bilo v septembru ne-
kaj negotovosti, vse pa smo hitro
razblinili. Dobro poznavanje za-
konskih predpisov, kvalitetno in
načrtno vodene priprave na pouk
po novih učnih načrtih za genera-
cije prvega in sedmega razreda,
uvajanje prenovljenih učnih
načrtov za ostale razrede in dobro
sodelovanje s starši - vse to se nam
že obrestuje. V veliko pomoč nam
je tudi zavod za šolstvo, pomagajo
nam svetovalci na šolskem mi-
nistrstvu in rekel bi, da novi pro-
grami dajejo vsem mnogo več,« je
med drugim dejal ravnatelj OS
Hajdina Jože Lah.
Hajdinčani so na klepet ob
okrogli mizi povabili ne samo
učence, njihove starše in učitelje,
temveč tudi predstavnike so-
sednjih šol, vodstvo občine Hajdi-
na in predstavnike zavoda za
šolstvo. Odziv je bil dober, pogo-
vor o dobrih in malo manj dobrih
plateh 9-letke pa je prinesel zani-
mive ugotovitve staršev in peda-
goških delavcev. Slednji so v uva-
janje programa nove slovenske
šole vnesli veliko truda, strokov-
nega izobraževanja, dobre volje in
prostega časa, in kot smo lahko
slišali na hajdinski šoli, so tam-
kajšnji učitelji zelo zadovoljni.
Timsko delo vzgojiteljice in
učiteljice v novem 1. razredu, kjer
prevladuje predvsem otroška igra,
je dobro steklo, prav tako ni vojski
pouk v 7. razredu.
Tudi hajdinski župan Radoslav
Simonič se je na srečanju strinjal,
da se je 9-letka dobro prijela.
Zupan je ob tem opozoril še na
problem, s katerim se sooča
občina, saj je zmeraj manj otrok in
to je slab pokazatelj za prihodnost
šolstva.
Predstojnica Zavoda za šolstvo
v Mariboru mag. Vera Bevc, pri-
družil se ji je še svetovalec za raz-
redni pouk mag. Jože Krivec, pa
je dejala, da je hajdinska šola ko-
rak pred drugimi, ki šele pričenja-
jo ali pa bodo čez leta pričele uva-
jati 9-letko. Na zavodu pravijo, da
je OS Hajdina resnično dobra, saj
so se za nov, sodobnejši šolski
pristop odločili ob pravem času,
se dobro strokovno pripravili in
dokazali, da znajo dobro delati.
»Učenci na Hajdini so povedali,
da so zadovoljni, to pa je rezultat
trdega dela in napora, vloženega v
priprave na 9-letko. V Sloveniji se
že pripravljamo na uvedbo druge-
ga Kroga y-ietKe, od tem nvalezno
sprejemamo opzorila na morebit-
ne dosedanje napake pri uvajanju
9-letke; v teh dneh pa se končuje
tudi razpis za tretji krog 9-letke.
Naj dodam še to, da na Ptujskem v
septembru z 9-letko začenjajo tri
šole: Markovci, Kidričevo in Cir-
kulane s podružnico Zavrč.«
STARŠI DEVET-
LETKARJEV
ZADOVOLJNI
Starši so pri 9-letki v veliko
oporo šoli in šolnikom. V
letošnjem šolskem letu na Hajdini
sodelujejo starši 51 otrok. In kaj
menijo o 9-letki?
Anica Topolovec (mama
prvošolke): »Redno spremljam
delo svoje hčerke. Na začetku sem
bila precej negotova in mislila, da
bo morda zanjo preveč dela, zdaj
pravim ravno obratno. Rada hodi
v šolo. Program ni prezahteven, v
nekaterih pogledih malo spomin-
ja na prejšnjo malo šolo, drugače
pa je zelo v redu.«
Franci Hazimali (oče sed-
mošolca): "Prehod iz 5. v 7. razred
je dosti večja sprememba. Več je
izbirnih predmetov, nivojski
pouk, nasploh pa je mnenje
staršev o 9-letki pozitivno. Sicer
pa smo bili o vsem pravočasno in
kvalitetno seznanjeni, delo dobro
teče, zadovoljni smo.«
Tatjana Mohorko
Na OŠ Hajdina je bila tudi predstojnica Zavoda za šolstvo Mari-
bor mag. Vera Bevc.	Foto: TM
Ob dnevu šole so pripravili številne likovne delavnice s predprazničnim utripom
PTUJ / FINALE 6. MEDOBČINSKEGA KNJIŽNEGA KVIZA
Najboljši z OŠ 0. Meglii
'Dober glas seže v deveto vas'
je bil naslovljen knjižni kviz v
mladinskem	oddelku
Knjižnice Ivana Potrča, kjer
seje pomerilo devetnajst ekip
razredne in sedemnajst ekip
predmetne stopnje osnovnih
šol. Finalno tekmovanje je
potekalo 18. in 19.aprila v
studiu Radia Ptuj.
Knjižnega tekmovanja, ki je
bilo posvečeno tudi mednarodne-
mu prazniku knjige, se je ude-
ležilo dvaindvajset osnovnih šol:
Dornava, Markovci, Olga Meglič,
Kidričevo, Velika Nedelja, Pod-
gorci, Cirkovce, Juršinci, Destr-
nik, Trnovska vas, Vitomarci,
Podlehnik, Majšperk, Mladika,
Breg, Hajdina, Cirkulane, Videm,
Miklavž pri Ormožu, Ormož, Le-
skovec in Sela. Tekmovalci so po-
kazali mnogo znanja iz predpisa-
ne literature, k čemur so znatno
pripomogli mentorji- šolski
knjižničarji. Njihov trud se je
odrazil v osvojenih točkah in v fi-
nalu razredne stopnje je vse
možne točke osvojila osnovna šola
Olge Meglič z mentorico Alenko
Zenunovi'. Drugo mesto je zased-
la osnovna šola Majšperk z men-
torjem Milanom Kumrom, tretje
osnovna šola Markovci z mentori-
co Leonido Poplatnik. Po presoji
strokovne komisije je v finalu so-
delovala in zasedla četrto mesto
osnovna šola Kidričevo z mento-
rico Zlatko Podvornik.
V finalnem tekmovanju za pred-
metno stopnjo so prav tako vse
možne točke osvojili tekmovalci
iz osnovne šole Olge Meglič, dru-
gi so bili odlični petošolci iz
Trnovske vasi z mentorico Alen-
ko Strafela. Tretje mesto so zased-
li učenci osnovne šole Majšperk.
Vsi tekmovalci so bili nagrajeni
s knjižnimi nagradami, prvi trije
finalisti pa so v svoje šolske
knjižnice odnesli zraven lepih
knjižnih izdaj še knjižne torbe in
fotoaparate, kar je omogočila
Knjižnica Ivana Potrča v sodelo-.
vanju z založniki in s tradicional-
nim sponzorjem - NKB Maribor-
Podružnica Ptuj.
Liljana Klemeniti
Finalisti medobčinskega knjižnega kviza za predmetno
stopnjo.	Foto: Anemari Kekec
PTUJ / PODELITEV NAGRAD NA OS MLADIKA
Gostili nagrajene otroke
Vse večje otrok, ki radi ustvarjajo. Svojo ustvarjalnost izkazu-
jejo na različne načine: s pisanjem spisov, pesmi, zgodb, ris-
anjem, oblikovanjem ... Tudi na OŠ Mladika imamo veliko
učencev, ki so uspešni na različnih področjih. Kot mentorica
dopisniškega krožka (z natečaji) sem si v začetku šolskega
leta 1999/2000 zadala nalogo, da se z učenci, ki obiskujejo
krožek, odzovemo na čim več prispelih natečajev. To je otroke
motiviralo, saj smo na ta način delali že v preteklem šolskem
letu in otroci so bili kar nekajkrat izbrani in nagrajeni za
uspešno pisanje spisov in risanje risb.
Med mnogimi literarnimi in li-
kovnimi natečaji, ki prispejo na
našo šolo, smo se odzvali tudi na
natečaj za likovna in literarna dela
na temo "Naravne in druge nes-
reče - potres", ki ga je razpisalo
Ministrstvo za obrambo Republi-
ke Slovenije, Uprava za obrambo
Ptuj. Lahko se pohvalimo, da
imamo domiselne in izvirne
učence, saj so kar trije učenci naše
šole prejeli priznanja in knjižne
nagrade: Matic Gojčič iz 1. a
(razredničarka Sonja Plajnšek),
Adrijana Korez in Nina Bezjak
iz 3. c (mentorica Karmen Pla-
več). Slovesnost ob podeljevanju
nagrad je bila na OS Mladika v
ponedeljek, 10. aprila, in so se je
udeležili otroci in vzgojiteljice
ptujskih vrtcev, starši otrok ter
učenci in njihovi mentorji osnov-
nih šol iz Ptuja in okolice. Nagra-
de je podelil vodja Uprave za
obrambo Ptuj Stanko Meglič.
Upravi za obrambo Ptuj se zahval-
jujemo, saj bodo naši nagrajeni
učenci spodbudili svoje prijatelje
in sošolce in upamo, da bo tako
usšenih učencev v naslednjem šol-
skem letu še več.
To pa ni edina nagrada, ki so jo
prejeli učenci naše šole. V novem-
bru 1999 sva se mentorici dopi-
sniških krožkov Karmen Plaveč
(za 1., 2. in 3. r.) in Jadviga Kolar
(za 4. r) prijavili na literarni
natečaj Za mlade pisatelje, ki ga je
razpisala Založba E1 Condor iz
Radovljice. Učenci so morali na 2-
5 tipkanih straneh sestaviti
otroške zgodbice z moralnim nau-
kom, v katerih so nastopale žival-
ce s človešimi lastnostmi. Kar
osem naših učencev je bilo v mar-
cu 2000 izbranih in dobili so za-
hvale za literarne prispevke. Ti
uspešni učenci so bili: Nina Bez-
jak, Monika Ilič, Adrijana Ko-
rez, Valentina Petrovič - vse iz 3.
c (mentorica Karmen Plaveč) in
Sara Ferčič, Spela Hajduk, Ina
Ketiš, Marko Reš - vsi iz 4. a
(mentorica Jadviga Kolar). Z
natečajem sva želeli mlade avtorje
spodbuditi k ustvarjanju in jim na
ta način približati knjigo - odnos
do knjige. Saj veste, da na mladih
stoji svet in da iz malega raste ve-
liko. In zakaj jim ne bi pomagali?
Velikokrat se na natečaje z risbi-
cami pridružijo še ostale učiteljice
razredne stopnje in tako
dokažemo, da smo prav vsi - od
malih do največjih na naši šoli -
delavni in uspešni.
Šolskega leta pa še za nas ni ko-
nec. Pripravljamo se na teden pro-
metne varnosti, kjer bodo učenci
na plakatu višine 140 cm in širine
100 cm prikazali prometne situa-
cije v bližini naše šole. V maju pa
se bomo odzvali na natečaj Zdrava
hrana krepi in ohranja zdravje, da
bomo še bolj zdravo živeli in tako
preživeli uspešno in delovno šol-
sko leto.
Karmen Plave<
Nagrajenci z OŠ Mladika
VOUCNA/ OBMOČNO SREČANJE ODRASLIH PEVSKIH
ZBOROV IN SKUPIN
Nastop osmih zborov
Območna izpostava Sklada RS za ljubiteljske
kulturne dejavnosti Lenart, ZKD Lenart in KD
Srečka Rojsa - Nika iz Voličine pripravljajo to
nedeljo območno srečanje odraslih pevskih
zborov in skupin občin Benedikt, Lenart in Sve-
ta Ana. Srečanje bo spremljal strokovni selek-
tor Aldo Kumar iz Ljubljane.
Nastopili bodo: MePZ KD Benedikt pod vodst-
vom Marine Jurančič, MePZ KD Man' J ur man
iz Lenarta pod vodstvom Inge Sipek - Vodnjov,
MOPZ KD Obrtnik iz Lenarta, ki ga vodi Milan
Eder, mešani cerkveno-prosvetni zbor KD Sveta
Ana, ki vodi Natalija Šijavec, MePZ KD Sveti
Frančišek iz Sv. Trojice pod vodstvom Andreja
Dvoršaka, ženski nonet KD Srečka Rojsa - Nika
Voličine pod vodstvom Boža Cobca in kvartet
upokojencev iz Voličine, ki ga vodi Anton Mas-
ten. Kot gostje pa bodo nastopili pevci moškega
okteta PD Ivan Napotnik iz Zavodenj pri Šoštan-
ju. Območno srečanje odraslih pevskih zborov in
skupin se bo v kulturnem domu v Voličini pričelo
ob 17. uri.
ak
6
Petek, 5. maj 2000 - TEDNIK

TOMAŽ KLINKON / JUŽNA AMERIKA (ČILE, BOLIVIJA, PERU, EKVADOR, KOLUMBIJA) - 1.
Zmešnjava v deželi inka tole
Nič kolikokrat omenjana, na tisoče načinov in vedno znova
opisana beseda ljubezen je tudi osebo, ki nikoli ni bila spopri-
jateljena s slavistiko in pisanjem, vzpodbudila k omenjanju
tega v Južni Ameiki doživetega dogajanja. Opis je širšega po-
mena in se nanaša na življenje, naravo, na ljudi, mesta,
puščavo, morje, v bistvu kar na vse. Ali je za razumevanje tega
potrebno potovanje, kot je bilo moje, ne vem, a odprlo mi je
nove poglede na svet in pomagalo k temu, da sem malo manj
skeptik, kot sem bil. Odkrito povedano, nisem prepričan, ali
se je ta pot začela z odhodom na južnoameriško celino ali je
to bilo že prej. Prav gotovo pa je potovanje sprožilo iskrico, ki
je pospešila moj osebnostni (duhovni) razvoj.
Vedel sem, da je obdobje študi-
ja najprimernejše za svojeglave
dejavnosti. Na razpolago je do-
volj časa, pa tudi energije za
kakršnekoli bedarije ne priman-
jkuje. Neko potovanje je bilo
načrtovano, da je bila ravno
Južna Amerika, pa je morda bilo
plod naključja. Nekega večera ob
čaju, pogovor, in beseda se je do-
taknila potovanj in Južne Ame-
rike. Kandidatov nas je bilo več,
a so po večini odpadli. Zamisel v
moji podzavesti je zorela že ne-
kaj časa. Ostala sva Tina in jaz.
Napol zares, malo pa tudi, ker je
bilo zanimivo, sva rezervirala le-
talske karte. Sledilo je plačevan-
je računov; zavarovanja, cepljen-
ja, vize in letalske vozovnice.
Korak od v šali omenjane ideje
pa do realizacije je bil kratek, hi-
ter in celo enostavnejši, kot sem
si predstavljal. Še pred izdela-
nim načrtom (razen nekaj točk v
Peruju, kamor sem bil namen-
jen) sem se znašel na avionu, ki
je letel proti perujskemu glavne-
mu mestu Limi.
Leteli smo ponoči. Zaspano
sem se zavedel, da sem na dru-
gem kontinentu, ko sem porinil
potni list perujskemu cariniku
pod nos. Ta ga je odprl in se na
široko nasmejal. A Clinton? Ker
špansko nisem znal, sem odgo-
voril: "No Clinton, Klinkon." Ta
podobnost je kasneje tudi na
drugih meddržavnih mejah izz-
vala nasmešek na obraz še skoraj
vsakemu cariniku. Ti čakajo na
priložnosti kakršnihkoli provo-
kacij, s katerimi si lahko popest-
rijo sicer monotono štempljanje
potnih listov. Bistveno je, da
provokacij ne jemlješ preveč
osebno in jih sprejemaš kot
avanture, ki so lahko zanimive.
Jeza seveda ne pomaga.
Ob prihodu v novo okolje se
mi je zdelo vse drugačno in
čudno. Nisem vedel, kaj je šala
in kdaj mislijo zares, zato nisem
vedel, kako se odzvati v raznih
situacijah. Skušal sem se
obnašati podobno kot oni in se
čimbolj vživeti v okolje. Zani-
malo me je več kot le pasivno
opazovanje makadamskih cest
in umazanih domačinov. Kljub
temu pa sem moral skozi obdob-
je prilagajanja. Šele ko je bilo to
za mano, ko sem premagal svoje
predsodke, sem bil sposoben
preiti v njihov življenjski ritem.
Videl sem, da so tisti ljudje
precej bolj odprti in komunika-
tivni ter tudi prijazni, kot sem
pričakoval, in celo bolj, kot bi si
to lahko predstavljal.
Že na letalu sva srečala Tadeja
in Emo, ki sta po nekem nakl-
jučju imela zelo podobne načrte
kot midva. Postali smo homoge-
na, usklajena in skoraj popolna
skupina.
Nadaljevanje prihodnjič
V mestu skorajda ni pravil. Pogled na revnejši del Lime in na taksi, ki se sicer pojavljajo v raz-
nih oblikah
Takoj po pristanku letala v perujskem glavnem mestu
Približno tako je videti povprečno transportno sredstvo
MORDA ZANIMA TUDI VAS
Izdelovanje antiinih maket
Ljudje imajo različne hobije; predvsem veliko jih imajo mladi,
nato pa z leti pozabijo nanje. Milan Gabrovec pa se je po se-
demindvajsetih letih ponovno spomnil svojega hobija, nad ka-
terim se je navdušil v vojski.
V Beogradu, kjer je služil
vojaški rok, se je navdušil nad iz-
delovanjem maket ladij;
predvsem so mu bile pri srcu
antične ladje. Še danes dve nje-
govi ladji hranijo v muzeju v
Beogradu, nekaj pa jih imajo
tudi znani Ptujčani. Nato je
prišla družina, gradnja in borba
za preživetje, časa za hobi, ki
vzame veliko potrpljenja, pa je
zmanjkalo. Zdaj, ko je vse to pod
streho in se je po napornem
življenju potrebno sprostiti, je
bolje kot televizija početi nekaj
koristnega. Tako se je v njem po-
novno prebudila želja po ustvar-
janju. Po sedemindvajsetih letih
je ponovno naredil prvo antično
ladjo, ki mu je vzela kar tristo ur
potrpežljivega dela, kar pa mu je
v zadovoljstvo.
Milan Gabrovec se je v
zadnjem času specializiral
predvsem na izdelavo Santa Ma-
rije - Kolumbove karavele s kon-
ca 15. stoletja. Gre za leseno ma-
keto dolžine 78 centimetrov in
višine 85 centimetrov, v katero
je vloženega približno 340 ur
dela.
Vsi, ki bi si hoteli ogledati nje-
gove mojstrovine ali se nav-
dušujete nad antičnimi ladjami,
ga lahko pokličete na GSM
031/519-731.
Miian K rajne Pavlica
Milan Gabrovec pri izdelovanju antične ladje. Foto: Nini
TEDNIK - Petek, 5. maj 2000
7

PTUJ / VALENTIN ZAMUDA, ZNAN PTUJSKI OBRAZ
Ob obrti uspešen tudi na
drugih podroijih
Valentin Zamuda, znan in
uspešen ptujski obrtnik in
podjetnik, se je odločil, da
izpreže od dela. Kot upoko-
jenec se bo lahko še bolj
posvečal svojim konjičkom,
ki so mu že doslej jemali ve-
liko časa. Na Mestnem Vrhu
pri Ptuju ima lepo urejen vi-
nograd, kjer lepo uspevajo
sauvignon, laški rizling in
šipon. Ob njem pa ima
majhno kraljestvo živali: ok-
rog 30 košut in jelenov, ki
jih goji za razplod, pavji par
ter okrasne kokoši. Pav Koki
je pravi lepotec, na repu ima
čez dvesto očes.
Njegov mini živalski vrt ima
zveste občudovalce, zlasti med ot-
roci. Najpogosteje prihajajo šolar-
ji iz Maribora. Se ne dolgo tega so
se lahko pripeljali z vlakcem Ptuj-
čanom, sedaj pa se je mesto odrek-
lo tudi tej zanimivosti. Lastnik ga
je, ker v Ptuju ni bilo posluha
zanj, prodal v drugo mesto.
Valentin Zamuda je nasploh
zelo kritičen do turističnega raz-
voja Ptuja in okolice. Nerazumlji-
vo mu je predvsem, da smo tako
nazadovali v razvoju toplic.
Povsod drugje namreč vidno na-
predujejo v tej veji turizma. Že se-
daj se veseli, da bo med gosti, ki
bodo sredi maja občudovali na-
jnovejšo pridobitev v Moravskih
Toplicah. Ker sta z ženo njihova
stalna obiskovalca, ju že imajo za
svoja in so ju povabili tudi na
slavnostno odprtje novih vodnih
površin.
Eden od njegovih konjičkov je
tudi skrb za lepo okolje. Na
Mestnem Vrhu je zasadil vrsto
dreves, za urejeno okolje pa si pri-
zadeva tudi v Turističnem
društvu Ptuj. Velika njegova želja
je tudi, da bi Turistično društvo
Ptuj ponovno bilo organizator ka-
tere od večjih ptujskih prireditev,
ki bi postale tradicionalne; sedaj
so vse, s katerimi je začelo, prevze-
li drugi. To sta predvsem kuren-
tovanje in Dobrote slovenskih
kmetij, ki so celo nastale na pobu-
do Turističnega društva Ptuj.
Kot vinogradnik se je Valentin
Zamuda letos prvič udeležil ocen-
jevanja vin v okviru 10. prireditve
Vino Ptuj, ki sta jo organizirala
mestna občina Ptuj in Društvo vi-
nogradnikov Haloze. Za kakovost
vina sorte sauvignon je prejel
priznanje z zlatim znakom, za
zvrst mešanega vina pa srebrno.
Zelo ju je bil vesel.
MG
Valentin Zamuda nazdravlja z nagrajenim sauvignonom na
Vinu 2000 Ptuj.	Foto: Majda Goznik
V Zamudovem majhnem živalskem vrtu na Mestnem Vrhu že
tretje leto biva pav, ki se ponaša z več kot 200 očesi na repu.
PTUJ / PROSTOVOLJCI V DOMU UPOKOJENCEV
Mladi in starejši se radi družijo
Prostovoljci ptujske ekonom-
ske gimnazije že vse leto
skrbijo in se družijo s sta-
rejšimi občani v domu upo-
kojencev Ptuj. Tako niso
nanje pozabili tudi ob veliko-
nočnih praznikih, ko so sku-
paj pobarvali pirhe.
Milan Krajnc Pavlica
Dijaki ekonomske gimnazije
so pomagali starejšim v
domu upokojencev pri bar-
vanju pirhov.	Foto: Nini
GORIŠNICA / NA OBISKU PRI OSTARELIH ČLANICAH
DRUŠTVA GOSPODINJ
Majhna pozornost
z velikonočno košarito
Prazniki so vedno polni ve-
selja in lepih doživetij, ven-
dar vsem ljudem to ni dano.
Bolni, ostareli in osamljeni
so ob praznikih za marsikaj
prikrajšani, zato jim lepa
beseda in obisk prijatelja
lahko še kako polepšata kak
dan. Že dober namen in
majhna pozornost sta lahko
dovolj. In z majhno pozor-
nostjo so se v prazničnem
petkovem popoldnevu pred-
stavnice Društva gospodinj
občine Gorišnica odpravile
obiskat starejši občanki,
nekdanji članici.
Angela Arnuš iz Gorišnice, ki je
nekdaj živela na Dominkovi
domačiji, se je obiska izredno raz-
veselila. Zanjo je bilo to majhno
presenečenje, prav tako pa je bil
predprazničen obisk gorišniških
žensk presenečenje za Marijo Ko-
larič, vaščanko Male vasi, ki jo je
življenje priklenilo na invalidski
voziček. Ob obisku sta gospe, obe
že malce v letih, dejali, da je
življenje vendarle lepo, kakršno-
koli že je, zmeraj se najde kak ve-
sel trenutek, ki ti ostane v dragem
spominu. Z veseljem se bosta
spomnili velikonočne košarice
dobrot, ki so ju posebej zanju
pripravile gorišniške gospodinje
in jima z nekaj malimi dobrotami
ter obiskom tako polepšale
letošnje velikonočne praznike.
Predsednica društva Terezija
Krajnc je bila vesela, da jim je z
majhno pozornostjo, s katero
začenjajo letos - pa zagotovo ne bo
zadnja - uspelo tako, kot so si
ženske zamislile. Ob prihodnjih
praznikih bo priložnosti za obisk
in obdaritev starejših - nekdanjih
članic društva gospodinj - še mno-
go, kajti veliko jih je, ki si to vse-
kakor zaslužijo in zagotovo tudi
želijo.
TM
Najprej velikonočna košarica za Angelo Arnuš
... in potem še dobrote za Marijo Kolarič.	Foto: TM
Nagradno turistično vprašanje
Dnevi okrog velike noči in
prvega maja že dajejo slutiti o
tem, kakšna bo turistična sezona
2000. S ptujsko zadnjih deset let
ne moremo biti zadovoljni. Med
stacionarnimi gosti še vedno nis-
mo uspeli vzbuditi takšnega za-
nimanja kot pred letom 1990, ko
je Ptuj (pa takrat še ni bilo novih
zmogljivosti v termah) imel čez
sto tisoč nočitev. Izletniški
gostje so tako še vedno najpo-
gostejši obiskovalci mesta in
okolice.
Letos želi mesto goste bolj kot v
zadnjih letih privabiti na 11. razsta-
vo Dobrote slovenskih kmetij, ki bo
v prelepem okolju minoritskega sa-
mostana od 11. do 14. maja.
Programe za obisk razstave so ob
drugi turistični ponudbi pripravili v
GIZ Poetovio vivat, podjetju
Ptujske vedute in turistični agenciji
Anka. Na letošnji razstavi, na kateri
se bo podrobneje predstavila regi-
ja Podravje, bo večji poudarek tudi
na ponudbi dobrot na stojnicah in
prodaji. Organiziranih bo tudi več
pokušenj. V strokovnem delu
razstave bodo letos predvidoma
govorili o pravilniku o pogojih za
predelavo živil na kmetijah.
V predzadnjem nagradnem turis-
tičnem vprašanju smo vpraševali
po gostilni Amadeus Mire Korošec
v Prešernovi ulici 36 v Ptuju, ki se z
gostinstvom na tej lokaciji ukvarja
že 14 let. Najprej je v letu 1986 ure-
dila bistro, zatem pa je pred dvema
letoma v okviru obsežne investicije
uredila še prijetno gostilno z dobro
ponudbo domače hrane. Nagrado
gostilne Amadeus prejme Rok
Potočnik, Linhartova 5, Ptuj. Česti-
tamo!
Iz Prešernove ulice se z novim
nagradnim turističnim vprašanjem
selimo v Slomškovo ulico. Na šte-
vilki 7 je bila nekoč stara gostilna
Judennacl (za stolno cerkvijo), ki je
priporočala vina samo lastnega
pridelka, vedno sveže in dobro
odležano pivo ter izborno kuhinjo.
Na tej lokaciji se je gostinska de-
javnost nadaljevala tudi po II. sve-
tovni vojni. Del ponudbe iz pretek-
losti je lokal ohranil tudi danes. Po
kateri ptujski gostilni torej vprašuje-
mo? Odgovore pričakujemo v
uredništvu Tednika, Raičeva ulica
6, do 12. maja. Nagrado bo prispe-
vala gostilna, po kateri danes
vprašujemo.
Detajl s katere ptujske gostil-
ne je na fotografiji?
Foto: Črtomir Goznik
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Po kateri ptujski gostilni vprašujemo?
Ime in priimek:......................................
Naslov:.............................................
8
m
8	Petek, 5. maj 2000 - TEDNIK
* i • * r I? / f |
PTUJ / ALBIN PISEK, ČLAN UPRAVNEGA ODBORA
SLOVENSKE NACIONALNE TURISTIČNE ORGANIZACIJE
Nagrada za dolgoletno
uspešno delo v turizmu
13. aprila letos je vlada Republike Slovenije z odločbo imeno-
vala znanega ptujskega turističnega delavca Albina Piška za
člana upravnega odbora Slovenske nacionalne turistične or-
ganizacije. Zamenjal je predstavnika ministrstva za finance
Andreja Simoniča, ki se je upokojil. Albin Pišek je eden od
osmih članov upravnega odbora. Prejšnji petek se je udeležil
že prve seje in tako srečal s preostalimi člani odbora. Prvi
vtis, pravi Albin Pišek, ni najboljši, ker nekateri člani tega or-
gana ne poznajo kulture dialoga, nekateri pa želijo biti po-
membnejši od drugih. Upa pa, da bodo prihodnje seje popra-
vile vtis s prve in da bo delo v bodoče potekalo normalno. Na
petkovi seji so med drugim sklenili, da je potrebno čim prej
objaviti razpis za direktorja Slovenske nacionalne turistične
organizacije; prvi poskus ni bil uspešen.
Kot član upravnega odbora si
bo Albin Pišek v prvi vrsti priza-
deval za statusno ureditev organi-
zacije, za ureditev financiranja tu-
rističnih organizacij, interesnih
organizacij na lokalni ravni in za
dobro naložbo sredstev, ki so na-
menjene za domačo in tujo pro-
mocijo, pa tudi za kvalitetne turis-
tične edicije na državni in lokalni
ravni.
Imenovanje za člana upravnega
odbora krovne slovenske turis-
tične organizacije je za Albina
Piška veliko priznanje in čast. V
njem se po njegovem mnenju
(čeprav ne ve, po kakšnem ključu
je bil izbran) zrcalijo vsi dosedanji
uspehi njegovega dela v ptujskem
turističnem društvu. Pod njegovo
taktirko je Ptuj sedemkrat zapo-
red pri urejanju okolja zmagal
med turističnimi kraji, potem sta
tu tudi dve priznanji v Arabskih
emiratih. Ta priznanja dokazuje-
jo, da je tudi skozi ljubiteljsko
dejavnost mogoče veliko narediti
za neko okolje.
V Turističnem društvu Ptuj pa
si v tem trenutku najbolj prizade-
vajo za udejanje projekta ureditve
mesta, da bi to bilo privlačnejše.
Projekt je šel že skozi mestni svet,
z njim soglašajo tudi v Zavodu za
varstvo naravne in kulturne
dediščine. Temelji na odstranitvi
betonskih korit iz mesta, večjem
ocvetličenju, kvalitetni ureditvi
prometa s poudarkom na ureditvi
parkirišča pod gradom ter uredit-
vi turističnih in drugih poti do
pomembnejših objektov, zlasti še
do gradu. Za simbolični začetek
turističen sezone pa bo društvo
pripravilo večjo prireditev z boga-
tim programom, ki bo 13. maja.
Letos pa ima mesto še posebno
nalogo, da si skupaj z vsemi prebi-
valci povrne nekdanji sloves naj-
bolj urejenega mesta, kajti lansko
tretje mesto je bilo veliko
razočaranje.
MG
Albin Pišek, po novem tudi
član upravnega odbora
Slovenske	nacionalne
turistične organizacije.
Foto: Majda Goznik
PODLEHNIK / OBČNI ZBOR ZDRUŽENJA MULTIPLE
SKLEROZE
Družabna sreianja -da v bolezni nisi sam
V motelu Podlehnik so se v soboto, 15. aprila,
na volilnem občnem zboru sestali članice in
člani ptujske podružnice Združenja multiple
skleroze Slovenije. Teh je v 16 občinah 34, od
tega devet na vozičkih, za štiri pa skrbijo v domu
ostarelih občanov. Občni zbor je sklical Vera
Furek, ki je pred štirimi leti prevzela predsed-
niško funkcijo, ko so pričeli samostojno delo v
lastni ptujski podružnici.
Društvene prostore so si uredili v Jadranski ulici
17, kjer je organizirano dežurstvo vsako sredo do-
poldne od 10. do 12. ure. Takrat lahko članice in
člani, pa tudi drugi zainteresirani dobijo vse infor-
macije po tel. 062 78 79 442 o bolezni, poverjeniki
društva pa se gotovo dvakrat letno oglasijo pri vsa-
kem članu na domu. Skrbijo za telovadbo članstva
in plavanje v Termah Ptuj in za udejstvovanje na
rekreativno-športnih področjih v okviru
Združenja MS Slovenije, v balinanju, metanju pi-
kada, igranju šaha in plavanju. Vsekakor največ k
dvigu psihičnega stanja vsakega posameznika pri-
pomorejo družabna srečanja in prav to in vse dru-
go delo v ptujski podružnici je pohvalil podžupan
mestne občine Ptuj dr. Mitja Mrgole.
Sekretarka slovenskega Združenja MS Mateja
De Reya je opomnila na vse novosti glede redne
rehabilitacije bolnikov za multiplo sklerozo v os-
rednjem slovenskem zdravilišču Topolšica in tam-
kajšnjem centru za MS Mladika, kakor tudi v dru-
gih slovenskih zdraviliščih, kamor odhajajo na re-
habilitacijo bolniki z multiplo sklerozo: Laško,
Strun j an, Podčetrtek in Barbariga. Na dobre od-
nose med podružnico, bolniki in zdravstvenim
osebjem je spomnila dr. Liljana Tatalovič-Oster-
man, specialistka nevropsihitrinja, o zdravljenju
multiple skleroze z betaferonom Sanja Cerovac
Vodi čar, predstavnica Scheringa oziroma njegove
podružnice za Slovenijo, o svojih izkušnjah s tem
zdravilom pa sta govorili tudi dve članici ptujske
podružnice.
Filip Matko
TEDNI KOVA MINI ANKETA
0 omejevanju prodaje na tclic
Marinka Šef, trgovina Gaspari Rogaška Crystal:
"Pri nas še prodajamo na čeke, ker menimo, da je ček
denarno sredstvo še naprej. Ljudje so se tega načina
prodaje navadili. Menim, da je ta ukrep na škodo kup-
cev in trgovine. Banka ima vse možnosti, da odloči,
komu bo čeke izdala, komu pa ne."
Milan Petek, vodja blagovnice Mercator na Novem
trgu: "Mislim, da ta ukrep predstavlja katastrofo tako
za trgovino kot kupce. Ljudje imajo na splošno manj
denarja, s takšnimi premostitvami (čeki) pa so si doslej
lahko kupili katero od dobrin večje vrednosti."
Davorin Topolovec, trgovina Big Star v Murkovi:
"Mi bomo še naprej prodajali na čeke, čeprav bomo po
prvem juliju za to več plačevali."
Marija Cvetko: "Zagotovo bo za nekatere omejitev
prodaje na čeke zelo boleča. Računali smo, da nam bo
lepše, sedaj pa lahko rečem, da smo bili zavedeni. Da-
nes je mnogo huje, kot je bilo nekoč, ko si si resnično
lahko nekaj ustvaril, predvsem je huje za mlade
družine. Takrat so imeli vsi službe, kredite je bilo
mogoče najeti pod zelo ugodnimi pogoji. Vlada nas je
izredno razočarala. Da so banke prišle tako daleč, je po
mojem mnenju največjo vlogo odigrala prav vlada."
Marjan Pšajd, poslovodja Mercatorjeve prodajalne
Steklo porcelan: "Gre za odločitev, ki bo znova udarila
po ljudeh z manj denarja, ki si večjih nakupov naen-
krat ne morejo privoščiti. To govorim iz izkušenj. V
naši prodajalni so običajni večji nakupi posode in dru-
gih izdelkov za dom in gospodinjstvo s čeki na
odloženo plačilo. To se je in se še dogaja pred poroka-
mi, birmami, obhajili in drugimi družinskimi prazni-
ki. Poleg tega je nakup s čeki za kupca dokaj enosta-
ven."
Marija Forštnarič, TIC Ptuj: "Zdi se mi, da ta ukrep
ni najboljši. Nakupi s čeki na odloženo plačilo so mar-
sikomu prišli zelo prav. V bodoče bodo večji nakupi
bolj zapleteni, ker bomo kupci morali pogosteje naje-
mati kredite. S čeki je bilo poslovanje enostavnejše."
Tekst: MG
Fotografije: Črtomir Goznik, MG
PTUJ / Z APRILSKEGA ŽENSKEGA VEČERA
V gosteh direktorica urada
Gostja zadnjega Ženskega večera, ki je bil v četrtek, 20. apri-
la, v hotelu Mitra, je bila dr. Vida Čadonič Špelič, direktorica
urada za varstvo potrošnikov. Pred nekaj leti znana poslanka,
še bolj znana kot glavna tajnica Slovenskih krščanskih demo-
kratov, je odločno izjavila, da jo politika še vedno zanima in
se bo čez nekaj let zagotovo spet aktivno vključila v politično
delovanje.
Vida Čadonič Špelič izhaja iz
Bele krajine, sedaj živi v Novem
mestu, zaposlena pa je v Ljublja-
ni. Vsak dan znova je pester in na-
porenv vendar ga na videz krhka
Vida Čadonič zmore, saj to ustre-
za njeni dinamični osebnosti. Kot
vodja urada za varstvo potrošni-
kov, ki ga je s sodelavci začela pos-
tavljati pred tremi leti, se vsak dan
srečuje z različnimi nepredvidlji-
vimi vprašanji in situacijami.
Zelo je zadovoljna, da jim je uspe-
lo pripraviti nekaj predpisov s po-
dročja varstva potrošnikov, da je v
državnem zboru bil sprejet zakon
o varstvu potrošnikov, da imajo
vsaj nekaj solidne osnove za delo.
Varstvo potrošnikov pri nas
nima tradicije, zato nam pri-
manjkuje izkušenj in znanj, pa
tudi potrošniki se ne zavedajo v
polni meri svojih pravic. Često se
dogaja, da potrošnik čuti, da je bo-
disi nepravilno obravnavan, ogol-
jufan ali se mu dogaja krivica, a ne
ve, kam naj se obrne in na kakšen
način naj se postavi zase. Zato se v
uradu trudijo, da je njihovo delo
čim bolj javno, da bi ljudi vzpod-
budili h kritičnemu odnosu do
vsakdanjih dogodkov, ki se doga-
jajo njim ali drugim. Ljudje na
urad pišejo ali kličejo po telefonu.
Oglaša se več žensk kot moških in
Vida Čadonič Špelič pravi, da je to
zaradi tega, ker smo ženske bolj
pratične in stvari hočemo urediti.
Praviloma je poslovanje urejeno
tako, da se potrošnik obrne pisno
na urad, ta ga nato usmerja na
svoje pisarne v lokalnih društvih.
Trenutno deluje v Sloveniji devet
društev. Na vsakem društvu delu-
je po en svetovalec. Urad redno
organizira izobraževanje svetoval-
cev, saj so vprašanja zelo raznoli-
ka. Nam najbližji sedež društva je
v Celju, svojo pisarno pa ima tudi
v Mariboru. V uradu za varstvo
potrošnikov pripravljajo nacio-
nalni program varstva potrošni-
kov, ki predvideva, da bo vsaka
statistična regija imela pravico do
enega s strani države plačanega
svetovalca. Lokalna skupnost bo
dolžna preskrbeti prostore.
Vida Čadonič Špelič, doktorica
veterine, se seveda ni izognila po-
govoru o obdobju, ko je bila glav-
na tajnica SKD. Pravi, da je zelo
rada opravljala to delo, ker je bilo
dinamično, spoznala je mnogo
ljudi in imela možnosti ure-
sničevati svoje ideje. Zato je bila
zelo razočarana, ko se po porod-
niškem dopustu ni mogla več
vrniti na to funkcijo, ker je bila
med tem časom že zasedena z dru-
go osebo. Ostala je brez zaposlitve
in po treh mesecih je postala di-
rektorica urada za varstvo po-
trošnikov. Kljub neprijetni
izkušnji pravi, da ji je politično
delovanje všeč in se bo gotovo še
vrnila. Prepričana je, da bi moralo
več žensk delovati v politiki. Poli-
tično delo je skupno delo moških
in žensk, ne morejo eni odločati o
drugih ali v imenu njih. Meni, da
bi večje število žensk v parlamen-
tu in v vladi ter v vodstvu poli-
tičnih strank "zmehčalo" politične
odločitve in dalo mesto v razpra-
vah tudi temam s socialnega in
humanitarnega področja, ki po-
membno določata človekov vsak-
dan. V razglabljanju o tem, zakaj
ne kandidira več žensk za poslan-
ke, vidi problem v samih poli-
tičnih strankah, ki žensk ne
vzpodbujajo dovolj in jih ne pos-
tavljajo na ugodna mesta za kan-
didiranje. Poleg tega vidi problem
tudi v tem, da ženske ne volijo
žensk. Tu pa se pokaže, da v Slo-
veniji politiko še vedno štejemo za
moško domeno, tudi ženske. Vida
Čadonič Špelič je optimistična in
pravi, da bo tudi to sčasoma dru-
gače, saj se vsi učimo in tudi poli-
tično misliti in delovati se je po-
trebno naučiti. Naša gostja pravi,
da tekoče spremlja politično doga-
janje v Sloveniji, četudi sama tre-
nutno ni aktivna v stranki.
Vključuje pa se v lokalna dogajan-
ja, je predsednica Društva za ne-
nasilno komunikacijo v Novem
mestu in aktivno deluje v tam-
kajšnjem materinskem domu.
Ob koncu prijetnega druženja je
prišlo tudi spoznanje, da je prav
gostja večera, direktorica Urada
za varstvo potrošnikov, vzpodbu-
dila razmišljanje o tem, kako smo
na Ptuju obravnavani potrošniki.
Ali je že čas, da se organiziramo in
tako pripravljeni pričakamo sta-
tistično regijo in svojega svetoval-
ca. Kako poteka proces obliko-
vanja statističnih regij, ali bo tudi
Ptuj središče ene od statističnih
regij. Verjetno so to vprašanja, ki
zanimajo širšo javnost v mestni
občini.
Anka Ostrman
Dr. Vida Čadonič Špelič.
Foto: Kosi
PTUJ / DIJAŠKI DOM SPET ODPRL VRATA
Vzemi si čas za igro
V Dijaškem domu v Ptuju so v torek, 18. aprila, na dnevu
odprtih vrat svojim gostom in obiskovalcem ves dan spet pred-
stavljali različne domske in izvendomske dejavnosti.
Kot je povedal ravnatelj Matjaž
Neudauer, so gojenci skupaj z
vzgojitelji in ob pomoči mentor-
jev že dopoldan prikazali slikanje
na svilo - mentorici sta bili Jasmi-
na Ferk in Darja Ambrožič. Pod
mentorskim vodstvom Zdenke
Štrafela in Marije Vučak so mode-
lirali, z Majdo Ber, Urško Kostan-
jevec in Darko Jurgec so poslika-
vali pirhe, z Ivanom Hercogom so
se ukvarjali s fitnesom, s spret-
nostjo oblikovanja FIMO in DAS
mase sta jih seznanjali Andreja
Masten in Urška Kostanj evec,' Z
Aljošo Vodnik in Nadjo Podlžek
so izdelovali japonske vrtičke -
moribane, Stanka Kuhar pa jih je
seznanila s krvodajalstvom in ne-
varnostjo kuge 20. stoletja - aid-
som.
Skratka v Dijaškem domu v
Ptuju so želeli, da bi bilo na dnevu
odprtih vrat tako, kot so zapisali v
starem irskem reku v vabilu:
"Vzemi si čas za igro, saj to pred-
stavlja skrivnost mladosti; vzemi si
čas za veselje, saj to predstavlja
glasbo duše; in vzemi si čas za san-
jarjenje, kajti to je pot do zvezd!"
M. Ozmec
Skupina domskih gojencev med izdelovanjem pirhov in velikonočnih okraskov. Foto: MO
TEDNIK - Petek, 5. maj 2000
9

S PLANINSKEGA IZLETA
S Kokoši čez Kras v Lipico
konec preteklega meseca smo se ptujski planinci podali na do-
kaj nenavadno planinsko potepanje po slovenski pokrajini
Kras in ob tem obiskali številne zanimivosti te pokrajine.
Večina Slovencev pozna Kras po kraškem pršutu in teranu, da
kraške burje sploh ne omenjam. Toda kaj poleg naštetega v re-
snici skriva kraška pokrajina, nas je zanimalo, ko smo se v
zgodnjih sobotnih jutranjih urah s ptujske železniške postaje
podajali proti Divači.
Prve čare gorske pokrajine smo
doživljali že tik pred Ljubljano,
ko so nas pozdravljali od jutranje-
ga sonca obžarjeni pobeljeni vrho-
vi Kamniško-Savinjskih Alp.
Takšni pogledi človeka kar
začarajo, a naš tokratni cilj niso
bile zasnežene strmine gorskih
vršacev, temveč že s pomladjo
navdahnjene planote matičnega
Krasa. Našega pogostega prevoz-
nika IC vlak "Pohorje" zapustimo
v Divači ter se prek nadvoza, ki
preči železniško progo Sežana
Koper, podamo naravnost v
bližnji gozd. Pot nas sprva vodi
skozi tipičen kraški gozd hrasta
doba in puhavca. Prijetni sončni
žarki nas grejejo, ko se po mehki
travi počasi prebijamo proti vrhu
Starega Tabora. Tik pod vrhom si
privoščimo obilno malico, nato pa
se po markirani poti povzpnemo
na skalnati vrh. Pogled, ki se nam
odpira z vrha, je zares veličasten
... Na severu se nam odpira pogled
na Štanjel in Dutovlje v samem
centru Krasa, nato Vipavska doli-
na in mogočne planote Trnovske-
ga gozda in Nanosa. Nekje v dalja-
vi proti severu pa še pobeljeni
vršaci Julijskih Alp in nekoliko
zahodneje Dolomiti. Človeku ob
tovrstnih pogledih kar zaigra srce.
Toda tudi ob takšnih trenutkih je
čas neizprosen in družno se od-
pravimo proti bližnji jami Vileni-
ci, kjer nas pričakajo prijazni
sežanski jamarji.
Vilenica je najstarejša turistična
jama v Evropi, morda tudi na sve-
tu. Vstopnino za ogled jame so po-
birali že v 1. polovici 17. stoletja.
V 19. stoletju so si jo prihajali og-
ledovati zlasti popotniki, ki so se
ustavljali z ladjami v Trstu.
Dolžina za ogled opremljenih ro-
vov je 1000 metrov, vhod v jamo
pa predstavlja udorna vrtača, iz
katere vodi v podzemlje 15 do 20
metrov širok in do 12 metrov vis-
ok hodnik. Skozi ta vhod se spus-
timo po strmih stopnicah tudi
sami. Že ob vhodu v tako imeno-
vano Plesno dvorano, kjer so
nekoč prirejali plese, nas vodič
opozori na vsakoletno srečanje
književnikov, kjer od leta 1986
podeljujejo posebne nagrade, poi-
menovane po jami. Ob sprehodu
skozi preostali del jame smo več
kot navdušeni nad bogastvom, ki
ga skriva ta kraška "lepotica". Sko-
raj enotnega mnenja, da česa po-
dobnega v našem kraškem pod-
zemlju še nismo videli, se spreha-
jamo po "gozdu" raznovrstnih
kapnikov in drugih čudes
kraškega podzemlja. Po skoraj
dveurnem ogledovanju jame se
napotimo proti bližnji vasi Lokev,
kjer je ena najstarejših pršutarn
na Krasu. Poleg pršutarne in ta-
borskega stolpa slovi kraj po šte-
vilnih gostilnah, kjer ponudijo
kraške specialitete in seveda pris-
ten kraški teran. Tovrstne naved-
be številnih turističnih vodnikov
preizkusimo tudi sami in ob tem
ugotavljamo, da se pisci teh vod-
nikov niti za las niso zmotili.
Prijetno okrepčani se napotimo
proti našemu cilju prvega dne
planinski koči na Kokoši. Vrh z
zanimivim imenom, katerega iz-
vora ne poznajo niti domačini,
leži tik ob slovensko-italijanski
državni meji in je bil spričo tega
dolga leta zaprt za neuniformira-
ne obiskovalce. Šele z osamosvoj-
itvijo Slovenije je napočil čas, ko
so sežanski planinci spremenili
nekdanjo karavlo v prijetno pla-
ninsko postojanko ter območje s
tem približali širši planinski jav-
nosti. Preko kraških senožeti in
po ozki stezici se tudi sami
povzpnemo do koče, kjer nas
sprejme prijazen oskrbniški par.
Za dobrodošlico nam postrežeta
odličen teranov liker, ki je dobra
popotnica za nočni pohod do
bližnjega razgledišča. Oborožene
s svetilkami nas je namreč oskrb-
nik v soju zvezdnate noči popeljal
na pohod ob meji do bližnjega
razgledišča, od koder se odpira
obširen pogled na Trst in Tržaški
zaliv. Po tako pestro preživetem
dnevu sta nas svež zrak in vonj po
borovcih dobesedno zazibala v
prijeten spanec, ki je bil tokrat
začuda kar dober, saj je bilo
"žaganja" na skupnih ležiščih to-
krat bolj malo.
Kot se spodobi za nedeljsko ju-
tro, smo si privoščili obilen zajtrk,
nato pa nadaljevali pot proti mej-
nemu prehodu Lipica. Zehajoči
carinik na mednarodnem mejnem
prehodu nas usmeri po ozki
kraški stezici proti bližnji kobilar-
ni, ki slovi po svetovno znanih li-
picancih. Posestvo konjerejsko-
turističnega centra Lipica zavze-
ma okoli 300 hektarjev travnikov
in pašnikov z gozdnimi zaplatami
in drevoredi. Čistokrvne konje iz-
posojajo gostom za jahanje po
lipiških parkih, imajo pa tudi ja-
halno šolo ter predstave dresurne-
ga jahanja. Med približevanjem
središču konjerejskega centra na-
letimo na celo krdelo mladih lipi-
cancev, ki so za razliko od svojih
starejših bratov in sester črne ozi-
roma sive barve. Posebnost lipi-
canca je namreč ta, da se povrže
črne barve, a se nato z odraščan-
jem spreminja v snežno belo. To
se zgodi med šestim in desetim le-
tom starosti. Osnova lipicanske
pasme je avtohtoni slovenski
kraški konj, ki so ga oplemenitili s
španskim (že 1580), neapeljskim,
danskim in arabskim konjem.
Vsaka kobilarna daje konjem svo-
je znake, v Lipici rojenim že od
nekdaj vtiskujejo v levo ličnico
črko L. Danes se v okviru konje-
rejsko-turističnega centra ukvar-
jajo z rejo in selekcijo klasičnega
tipa lipicanca. V kobilarni so ime-
li v 90. letih 40 plemenskih kobil,
20 plemenskih žrebcev ter 40 konj
naraščaja do 4. leta starosti.
Sprehod med tako plemenitimi
živalmi, kot so lipicanci, je zares
pravi užitek, ki ga ne zamudimo
niti sami. Po ogledu kobilarne
naše dvodnevno potepanje po
Krasu zaključimo s sprehodom po
tipični kraški pokrajini med šte-
vilnimi vrtačami in udornicami
do bližnje Sežane, kjer ponovno
vstopimo na vlak proti domu, ka-
mor se vračamo polni novih vti-
sov in sveže energije, ki jo bomo
spridom uporabili v prihajajočih
dneh.
Uroš Vidovič
Ptujski planinci med lipicanci v KTC Lipica
LJUBLJANA / KLUB PTUJSKIH ŠTUDENTOV SE PREDSTAVI
Študentska tržnita v Ljubljani
Klub ptujskih študentov se tudi letos namerava predstaviti na Študentski tržnici, ki bo po-
tekala ves dan 9. maja na letnem telovadišču Tivoli v Ljubljani.
Študentska tržnica se zgodi vsako leto v začetku
maja v Ljubljani in poteka cel dan do zgodnjih ju-
tranjih ur. Prireditev v svoje dogajanje vključi
študente iz cele Slovenije in velja za osrednjo
tovrstno prireditev pri nas. Za pestrost in pro-
gram poskrbijo študentski klubi, povezani v Zve-
zo SKIS (Študentski klubi Slovenije). Vsak klub
ima na voljo stojnico, s katero poskuša privabiti
somišljenike; od kluba pa je odvisno, kako pred-
stavi svoje delovanje in kraj, v katerem deluje. Na
prireditev so povabljeni tudi vsi župani občin, v
katerih delujejo študentski klubi.
Letos bo ambient oblikovan tako, da bodo stoj-
nice obkrožale športno igrišče, na katerem bosta
postavljena dva odra, kjer bo neprestano potekal
program (plesne točke, veseloigre, točke glasbe-
nih skupin...) v sodelovanju z vsemi sodelujočimi
na študentski tržnici. Nič ni narobe, če klubi obi-
skovalce pogostijo z vinom iz širnih vzpetin, na-
rezkom iz domačih krav in kruhom iz širnih
planjav. Oči obiskovalcev so uprte v klubske
majice, sponzorje, informatorje, časopise, postav-
ne mladenke in mladiče, ki so postavljeni za idi-
lično oblikovano stojnico. Spektakularni dogo-
dek je medijsko odlično podprt (televizija, radio,
tiskani mediji, internet ...), ne manjka pa tudi
promocijskega materiala, ki to prireditev
spremlja.
Vizualna podoba stojnice ptujskega kluba naj
ostane zaenkrat še skrivnost. Ptujske barve bo na
glavnem odru predstavljala znana ročk skupina
Hudobni volk, ki bo nastopila predvidoma okrog
18.00 ure. Letošnja novost tržnice bo tekmovanje
v formuli za Veliko nagrado ŠKIS-a in video pro-
jekcije avtorskih reklam posameznih klubov. Eki-
pa kluba, imenovana »KPS BULLET«, je že opra-
vila prva testiranja bolida in rezultati obetajo naj-
manj zmago. Video projekcije se bodo nagrajevale
glede na odziv občinstva, zato dajmo, Ptujčani,
podprimo svoj klub.
Za ptujske študente bo letos prvič organiziran
brezplačni avtobusni prevoz s Ptuja na prireditev
v Ljubljano in nazaj. Zbor in odhod proti
Ljubljani bo ob 9.00 zjutraj na avtobusni postaji
Ptuj. Odhod avtobusa iz Ljubljane na Ptuj pa je
predviden ob 1.00 zjutraj naslednjega dne.
SB
PTUJ / AKTIVNOSTI DRUŠTVA UPOKOJENCEV
Upokojenti se pripravljajo na obini zbor
V teh dneh bodo tudi člani ptujskega upokojenskega društva
na svojem rednem letnem občnem zboru, ki bo v sredo, 10.
maja, ob 10. uri v Narodnem domu, pregledali svoje delo v pre-
teklem letu in začrtali smernice programa za letos.
V zadnjih letih opažamo vse
večjo prisotnost članov ptujskega
društva upokojencev v dogajanjih
našega mesta - že številno članst-
vo, ki se je v zadnjih treh letih
povečalo za okrog 350 članov (da-
nes šteje društvo okrog 1300 čla-
nov) daje pečat mestu na družbe-
nopolitičnem, kulturnem, šport-
nem in drugih področjih, člani
društva upokojencev so aktivni
predvsem na socialno-zdravstve-
nem področju, kjer v povezavi s
Centrom za socialno delo, organi-
zacijo Rdečega križa, Domom
upokojencev in drugimi organizi-
rajo različne oblike pomoči svoj-
im članom: obiski na domu, obda-
rovanje socialno ogroženih, delo v
skupinah za samopomoč, redno
merjenje in kontrola krvnega tla-
ka, kar tedensko uporablja že
okrog 100 članov. Številni člani
svoje interese udejanjajo v razve-
jani kulturni, športni in rekreacij-
ski dejavnosti. Člani se udejstvu-
jejo v več kot sedemnajstih sekci-
jah: pevskem zboru, likovni, foto,
čebelarski in filetalistični sekciji
ali pa v ročnodelskem krožku.
Številni upokojenci so aktivni pri
univerzi za tretje življenjsko ob-
dobje, ki deluje pri Ljudski uni-
verzi Ptuj. Številne športne sekci-
je omogočajo članom sprostitev in
ohranjanje fizičnih moči tudi še v
poznih letih življenja. Vredno je
omeniti, da so ptujski upokojenci
v zadnjih letih dosegali tudi iz-
jemne športne rezultate v šahu,
kjer so bili državni prvaki in vi-
ceprvaki, v športnem ribolovu,
kjer so dosegli 2. mesto na držav-
nem prvenstvu upokojencev, in 6.
mestu v streljanju z zračno puško.
Lepe uspehe pa dosegajo tudi v
kegljanju in balinanju. Izredno
prizadevne so tudi kolesarska,
planinska in pohodniška sekcija,
ki vsak drugi in četrti torek v me-
secu od zgodnje pomladi do pozne
jeseni organizirajo kolesarske in
planinske izlete, nabiranje zdra-
vilnih zelišč in drugo. V Društvu
upokojencev letno organizirajo
tudi po dve letovanji za svoje
člane. Tako bodo v juniju letovali
v Jelši na Hvaru, v avgustu pa v
hotelskem kompleksu "Solaris"
pri Šibeniku po izredno ugodnih
pogojih.
Vse to in še vrsta drugih dejav-
nosti uvršča Društvo upokojencev
Ptuj med najuspešnejša in najdel-
avnejša upokojenska društva v
Sloveniji.
Andrej Fekonja
Tradicionalni ribji piknik ptujskih upokojencev v Šturmovcu
pri Hrgi, junij 1999
MEDRIBNIK / SLOVESNOST NA CVETNO NEDELJO
Nova kapela, posveiena sv. Križu
Obmejni kotiček na koncu vasi Medribnik pri Cirkulanah je
na cvetno nedeljo popoldan zaživel ob blagoslovitvi nove Ko-
renjakove kapele in modernizirane ceste ob njej. Korenjakova
kapela zopet krasi stari prostor ob dolini Belice in privablja
pogled domačinov, posebej pa mimoidočih, ki prihajajo po
novi, v lanskem letu dokončani cesti, pogled in dobro misel pa
pustijo na sv. križu, ki mu je bila kapela zopet posvečena.
Bivšo kapelo je dal zgraditi pra-
dedek sedanjega gospodarja kape-
le Zvonka Korenjaka v zahvalo za
vrnitev iz krvavih vojska, ki so po-
tekale pod avstro-ogrsko nado-
blastjo. Kapela je bila med prvo in
drugo svetovno vojno oropana,
vmes pa nekajkrat obnovljena.
Zvon je bil odpeljan kot vojni ma-
terial že med prvo svetovno vojno,
sedaj pa so namestili že rabljen
zvonček iz leta 1905; podaril ga je
dekan završke dekani je Emil
Drev, ki je novo kapelico blagos-
lovil v spremstvu duhovnika
domačina Slavka Krajnca. Kape-
lica je izdelana po spominu
domačinov in stari ljudje ji rečejo
"stara lepotica v novi preobleki".
Sedanji gospodar kapele Zvonko
Korenjak je lepo ohranil glavni
oltarski križ in križ na zvoniku,
kar je dediščina stare kapele.
Domačini so poskrbeli tudi, da je
bila izvedena poslikava notranjos-
ti kapele s spretno roko slikarja
Draga Ficka, ki je umetniško upo-
dobil lik sv. Martina - vojščaka in
z desne strani svetniškega kandi-
data blaženega Antona Martina
Slomška.
Na dan blagoslovitve, na cvetno
nedeljo popoldne, se je ob novi
kapeli zbralo okrog 250 - 300 lju-
di. Domačini so pripravili pester
kulturni program, po dolini je od-
mevalo tudi nekaj Slomškovih
melodij iz grl dom-ačega pevskega
zbora iz Cirkulan pod vodstvom
Jožeta Dernikoviča; zadonela je
tudi njegova pesem - skoraj "him-
na" domači-nov "Prelepi hribi
haloški". Po končanem kulturnem
programu so prijazne domačine in
goste povabili k skromni zakuski
ob domačiji Korenjakovih.
Franc Korenjak
Blagoslov Korenjakove kapele v Medribniku
10
Petek, 5. maj 2000 - TEDNIK

Kuharski nasveti
Beiuši ali šparglji
Beluši so znanilci pomladi in zato ste se jih tisti, ki jih imate
na svojih vrtovih , te dni že najedli. Veljajo za prestižno zelen-
javo oziroma zelenjavo, ki so jo včasih jedli vladarji.
Danes poznamo okrog 120 vrst
različnih beluši. Glede na barvo
poznamo bele, zelene do vijo-
ličaste sorte belušev. Beli beluš je
užiten surov, vse druge moramo
pred uživanjem kuhati. V
Nemčiji in Belgiji imajo najraje
debele, bledo rumene ali bele
beluševe poganjke, ki jih režejo iz
večjih kupov zemlje na gredah,
preden njihove glavice pokukajo
iz zemlje. V Franciji so bolj cen-
jeni zeleni in vijoličasti beluši, ki
se obarvajo na sončni svetlobi,
kar pomeni, da niso zasipani z
večjimi kupi zemlje in jih lažje
gojimo. Imajo pa tanki zeleni
beluši izrazitejši okus in zato so
med sladokusci bolj cenjeni.Zele-
ni beluši so tudi cenejši ravno za-
radi lažjega načina pridelovanja.
Vse beluše kuhamo v vodi ali
vodni sopari. Čas kuhanja je iz-
redno kratek, pet do deset minut,
odvisno od njihove starosti. Če
želimo, da ostanejo beluševe gla-
vice po kuhanju čim lepše, jih je
priporočljivo kuhati tako, da v
loncu stojijo pokonci in da glavi-
ce niso namočene v slano vodo.
Tako kuhamo beluše, če jih po-
nudimo kot hladno ali toplo
uvodno jed, .če pa jih kuhamo za
prilogo, jih lahko narežemo na 2
centimetra dolge koščke in kla-
sično kuhamo. Tople beluše naj-
pogosteje ponudimo z raztalje-
nim maslom ter dodatkom dobre
omake: žametne, smetanove ali
sirove. Najokusnejši pa so s ho-
landsko omako, ki jo pripravijo s
sokom rdeče pomaranče in nari-
bane pomarančne lupine.
Pri nas pogosteje pripravljamo
beluše s prepraženimi drobtinica-
mi in vinegretsko omako, hladni
pa so dobri še z olivnim oljem in
limoninim sokom. Razen tega so
priljubljena priloga zraven
pečenega mesa - svinjine, govedi-
ne in perutnine. Iz belušev si pri-
pravimo tudi okusno juho, najpo-
gosteje kremno beluševo juho, ki
jo ponudimo ob pomembnejših
svečanih jedilnikih, ali govejo
juho z belušnimi vršički; ta prav
tako velja za juho, ki jo ponudim
v svečanih jedilnikih.
Preden beluše uporabimo, jih
moramo olupiti; beli imajo debe-
lejšo lupino, zelenim pa jo odstra-
nimo z rahlim strganjem. Če so
poganjki veliki, je spodnji del že
lahko olesenel, zato jim ta del
odrežemo. Če jih kuhamo cele,
jih je priporočljivo povezati v
šope po 5-6 belušev, da ostanejo
čim lepše oblike.
Pripravimo si lahko tudi
beluševo juho z rižem. Beluše
olupimo ali ostrgamo ter
narežemo na 2 do 3 centimetre
dolgo koščke. Pripravimo čisto
mesno juho - govejo, perutninsko
ali svinjsko - in v vrelo vsipamo
pripravljene beluše. Ko juha po-
novno zavre, prisipamo manjšo
količino riža. Kuhamo do
mehkega. Juho na koncu iz-
boljšamo s koščkom svežega mas-
la in naribanim trdim sirom.
Kot samostojno jed iz belušev si
lahko pripravimo palačinke z
beluši. Beluše skuhamo v poveza-
nem šopu, da ostanejo celi. Kuha-
mo jih tako, da beluševi vršički
gledajo iz slane vode in se
zmehčajo s pomočjo sopare. Ku-
hane odcedimo in pokapljamo z
maslom. Medtem ko se beluši ku-
hajo, spečemo tanke palačinke.
Kuhane beluše zavijemo v
palačinke tako, da vršički belušev
gledajo na vsaki strani iz
palačink. Palačinke položimo na
pomaščen pekač, potresemo z na-
ribanim poltrdim sirom in koščki
masla ter postavimo za 15 minut
v vročo pečico, ki smo jo ogreli na
200 stopinj C. Ponudimo kot to-
plo uvodno ali kot samostojno jed
skupaj s solato.
Pripravimo si lahko tudi
beluševe vršičke s pršutom ali
slanino. Beluše skuhamo v slani
vodi, kuhane odcedimo in ohla-
dimo. Ohlajene zavijemo v rezine
pršuta ali slanine ter polagamo v
pomaščen pekač in v pečici na hi-
tro spečemo. Posebej z obeh stra-
ni opečemo tanke rezine kruha,
lahko toast, ki smo ga prerezali
na polovico, ali tanki francoz. Na
opečeni kruh nadevamo opečene
rezine pršuta, v katere smo zavili
beluše, in ponudimo kot prigri-
zek k penečemu vinu.
Zelo enostavno si pripravimo
tudi belušev narastek. Večjo
količino belušev skuhamo v sla-
nem kropu. Pekač namažemo z
maslom ali margarino ter ga po-
tresemo z drobtinami. V pekač iz-
menoma nalagamo beluše, jih
prelivamo s smetano in potrese-
mo z drobtinami. Zadnja plast so
beluši, ki jih potresemo z drobti-
nami ter poškropimo z raztalje-
nim maslom. Pekač postavimo v
pečico in pečemo tako dolgo, da
se na vrhu naredi rahla skorjica.
Če beluše pripravljamo za glav-
ni obrok, jih za eno osebo potre-
bujemo 40 dekagramov, kot pri-
logo jih za osebo računamo od 15
do 20 dekagramov, za juho pa jih
po osebi potrebujemo 5 do 10 de-
kagramov. V hotelih beluše servi-
rajo v posebni posodi ali na po-
sebni mrežici za beluše. Pogosto
pa jih lahko vidimo tudi kot de-
koracijo slanih jedi.
Nada Pignar,
profesorica
kuharstva
PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC.
KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO
DUŠEVNO ZDRAVJE . - 275. NAD
Zakon, družina in
duševno zdravje
137. nadaljevanje
Terapevtski proces
zakona in družine -
na splošno - 64. nad.
Analiza prenosa ali
transfera - 2. nad.
Kdaj analiziramo prenos ali
transfer?
Seveda enotnega stališča glede
tega ni, večina avtorjev pa pou-
darja naslednja izhodišča:
L Prenos analiziramo, če vodi
do odpora.
Nekatere prenosne ali trans-
ferne reakcije izzovejo pri čla-
nih skupine odpore. Družinski
člani se nekaterih svojih misli,
čustev in drugega posebno radi
ustrašijo ali jih doživijo z
občutki krivde in želijo zato
pred njimi ubežati. Take reakci-
je so ponavadi v zvezi s sov-
ražnostjo, agresivnostjo in sek-
sualnostjo. Ker bi v takem pri-
meru prišlo do zastojev v terapi-
ji, je potrebno take reakcije pra-
vočasno analizirati.
2. Transfer analiziramo, ko je
dosežena maksimalna moč.
Eno osnovnih pravil je, da
pustimo, da se transfer razvije.
Prezgodnja analiza običajno
vodi do intelektualne igre in do
prepričevanja. Seveda moramo
hkrati paziti, da analize transfe-
ra ne začnemo prepozno, ker bi
bil tedaj posameznik preveč
zmeden glede svojih čustev;
prislop bi do travme, panike in
končno celo do njegovega bega
iz terapije. Nekoliko bolj zgodaj
analiziramo prenos v samem
začletku terapije, ker takrat ose-
be še ne morejo prenesti toliko
prenosnih čustev kot pozneje.
Prav tako pohitimo z analizo
transfera pred daljšim dopus-
tom, da člani skupine ne bi no-
sili predolgo s seboj prenosnih
čustev in stališč. Nekateri stro-
kovnjaki menijo, da je treba
bolj zgodaj analizirati, kadar
smo priča ambivalentnim čust-
vom (kjer pomenijo npr. pozi-
tivna čustva odpor proti
globljim sovražnim Čustvom) in
kadar prenosna ali transferna
čustva izostanejo. Ali bomo v
nekem primeru zares začeli z
analizo prenosa, je končno od-
visno tudi od sposobnosti čla-
nov skupine, da prepoznajo že
manjše vzgibe v sebi in jih zmo-
rejo tudi ustrezno analizirati.
Naslednjič pa bomo govorili o
tem kako analiziramo prenosne
ali transferne reakcije.
mag. Bofan Sinko
MOTO CENTER PTUJ
Za zanesljivo vožnjo
Mraz, ki se je čez noč prelevil v vročino, je prikli-
cal motoriste. Vendar motorji zaradi dolgega zim-
skega spanja niso pripravljeni na življenje na cesti.
Da bodo njihovi lastniki varni, poskrbijo v Moto
centru Ptuj, kjer Simon Habjanič in Mišo Perkovič
skrbita za jeklene konjičke. Pravita pa, da bodo
ptujske ceste letos bolj polne motorjev, saj je veliko
jeklenih konjičkov iz njihove trgovine dobilo nove
lastnike. Skupaj s klubom motoristov Kurent Ptuj
pa poskušajo mlade lastnike naučiti varne vožnje in
jih opozoriti na nevarnosti tega lepega športa.
Tekst in foto: Milan Krajnc Pavlica
Mišo Perkovič preverja, ali je vse na svojem mestu.
Krvodajalci
18. APRIL - Smiljana Žuran, Mihovci 76, Rudolf Petro-
vič, Pacinje 28, Jakob Janžekovič, Strejaci 7, Stanislav
Brodnjak, Dravinjski Vrh 11, Ivan Karo, Vintarovci 18,
Franc Petek, Bratislavci 58, Tomo indžič, Osojnikova 25,
Ptuj, Viktor Mlakar, Jurovci 25, Valentin Turnšek, Spuhlja
68/b. Anica Bedrač, Rimska ploščad 15, Ptuj, Rudi
Tašner, Tibolci 24, Sandi Roškar, Pobrežje 146/a, Smil-
jan Kovačec, Slomi 1, Hedvika Pulko, Lovrenc na Drav-
skem polju 2, Vlado Bedrač, Zagrebška 81, Ptuj, Marjana
Rozman^ Pobrežje 47, Janja Toplak, Langusova 30, Ptuj,
Branko Čepič, Prešernova 20, Maribor, Andrej Kozel, Ve-
lika Varnica 6, Miran Lah, Ptujska 2, Ormož, Venčeslav
Trafela, Videm pri Ptuju 5/a, Roman Kostanjevec, Zago-
jiči 21, Milan Herga, Drstelja 29, Franc Cigula, Dornava
141.
20. APRIL - Dušan Pšajd, Črmlja 5, Anton Švarc, Bišečki
Vrh 3, Janez Čeh, Biš 14, Marjeta Kraner, Sp. Žerjavci 3,
Marija Levanič, Mihovci 75, Boža Meglič, Levanjci 2/a,
Zvonko Janžekovič, Brezovci 11, Franc Fras, Kraigherje-
va 23, Ptuj, Lidija Vastič, Ul. 5. prekomorske 16, Ptuj,
Antonija Korent, Črmlja 12, Bojan Kramberger, Arbajter-
jeva 5, Ptuj, Mihael Valdhuber, Destrnik 14, Janez Arnu-
ga, Ločič 2, Silva Rojs, Jurovci 25, Vladimir Breznik, Biš
36/a, Franc Rajšp, Destrnik 55, Srečko Pukšič, Destrnik
2, Milena Ozvatič, Ločki Vrh 1, Roman Korent, Črmlja
12, Stanislava Emeršič, Mezgovci 3, Anton Zelenik, Sve-
tinci 4Q/a, Ema Murko, Vintarovci 23, Janez Korent,
Črmlja 20, Oto Mesarič, CMD 17, Ptuj, Boštjan Kolar,
Gorišnica 117, Marija Voda, Doiič 10, Olga Toplak, Mai-
strova 11, Ptuj, Ljudmila Lah, Bišečki Vrh 32, Stanko
Veldin, Ul. 5. prekomorske 17, Ptuj, Radko Rodošek,
Planjsko 23, Franc Kukovec, Placar 7/a, Rudi Fridl, Ločki
Vrh 27, Marija Oman, Levanjci 23, Marjan Lenart,
Strmec 3/b, Štefan Lenart, Destrnik 31, Milica Bezjak,
Ločič 27, Fanc Paj, Pongrce 4, Anton Brodnjak, Placar
19, Marjan Ozvatič, Ločki Vrh 1, Marija Čeh, Bišečki Vrh
2, Irena Korent, Črmlja 20, Branko Meško, Jiršovci 51,
Anton Topolovec, Velika Varnica 15, Franc Bolčevič, Za-
sadi 1, Marija Tašner, Ločič 25, Zdenka Pšajd, Črmlja 5,
Franček Lenart, Jiršovci 51, Miran Artič, Prepolje 37,
Mirko Benfič, Sobetinci 35, Vito Plazar, Sarajevska 5,
Maribor, Zoran Marjanovič, Veluščkova 3, Maribor, Ja-
nez Rodošek, Trniče 43, Miran Fras, Cirkovce 68, Kon-
rad Kirbiš, Dobrina 22/c, Janez Tašner, Bišečki Vrh 39,
Danijel Visenjak, Dravska pot 6, Miklavž na Dr. polju,
Aleš Vrabl, Ormoška c. 87, Ptuj, Edvard Ljubeč, Biš 43,
Siavko Cizerl, Tomšičeva 40, Slovenska Bistrica, Anton
Mlakar, Čučkova 11, Kidričevo.
PIŠE: ING. MIRAN GLUŠIČ / * V VRTU * V VRTU t V VRTU * V VRTU * V VRTU

Sončno in toplo vreme zadnje dni v aprilu je naravo in vrt tako vzpodbu-
dilo, da sta vzcvetela v vsej prelesti pomladnega cvetja in vonjav. V tem
obdobju pa narava in vrt za svojo rast in razvoj potrebujeta občutno več
vlage, kot je je bilo doslej s spomladanskimi padavinami. Nadejamo se jih
več v maju, ko že po vremenskem pregovoru: "Če je v maju dosti dežja,
bo v jeseni dosti blaga," lahko od pravočasnih padavin pričakujemo uspešno vrtnarjevo
leto.
V SADNEM VRTU je drevje odcvetelo in že je
mogoče oceniti, kako se je za to leto zavezala le-
tina. Z zavezanostjo plodičev se v sadonosniku
nadaljuje skrbna nega sadnega drevja, da bi se
rast in razvoj drevesa ter njegova rodovitnost
enakomerno razvijala. Enakomerni razvoj pri
sadnem drevesu omogočimo z redno nego dre-
vesa, pravilno prehranjenostjo in popolnim varst-
vom pred boleznimi in škodljivci. Ce v času po
cvetenju sadno drevje ni prehranjeno ali da bo v
pomanjkanju kakšen drug rastni pogoj, kot sta
vlaga in toplota, bo posledica prekomerno junij-
sko trebljenje plodov. Izredno bodimo pozorni
na prvi pojav listnih uši na mladih poganjkih, ki
lahko v nekaj dneh povsem zavrejo razvoj dreve-
sa, ali krvavo uš, ki povzroči neozdravljive
poškodbe celičja in drevo prične odmirati.
Pri jablanah in hruškah se v tem času prično
množiti rdeči pajek in hruševa bolšica, pri leski
pa hrošček lešnikar. Pojav škodjivcev moramo
opazovati, njihov razvoj pa poznati, da
dosežemo uspešno varstvo. Škodljivce, ki sadno
rastlino objedajo, kot so razne gosenice, uničimo
z dotikalnimi strupi, uši, ki iz rastline sesajo rast-
linski sok, pa uničimo s pripravki, ki naredijo rast-
linski sok uničujoč zanje. Pri izbiri in uporabi stru-
penih pripravkov se strogo ravnamo po navodi-
lih, da ne bi prišlo do škodljivih posledic za
zdravje in okolje. V minulem obdobju je vegetaci-
ja naglo napredovala, zato pri mladem drevju, ki
mu oblikujemo obliko drevesne krošnje, ne sme-
mo zamuditi začetnih opravil pri pletvi in pinci-
ranju mladih poganjkov ter njihovem usmerjanju.
Iz brstov lanskoletnih okulantov so vzbrstele mla-
dike, ki jih je potrebno privezati ob oporo, v oko-
lici cepilnega mesta pa iz podlage odstraniti po-
ganjke, da omogočimo neovirano rast cepiča.
V OKRASNEM VRTU so odcvetele zgodaj
cvetoče pomladanske čebulnice: žafrani,
zvončki, hijacinte, narcise in tulipani. Gojitelji
tega spomladanskega cvetja si žele v čim večjem
obsegu te rastline ohraniti, da bi zacvetele tudi
prihodnje pomladi. Odcvetelim čebulnicam je
potrebno negovati in ohraniti zelene liste vse do
konca vegetacije. Listi, ki osvajajo organsko hra-
no, prehranjujejo čebulico, da si nabere moči za
naslednjo vegetacijsko dobo in tvorbo novih
čebulic za njihovo razmnoževanje. Trate, v kateri
gojimo katero koli okrasno čebulnico, ne kosi-
mo, dokler njihovi listi ne dozore, ko prenehajo
osvajati organsko hrano oziroma ko izgube listno
zelenilo. Listov narcis ne zavozljamo v šope, ker
s tem omejimo asimilacijo in dihanje listov,
zmanjšamo prehrano čebulice ter povečamo
okužbo s plesnijo in rastlinsko gnilobo listov.
Ovenelo cvetje odstranimo, da rastline ne bi po-
rabile preveč hrane za tvorbo semena, ki ga ne
potrebujemo, saj čebulic ne razmnožujemo s se-
menom. Čebulic ne izkopavamo vsako leto, v
tleh si naberejo moč za naslednje leto. V času ve-
getacije jih gnojimo s fosfornimi in kalijevimi gno-
jili in varujemo pred plesnijo in drugimi bolezni-
mi.
V	ZELENJAVNEM VRTU pričenjamo majske
setve korenovk - peteršilja, korenčka, rdeče
pese, pastinaka - za jesensko porabo v svežem
stanju in konzerviranje. Majniški posevki nekate-
rih vrtnin dajo kakovostnejši in trpežnejši pridelek
kot pa zelo rane setve. Do sredine maja lahko
posejemo na prosto vse vrste za mraz občutlji-
vejših vrtnin plodovk in stročnic, ker se bo dotlej,
ko bodo kalile, dokončno prenehalo obdobje z
nevarnostjo pozebe. Za visoki fižol je priporočlji-
vo pripraviti oporo pred sajenjem, da pozneje ne
poškodujemo rastlin.
V	maju sejemo le sorte solate, ki gredo pozno
v cvet in dobro prenašajo poletno vročino: atrak-
cija, braziljanka, ljubljanska ledenka, dalmatin-
ska ledenka, leda, unicum in great lakes. Endivi-
jo sejemo šele od srede junija naprej. Če jo seje-
mo pred najdaljšim dnem, rada uide v cvet, pre-
den je pričela tvoriti listno rozeto.
###
Po biokoledarju so ugodni dnevi za list 1., 2., 9.
in 10. maj, za plod 3., 4., 11. in 12. maj, za koreni-
no od 4. do 7. in 12. maja ter za cvet 5. In 6. maj.
Miran Glušič, ing. agr.
TEDNIK - Petek, 5. maj 2000
MEDNARODNI KONGRES KOZMETIKE V PARIZU
11
OD TOD IN TAM
Celostna pot do lepote
Nadaljevanje iz prejšnje številke
V današnjem času, pravijo
strokovnjaki pariškega kongre-
sa, so akne poseben problem in
zadevajo skoraj vsakogar skoraj
vsa obdobja. Povedali so, da
akne prištevamo med obolenja
žlez lojnic, ki jih povzročajo
hormoni. Lahko bi rekli, da gre
za neke vrste narodno obolenje,
saj je skoraj vsakdo trpel za
aknami v času pubertete. Najso-
dobnejši postopki igrajo po-
membno vlogo, saj se pri tem
uporabljajo metode, ki
zmanjšujejo nastajanje loja in
vodijo k izboljšanju bolezni.
Poudarili so, da je huda oblika
aken vedno povezana z močno
seborejo. Pri tem igrajo veliko
vlogo androgeni hormoni, ki
stimulirajo žleze lojnice k pro-
dukciji vedno večjih količin
loja. Prikazane so bile terapije
za zmanjšanje produkcije loja,
antibakterijski učinki odstran-
jevanja ogrčevin, tretmani za
odpravo brazgotin. Posebej pri-
merne so tako imenovane glo-
binske kure in zeliščni peelingi,
pa tudi pilingi s sadnimi AHA
kislinami. Pri tem se uspešno
kombinira tudi mikrodermoa-
brazija, še zlasti pri koži s širo-
kimi porami.
Prava atrakcija kongresa je
bila kozmetična dermoabrazija
proti vidnim znakom staranja
kože, da smo videti jutri mlajši
kot danes. Pri tem velja omeniti
inovativno metodo s kisikom.
Zakaj pride do pomanjkanja
kisika?
Vzrok za to, so povedali stro-
kovnjaki, so škodljivi vplivi
okolja, klimatske naprave, slabo
prezračeni prostori, premalo gi-
banja, veliko sedenja, napačno
dihanje, napačna prehrana,
stres, cigarete in alkohol. Pose-
bej slabo preskrbljeni s kisikom
so ljudje po 40. letu starosti. Po-
manjkanje kisika povzroča sla-
bo prekrvavitev telesa, kože
obraza in vseh celic. Koža se hi-
treje stara, izgubi sposobnost
zadrževanja vlage. Postane
suha, groba in bleda.
Koža je ogledalo naše duše,
zato ji privoščimo nekaj dobre-
ga, to je lipogensko terapijo s ki-
sikom, ki temelji na 99% čistem
kisiku. Že po 15 minutah vpliva
delovanje kisika na kožo obraza
in celega telesa. Popravi se iz-
menjava snovi v celicah, obnova
kože. Tovrstna terapija senza-
cionalno dopolnjuje lipogenske
produkte, koncentriran mole-
kularni kisik pa pospešuje
preskrbo kože s kisikom in je
učinkovito dopolnilo moder-
nim kozmetičnim tretmanom.
Kot dopolnilna nega so še ved-
no morske alge, ki so jih progla-
sili kot pravi čudež, saj se kot
podlage pred kremami vsakod-
nevno uporabljajo za vlažnost,
napetost, preprečevanje mnogih
bolezenskih težav na koži in se-
veda staranja, saj so podobne
tekočini v našem tkivu, imajo
enak ionski naboj kot človeška
koža. Gre za želatinasto snov,
sestavino iz morja, ki v
povrhnjici nabrekne in najbolj
naravno dvigne gube, omili pa
tudi podočnjake.
Pariški strokovnjaki še vedno
stavijo na obstojni vitamin C,
zaradi katerega naj bi se koža
počasneje starala. Povečuje tudi
tvorbo kolagena ter kožo ščiti
pred škodljivimi vplivi iz okol-
ja, ki jim je koža v vseh letnih
časih zelo izpostavljena. Tudi
pigmentne pege, lise in madeži
se odlično odstranjujejo ali vsaj
posvetlijo.
Kot prava posebnost je bila iz-
postavljena hialuronska kislina,
ki spada k osnovni substanci
veznega tkiva. Ker koža s svoj-
im videzom kaže tudi naše raz-
položenje, naš značaj in našo
starost, si izboljšamo videz s
hialuronsko kislino, za katero
lahko rečemo, da je prava poseb-
nost za vlažnost, napetost in
mehkobo kože, kar pomeni, da
omogočimo sposobnost vezave
vode v vrhnjici in usnjici. Zani-
mivo je, da je molekulska masa
hialuronske kisline visoka in
zadrži tristokrat toliko vode,
kot je njena lastna teža. Nahaja
se tudi v medceličnih prostorih
vrhnjice in tako skrbi ponovno
za napetost in mehkobo.
Poroženeli del vrhnjice se, pra-
vijo strokovnjaki, zaradi pravil-
ne vsebnosti hialuronske kisline
tudi ne lušči.
Veliko govora je bilo tudi o
mioliftu obraza, če želimo po-
praviti celoten videz ohlapne,
zgubane in aknaste kože. Upo-
rabljamo stimulacijske tokove,
ki jih kombiniramo še z galvan-
skim tokom, pri tem pa upo-
rabljamo še čiste ekstrakte mor-
skih alg in obstojnega vitamina
C, ki prodirajo globoko v kožo
in pospešujejo novo nastali vo-
dotopni kolagen, ki daje koži
napetost, elastičnost in svežino.
Poročilo pripravila:
Zdenka Kahne,
svetovalka za lepoto
PREJELI SMO
Sežigalnica Kidričevo?
(Odgovor g. Janezu Zoretu, Tednik 13. 4. 2000)
V odgovoru na moje pisanje v zvezi z načrtovano
gradno sežigalnice Kidričevo trdite, da tak način
ravnanja z odpadki (sežiganje) omogoča odpravo
vseh vplivov na okolje ali pa vsaj zmanjševanje
teh na najnižjo možno mero. Prav ta "najnižja
možna mera" pa je tista neizbežna, zlovešča stvar-
nost, s katero bi nas morali vi kot plačani varuhi
okolja seznaniti, namesto da zavajate javnost s
trditvami, da "ne obstaja nevarnost nadaljnjega
razvrednotenja okolja in prostora, kjer se bodo
tako objekti gradili". Z novo uredbo o emisiji sno-
vi v zrak iz sežigalnic komunalnih odpadkov, ki
je stopila v veljavo 14. aprila 2000 in je nadomes-
tila uredbo iz leta 1994, je država uzakonila naše
umiranje na obroke. Dovoljenje emisije so po
novi uredbi pošastno višje, od 2 do 12 krat v pri-
merjavi z uredbo iz leta 1994, ki se je skoraj v ce-
loti skladala s predlagano novo direktivo EU, ki je
sicer še v proceduri Evropskega parlamenta, a tik
pred sprejetjem. Skrivate se sicer za trditvijo, da
je nova uredba le prevzem pravnega reda EU, ne
poveste pa, da EU z novo direktivo postavlja dras-
tično zmanjšanje dovoljenih emisij, take, kot so
bile, kot že rečeno, v naši uredbi leta 1994. Na-
mesto naprej je torej država z novo uredbo storila
velik korak nazaj na račun zdravja svojih ljudi.
Najbolj nevarnih emisij pri sežiganju, dioksinov
in furanov (v Evropi 1 nanogram/m3) pa nova
uredba sploh ne omenja posebej in jih torej sploh
ni potrebno nadzorovati (uredba omenja le kon-
trolo nad koncentracijo organskih spojin,
izraženih kot celotni organski ogljik v zgoreval-
nih plinih)! Dioksini in furani, zlovešči morilci
na dolgi rok, so po poročilu Evropske komisije iz
oktobra 1999 tako nevarni, da raziskave sploh ne
morejo potrditi, da najmanjša še varna doza ob-
staja! Pri nas pa so torej spretno skriti v organskih
spojinah! Ljudem ne poveste, da je dioksin strup,
ki povzroča raka, genetske poškodbe, prizadetost
še nerojenih otrok, ki se rode pohabljeni, in še
celo vrsto za človeka usodnih škodljivih vplivov.
Ne poveste, da je dioksin bioakumulativen strup,
da ga bomo ne samo dihali, ampak tudi direktno
zauživali s hrano, saj se odlaga in nabira v rastli-
nah in živalih in končno v človeku. Poleg nepos-
redne škode, ki jo bo povzročil človekovemu
zdravju, se bo kot izvirni greh prenašal z materi-
nim mlekom v dojenčka, kajti iz človekškega or-
ganizma (torej ženskega) se lahko izloča le na ta
način. Če otrok ne bo že kot plod zaznamovan s
telesno pohabo, bo z materinim mlekom kot vi-
rom življenja dobival stup! In vse to z blagoslo
vom te države, vašega ministrstva in vas osebno!
Daljše pišete, da se zavedate škode in posledic
neodgovornega ravnanja in odnosa do okolja v
preteklosti in izražate veše razumevanje za naš
strah in nezaupanje danes v zvezi s haldo kot od-
lagališčem ostankov po sežiganju. Prav ganljiva je
vaša skrb za "sanacijo" halde. Ob tem celo zlorabi-
te moj opis zaraščanja halde po naravni poti in
omembo, da se je veliko . posajenih dreves
posušilo, češ, to je dokaz, da je naravni proces pre-
počasen in dolgotrajen. Sedaj boste torej naravi
pomagali tako, da boste to, kar je s prvobitno na-
ravno močjo zraslo in površinsko zacelilo rano,
zasuli z novimi, še bolj nevarnimi snovmi. Nam je
pač vseeno, ali rastejo gori divje, prvobitne rast-
linske združbe ali cel drevored Kučanovih (ali ko-
garšnjihkoli) lip. Važno je, da je površina prekrita
z zeleno odejo in veter več ne raznaša strupa.
Dobro veste, da celostna sanacija (vključno s
podtalnico) ni mogoča le s prekritjem površine.
Novo odlaganje še bolj strupenih snovi pomeni le
še hujše onesnaževanje, zato so vaše trditve o sani-
ranju starih okoljskih bremen zgolj zavajanje v
dobro načrtovalcev sežigalnice, ki pač rabijo de-
ponijo. Uničili boste naše domove, oddaljene le
nekaj sto metrov (najbližje hiše še manj!), polja in
gozdove daleč naokrog. Pridite enkrat sem k nam,
oglejte si v živo in od blizu ta naša čudovita polja:
ječmen se pravkar klasi, bujno zeleneča pšenica se
poganja k soncu, krompir se košato razrašča, slad-
korna pesa že tvori obetajoče rozete, koruzni
kalčki se trudijo prodreti na plan, zrasti in obro-
diti človeku v blagor. Krave zadovoljno mulijo
sočno mlado travo, ptice skrbno čujejo nad novim
zarodom (tudi na haldi), čebele radostno brenčijo
in nabirajo sladko mano za vse nas! S temi polji in
od njih živimo! Pa ne samo mi, tudi vi, ki si s svo-
jimi talenti služite vsakdanji kruh na druge
načine, ste končno odvisni od matere zemlje. Ne
drznite si storiti novega zločina nad naravo!
Pravite, da je potrebno osveščanje, izobraževan-
je širše javnosti in da so predlogi in pripombe,
predvsem lokalnega prebivalstva, dobrodošli in v
pomoč stroki in da se je prav zato investitor sku-
STROKOVNJAKI ENERGETSKE PISARNE SVETUJEJO
Prezraievanje z izkoriščanjem
odpadne toplote zraka
Nadaljevanje iz prejšnje številke
c)	Organske spojine
V stanovanje vnašamo različne
snovi, ki vsebujejo organske
spojine, te pa se še dolga leta
izločajo iz različnih barv, lakov,
zaščitnih premazov za les, lepil
smol in od drugod. Najpo-
membnejši onesnaževalec je for-
maldehid, ki se izloča iz raz-
ličnih vezanih plošč in lakov,
ter še nekateri drugi, kot so pen-
taclorfenol (različne lesne
zaščite), različni benzoli (barve,
lepila, laki), akrilati (barve,
laki), vinilkloridi iz plastičnih
materialov in drugi. Da očisti-
mo zrak teh spojin, je potrebno
zadostno zračenje prostorov v
daljšem časovnem obdobju, po-
sebej pri novih stanovanjih, ko
kupimo novo pohištvo, barva-
mo stanovanjske prostore, laki-
ramo parket, polagamo nove tal-
ne obloge itd.
d)	Mikroorganizmi
Zrak v bivalnih prostorih vse-
buje tudi različne bakterije, vi-
ruse in druge mikroorganizme,
ki lahko ob ugodnih pogojih,
posebej povišani relativni vlagi,
povzročajo različne bolezni.
e)	Radon
Zadnje čase je precej govorjen-
ja in pisanja o radonu, zato še
nekaj besed o tem naravnem
žlahtnem plinu. Slovenija se s
problemom radona za sedaj, saj
v javnosti tega ni zaslediti, ne
ukvarja intenzivno.
Radon je torej naravni žlahtni
plin, ki nastaja ob naravnem
razpadanju radioaktivnih snovi,
ki so v različnih koncentracijah
prisotne v kamninah in zemlji.
V stavbe prodira predvsem iz
tal, v manjši količini pa iz grad-
benih materialov, kot so narav-
ni kamen, glina, opeka, mavec
itd. Najmanj radona se izloča iz
lesa in lesenih konstrukcij.
V človeško telo prodira skozi
dihalne poti in se nalaga v
pljučih. Pri nadaljnjem radioak-
tivnem razpadu radona nastaja-
jo delci alfa, ki imajo kratek do-
seg, vendar veliko energijo in s
tem možnost poškodb tkiva.
Kako visoke so koncentracije
radona v prostorih, je mogoče
ugotoviti samo z ustreznimi me-
ritvami. Izmerjene normalne
srednje vrednosti za koncentra-
cijo radona v kubičnem metru
zraka v prostoru znašajo 50
Bq/m3. Trenutno se kot kri-
tična vrednost smatra 500
Bq/m3, v nekaterih evropskih
državah, kot npr. Švedska, kjer
je geološka sestava tal pretežno
iz starih kamenin, kot so granit
in tonalit, pa je dopuščena kon-
centracija radona do 100 Bq
(becquerelov) v kubičnem me-
tru zraka v prostoru. Za
zmanjševanje običajne naravne
koncentracije radona v bivalnih
prostorih zadostuje redno
zračenje. Če pa je koncentracija
radona povečana, moramo zago-
toviti tesnjenje predvsem klet-
nih prostorov in izvesti prisilno
prezračevanje.
2. NAČINI
PREZRAČEVANJA
a) Naravno prezračevanje
Nekontrolirano vdiranje zraka
v bivalne prostore omogočajo
različna netesna mesta v stavbi,
kot so okenske in vratne pripire,
špranje pri roletnih omaricah in
netesno vgrajeno pohištvo. To
prezračevanje je odvisno od
temperaturne razlike, jakosti in
smeri vetra in se neprestano
spreminja, zato količino zraka
in število izmenjav pri takih
razmerah težko določimo. Po
izkušnjah in nekaterih meritvah
znaša pri normalno tesni zgrad-
bi število izmenjav od 0,1 do 0,4
krat na uro. Takšna količina
zraka ne zagotavlja čistega zra-
ka. Tako je bolje netesna mesta
čimbolj zmanjšati s tesno
vgradnjo stavbnega pohištva in
dodatnim tesnjenjem okenskih
špranj in vrat, zadostne količine
zraka pa zagotoviti na druge,
čimbolj kontrolirane načine.
Najbolj razširjena je metoda z
odpiranjem oken. Kot dolgo-
trajno zračenje je tudi zračenje s
priprtimi okni, ki ostanejo
priprta večini dneva in noči. S
tem načinom zagotovimo 1 do 4
kratno izmenjavo zraka v pros-
toru, vendar tak način pred-
stavlja v hladnih dneh tudi veli-
ko izgubo toplotne energije po-
trebne za ogrevanje.
Veliko primernejše je kratko-
trajno intenzivno zračenje pros-
torov z odpiranjem oken. V ena-
komernih časovnih intervalih
(npr. vsake tri ure) odpremo za
kratek čas (5-10 min) okna na
stežaj. V tem času znaša izmen-
java zraka med 9 in 15 krat na
uro, kar pomeni, da se celotna
količina zamenja v 4 - 8 minu-
tah.
Nadaljevanje prihodnjič
Če se vam je ob prebiran-
ju sestavkov v zvezi z učin-
kovito rabo energije poro-
dilo kakšno vprašanje, ga
lahko pošljete na Tednik
ali v energets kosvet oval no
pisarno in strokovnjaki
vam bodo odgovorili; če
bo vprašanje zanimivo za
širši krog bralcev, tudi v
Tedniku.
paj z občino Kidričevo odločil predstaviti projekt
sežigalnice krajanom v bližini lokacije. Ne poves-
te pa, da gre v resnici za načrtno zavajanje ljudi, ki
se pričenja z ogledom vzorčne sežigalnice na Du-
naju (ni pa navdušenja pri organizatorju obiska
Dunaja tudi za ogled tamkajšnje deponije, šele na
naše vztrajanje smo si jo lahko ogledali pobliže).
Dobro veste, da ta sežigalnica služi sežigal-
niškemu lobiju za lovljenje novih kupcev, da de-
luje v optimalnih pogojih, da je vsaj 3 - 4 krat
dražja od načrtovane v Kidričevem oziroma je
sploh neocenljive vrednosti, saj se neprestano iz-
popolnjuje. Načrtovana sežigalnica v Kidriečvem
naj bi stala 250 milijonov DEM, v Avstriji bi
sežigalnica takšne kapacitete po navedbi pozna-
valcev stala vsaj 600 milijonov DEM. Če upošte-
vamo, da gre velik del cene naložbe za varovanje
okolja, si lahko tudi mi "navadni" ljudje pred-
stavljamo, kakšna bi bila varnost kidričevske
sežigalnice, (da sploh ne pomislimo na možno
zlorabo za sežiganje nevarnih odpadkov). Če bo
prekršila ohlapne omejitve nove uredbe, bo
plačalo podjetje 200.000 SIT, odgovorna oseba pa
50.000 SIT kazni. Toliko je torej vredno naše
zdravje ali dobesedno naše življenje. (Kolikšna je
kazen za podjetje in posameznika, če pravočasno
ne odda davčne napovedi oz. napovedi za odmero
dohodnine?)
Zavedamo se, da niti te širokogrudne norme ne
bodo upoštevane. V naši neposredni bližini lahko
na lastne oči vidimo, kako sedanji Talum ravna s
svojimi odpadki in se hkrati poteguje za certifikat
ISO 14001! Oglejte si črno odlagališče pepela
("kicverk") ali pa še aktivni del halde in raziščite,
kaj vse se tam dogaja in skriva! Kaj dovaža Ekoles
v Talum in iz njega? Dobra stara halda in "kic-
verk" vse preneseta, požreta in skrijeta!
Same predstavitve z diapozitivi s Talumovo eki-
po in neumornim dr. Medvedom pa so sploh eno
samo manipuliranje z ljudmi! Pri tem jim izdatno
pomaga župan občine Kidričevo, ki upa, da bo
kakšna drobtinica z bogatinove mize kanila tudi v
občinski lonček. Ob tem se ne sramuje niti prikri-
tih groženj, češ, sežigalnica bo tako ali tako stala,
ker bo država uporabila svoje mehanizme, kot je
baje zatrdil minister Gantar, mi pa bomo ostali
praznih rok. Prodajamo se torej za kanalizacijo!
Kanalizacija Dravskega polja, ki je vsekakor nuj-
na, ni in ne more biti stvar ene lokalne skupnosti,
ampak regijski, če ne kar državni projekt! Omen-
jene predstavitve potekajo v okviru zborov
občanov. Ti vsebujejo po predlogu sklicatelja,
župana, dve točki dnevnega reda: predstavitev
sežigalnice in razno (to razno pa je smešenje in
diskreditiranje posameznikov, ki si drznejo misli-
ti s svojo glavo in kaj kritičnega vprašati ali pri-
pomniti). Prav ti zbori občanov naj bi zbrali
mnenje občanov o načrtovani gradnji in služili
občinskemu svetu kot orientacija pri nadaljnjem
odločanju v zvezi s tem. Vendar smo le pri nas v
Strnišču izkoristili svojo legitimno pravico, do-
polnili dnevni red in sprejeli določen sklep. Šele s
prebiranjem statuta občine Kidričevo smo sklica-
telja (župana) prisilili, da je naše zahteve upošte-
val. Vztrajno je trdil, da imamo le predstavitev in
nismo tu zato, da bi odločali o dnevnem redu in
sprejemali sklepe. Na drugih zborih občanov, vsaj
za dva (Lovrenc, Njiverce) vem to zagotovo, so
ljudi prepeljali žejne čez vodo. Vešči besedovanja,
manipuliranja in smešenja so ljudi pripeljali do
tega, da so resignirano obmolknili ali pa celo
predčasno zapustili zbor. Pri tem so jim pomagali
občinski možje (pravzaprav mož), ki smo jih izvo-
lili prav ti ljudje. Namesto da bi ljudem razložili
njihove pravice, ki jih imajo kot zbor občanov
(67. in 70. člen statuta občine!), so pomagali nasil-
nim lovcem za zaslužkom, ki hočejo bogateti na
račun zdravja soljudi. Takšna je torej dobro-
došlost pripomb lokalnega prebivalstva.
G. Zore, pravite, da je ena od osnovnih nalog
vašega ministrstva varstvo okolja in s tem poveza-
na skrb za zdravo bivanje ljudi. Dokažite to z de-
janji! Prisluhnite še drugi strani. Ne podpirajte
tako dvomljivega projekta, ki pomeni ekološki sa-
momor Dravskega polja in Slovenije!
Marija Škafar
12
Petek, 5. maj 2000 - TEDNIK

SVETINJE / VEC KOT 30 KONJ Z VOZOVI POD STARO SOLO
Na jurjevo blagoslov konj
Na velikonočni ponedeljek, 24. aprila, na jurjevo, so na Svetin-
jah tokrat že drugo leto pripravili obred, ki so ga nekoč poznali
v skorajda vsaki fari - blagoslov konj. Obred je po dopoldanski
maši opravil domači župnik Janez Gorgner.
Prireditev je potekala v orga-
nizaciji fare Svetinje in Prleš-
kega konjeniškega kluba, poma-
gali pa so tudi člani Turistič-
nega društva Ivanjkovci. Letos
so lastniki na prireditev prignali
že več konj kot v lanskem letu.
Več kot 30 konj različnih pasem
in velikosti (otroci so imeli na-
jvečje veselje s poniji in
žrebički) je bilo zbranih pod sta-
ro šolo. Na nekaterih so lastniki
prijahali, nekaj so jih vpregli
tudi v vozove in zapravi j ivčke.
Župnik Janez Gorgner nam je
povedal, da poznamo Slovenci
star rek, ki pravi: "Z Bogom
začni vsako delo, da bo dober
tek imelo." Zato so nekoč, pre-
den so prvič gnali živino na
pašo, opravili na jurjevo blago-
slov konj in na ta način prosili
sv. Jurija, ki je med drugim za-
vetnik konj, za veliko zdrave
živine in dobro letino. Po drugi
svetovni vojni je bilo pri nas
konj vedno manj. Veljali so za
simbol bogastva, iz hlevov pa so
jih izrinili tudi traktorji. V
zadnjih letih število konj, ki so
namenjeni za šport in rekreacijo
in ne več za vleko tako kot
nekoč, narašča. Na ormoškem
področju so lastniki združeni v
Prleški konjeniški klub. Letos
so se po blagoslovu odpravili na
sedež društva, ki je v Malem
Brebrovniku na domačiji
Koščevih, kjer so se dogovorili o
nadaljnjih aktivnostih, pred-
vsem pa o tem, kako bodo pote-
kale letošnje konjeniške igre, ki
bodo predvidoma v avgustu.
Pred tem bodo v juniju in juliju
pri Koščevih organizirali šolo
jahanja, za katero vlada veliko
zanimanje tudi med izkušenimi
jahači. Vodil jo bo Miha
Kovačič mL z Meljskega Hriba
pri Mariboru ob pomoči Boštja-
na Kosca.
Majda Fridl
Župnik Janez Gorgner je blagoslovil več kot 30 konj
Konj in vozov so bili posebej veseli otroci
Po maši je množica obiskovalcev prisostvovala obredu blagoslova konj pod staro šolo na Sve-
tinjah.	Foto: Majda Fridl
PTUJ / NAJUSPEŠNEJŠI NA NAJUSPEŠNEJŠIH
Maxi taksi za osvežitev
Prvo ptujsko zasebno taksi
podjetje je te dni zamenjalo zla-
to rumene Daevvoojeve matize s
tremi modrimi lanosi. To pri-
naša več udobja in varnosti za
potnike. Robert Lesjak, direk-
tor podjetja, nam je zagotovil,
da se vožnja zaradi tega ne bo
podražila - za kilometer bo treba
kot doslej odšteti 90 tolarjev.
Vsi jekleni konjički vsebujejo
tudi klimatske naprave, tako da
se bomo v vročih dneh raje vozi-
li z njimi kakor hodili peš.
Podjetje, ki je lastnik maxi
taksijev, pa je naredilo novo
tržno potezo in tako sedaj na
svojih avtomobili vozijo napise
najuspešnejših podjetji na Ptuju
pod sloganom: »Najuspešnejši
na najuspešnejših.« Pridružite
se jim tudi vi.
Tekst in foto:
Milan Krajnc Pavlica
Osvežitev za poletne dni.
NOVO MESTO
Ptujski Daemobil med Dolenjci
Daemobil, pooblaščeni pro-
dajalec in serviser vozil zna-
mke Daevvoo, prav tako pa po
mnenju uvoznika najboljši ser-
viser za vozila Daevvoo v Slo-
veniji, z največjim tržnim
deležem prodanih avtomobi-
lov Daevvoo v preteklem letu,
se aktivno predstavlja ne
samo na Ptuju, kjer je začel
svojo pot, temveč tudi v No-
vem mestu. V aprilu je
razstavljal avtomobile na prire-
ditvi Avto žur v centru Novega
mesta. Svojo ponudbo je po-
pestril še z avtoplašči Kumho.
Daemobil se je predstavil v Novem mestu
TEDNIK - Petek, 5. maj 2000
13
PO NAŠIH KRAJIH
MARKOVCI / OB PRVEM OBČINSKEM PRAZNIKU PRIREDITVE VES TEDEN
"ie skupaj bomo dosti naredili!"
V občini Markovci so v ponedeljek, 24. aprila, pričeli priredit-
ve v počastitev prvega občinskega praznika, za katerega so iz-
brali 25. april, ko goduje farni zavetnik sv. Marko. Na igrišču
ob šoli sredi vasi so postavili velik prireditveni šotor, v kate-
rem so se do nedelje, 30. aprila, vrstile najrazličneše kulturne,
društvene, športne in zabavne prireditve.
Praznične prireditve so začeli
na velikonočni ponedeljek do-
poldne z občinskim tekmovan-
jem v šahu v gasilskem domu v
Bukovcih ter s tekmovanjem v
odbojki na mivki, ki je potekalo
v Markovcih. Zvečer pa so sku-
paj z OŠ Markovci predstavili
kaseto ljudskih pevk iz Zabo-
vcev, ki jo je konec lanskega leta
posnel glasbeni urednik Radia
Ptuj Ivo Ciani, ter zanimivo in
prvo tovrstno publikacijo
občinske raziskovalne naloge
Pesmi iz liikarske dežele avtori-
ce Jerneje Bombek Gobec.
Njen strokovni sodelavec je bil
soprog Mitja Gobec, ki je eno
od notno zapisanih ljudskih pes-
mi poskušal tudi zapeti. Ob izi-
du obeh publikacij je avtorjem
čestital markovski župan Franc
Kekec, predsednik Folklornega
društva Anton Jože Štrafela Mi-
lan Gabrovec je vodji in duši
skupine ljudskih pevk Tereziji
Maroh izročil pisno priznanje,
čestitkam pa se je pridružil tudi
farni župnik Janez Maučec. Po-
leg ljudskih pevk iz Zabovcev, ki
jih domačini imenujejo tudi "7
mladih", čeprav praznujejo že 25
let delovanja, se je občinstvu v
šotoru predstavila tudi mlada 6-
članska pevsko instrumentalna
skupina Orlovska banda ter
mladinski pevski zbor OŠ Mar-
kovci, ki ga vodi Jerneja Bom-
bek-Gobec.
Ob Dravi v Novi vasi so še isti
večer kljub prejšnjemu dežju
uspešno izvedli tudi tradicional-
no vuzemlico ali velikonočno
kresovanje. Zanimivo pri tem je,
da so fantje na kres naložili velik
vaški presmec, domačini pa so
drug za drugim prinašali veliko-
nočna jedila ter pijačo, tako da je
bilo ob kresu prijetno in veselo
tja do jutranjih ur.
Na sam praznični dan, v torek,
25. aprila, je od 15. ure dalje v
dvorani v Prvencih potekalo tek-
movanje v streljanju z zračno
puško. Ob 18. uri so se sestali na
svečani seji občinskega sveta.
Najstarejši svetnik Karel Ma-
jcen je županu Francu Kekcu
izročil županovo ovratnico z
občinskimi simboli, ki jo bo
odslej nosil na vseh pomem-
bnejših prireditvah v občini
Markovci in drugod. Zupan je
svetnicama in svetnikom pripel
svetniške priponke, občinske
simbole - zastave pa so izročili
tudi predstavnikom vseh 9
vaških skupnosti. Kulturni ut-
rip sta prispevala domačina, štu-
denta glasbene akademije Mojca
Sok na flavti in Tomaž Sok na
klavirju.
Nekaj po 19. uri so v OŠ Mar-
kovci odprli veliko razstavo
kmečkih dobrot ob različnih
priložnostih, ki jo je pripravilo
Društvo podeželskih žena Mar-
kovci, v šolskih prostorih pa so
pripravili razstavo svojih de-
javnosti tudi predstavniki vseh
18 društev, ki delujejo na
območju občine. V prireditve-
nem šotoru so ob dvajsetih nas-
topile vaške pevke in pevci.
V	sredo, 26. aprila, je dopold-
ne v OŠ Markovci potekalo tek-
movanje v namiznem tenisu, na
igrišču v Stojncih pa tekmovanje
v malem nogometu. Popoldne je
bila v šotoru velika prireditev za
male - otroški živ-žav, ki je bila
dobro pripravljena, zal pa ne
tako dobro obiskana. Še sreča, da
je pred šotorom nekdo postavil
veliko zračno blazino v obliki
gradu, na katerem so otroci vese-
lo poskakovali in si dali duška.
V	četrtek, 27. aprila, so do-
poldne nadaljevali tekmovanje v
malem nogometu, zvečer pa so v
šotoru pripravili pevski koncert,
na katerem so se predstavili cer-
kveni mešani pevski zbor Sveti
Marko, ki ga vodi Daniel Te-
ment, moški pevski zbor Kul-
turnega društva Alojz Štrafela
Markovci, ki ga vodi Srečko Za-
vec, na koncu pa še posebej kva-
litetna mladinska vokalna sku-
pina Kor, ki deluje v okviru kul-
turnega društva markovski zbor,
vodi pa jo prav tako študent
kompozicije na akademiji za
glasbo v Ljubljani Daniel Te-
ment. Veseli večer so nadaljevali
z veselico in muzikanti skupine
Veseli batači.
V	petek, 28. aprila, popoldne
si je veliko razstavo vseh društev
in organizacij v markovski šoli v
spremstvu župana Franca Kekca
z zanimanjem ogledal
predsednik državnega zbora
Janez Podobnik, ki si je po 18.
uri ogledal tudi prvi del velike
17. mednarodne folklorne revije
z nastopom sedmih skupin
Hrvaške in Slovenije. Vsem je
zaželel dobrodošlico predsednik
domačega folklornega društva
Milan Gabrovec. Po uvodnem
nastopu markovskih kopjašev so
se predstavili ljudski pevci FD
Markovci, zatem folklorna sku-
pina iz Slovenskih Konjic, folk-
lorna skupina iz Podgorcev,
folklorna skupina Bolnišnice
Ptuj, člani folklorne skupine iz
Nedelišča na Hrvaškem, folklor-
na skupina iz Lancove vasi, prvi
večer folklore pa so sklenili člani
domače folklorne skupine iz
Markovcev. Po prireditvi so po-
delili pokale in priznanja najbol-
je uvrščenim v športnih tekmo-
vanjih, v nadaljevanju pa so se
do jutranjih ur zabavali z ansam-
blom Prerod.
V soboto, 29. aprila, popoldan
je od 16. ure dalje v počastitev
občinskega praznika v Novi vasi
potekalo veliko gasilsko tekmo-
vanje, nekaj po 17. uri pa so pred
velikim prireditvenim šotorom
sredi vasi s skupnimi močmi
postavili majsko drevo. Zvečer
so kljub dežju pred polnim šoto-
rom nadaljevali drugi delo
mednarodne folklorne revije z
nastopom preostalih 8 folklor-
nih skupin iz Hrvaške in Slove-
nije. Po plesu malih kopjašev iz
OŠ Markovci je nastopila
otroška folklorna skupina OŠ
Markovci, zatem ljudske pevke
FD Markovci, pridružili so se
jim še domači ljudski pevci,
predstavili so se folkloristi iz
Cirkovc, prvič je nastopila folk-
lorna skupina Triglav iz Javnor-
nika pri Jesenicah, iz hrvaškega
Varaždina se je predstavila FS
Vindija, nadaljevala je FS iz Do-
lene, za konec pa so domače
občinstvo navdušili še domači
folkloristi. Skupina iz Madžars-
ke je zadnji hip sodelovanje
odpovedala, skupini iz Makedo-
nije pa ni uspelo dobiti slovens-
kih vizumov. Praznični večer so
do jutranjih ur začinili Vaga-
bundi.
Osrednje in sklepne prireditev
ob prvem občinskem prazniku
pa so potekale na Markovo
nedeljo, 30. aprila, ko so se ob
10. uri zbrali v farni cerkvi sv.
Marka pri svečani maši. Po
pozdravu farnega župnika Ja-
neza Maučeca je mašo vodil
profesor teološke fakultete iz
Ljubljane dr. Tone Jamnik,
mašne in druge pesmi pa so pre-
pevali pevci cerkvenega pevske-
ga zbora sv. Marko, ki ga vodi
Daniel Tement. Zunaj je zaigra-
la v nova oblačila in velike črne
klobuke oblečena markovska
godba na pihala, "žegnanje" pa so
seveda poleg gostilniških šankov
s svojimi stojnicami po svoje
začinili tudi prodajalci domače
obrti, lecta in kiča.
Enotedenske prireditve v
počastitev prvega občinskega
praznika so v občini Markovci
sklenili s popoldansko osrednjo
slovesnostjo, ki se je pričela ob
16. uri. Proslave v velikem prire-
ditvenem šotoru so se poleg
županov sosednjih občin ude-
ležili tudi minister za kme-
tijstvo, gozdarstvo in prehrano
Ciril Smrkolj, predsednik sveta
stranke SLS + SKD Slovenske
ljudske stranke Jože Zupančič
ter poslanca državnega zbora
Miroslav Luci in Alojz Vesen-
jak. Po slavnostnem nagovoru
markovskega župana Franca
Kekca so v kulturnem programu
nastopili igralec SNG Maribor
Bojan Maroševič z odlomkom iz
Cankarjeve Bele krizanteme,
moški pevski zbor prosvetnega
društva Anton Štrafela Marko-
vci ter cerkveni mešani pevski
zbor sveti Marko.
Ob prvem občinskem prazniku
so izročili listino občine Marko-
vci svetniku Francu Obranu iz
Zabovcev, ki ima velike zasluge
za ustanovitev samostojne
občine, ter cerkvenemu pevske-
mu zboru sv. Marko; plaketo
občine Markovci sta prejela svet-
nik Karel Majcen iz Bukovcev
ter skupina ljudskih pevk iz Za-
bovcev; za častnega občana pa
so slovesno proglasili dolgolet-
nega folklornega in kulturnega
aktivista Franca Kolariča iz
Markovcev. Zatem so svečano
odkrili občinska simbola - grb in
zastavo, v katerih je na modrem
polju v zgornjem delu rumeni
lev, simbol sv. Marka, v sredini
leži žitni klas z devetimi zrni, ki
simbolizirajo 9 vasi v občini, v
spodnjem delu pa je korantova
kapa. Ob zaključku prvega
občinskega praznika se je vsem
organizatorjem, sodelujočim in
gostom zahvalil markovski
župan Franc Kekec in svoje
občane ter vse politične struktu-
re v občini pozval: "Držimo sku-
paj; če bomo skupaj, bomo dosti na-
redili.1"
M.Ozmec
Ljudskim pevkam iz Zabovcev je ob izidu kasete in 25-letnici de-
lovanja čestital markovski župan Franc Kekekc. Levo avtorica
publikacije Jerneja Bombek Gobec
Med gosti v prireditvenem šotoru je bil na nedeljski sklepni slovenosti tudi minister za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano Ciril Smrkolj
Župan Franc Kekec in svetnik Karel Majcen sta svečano odkrila
občinska simbola grb in zastavo.	Foto: M. Ozmec
Razstavo kulinarike in vseh društev v občini si je v prostorih OŠ
Markovci ogledal tudi predsednik državnega zbora Janez Po-
dobnik
Na slavnostni seji občinskega sveta je najstarejši svetnik Karel
Majcen županu izročil slavnostno ovratnico
V dveh večerih se je na mednarodni folklorni reviji predstavilo
15 folklornih skupin; na posnetku nastop FS Bolnišnica
Za častnega občana občine
Markovci so slovesno progla-
sili Franca Kolariča
14
Petek, 5. maj 2000 - TEDNIK
§§f»7 * J» 4 *J * wk f J Ji fl
■ "t .■	. »' L&JHbdMkMMMi H
IVANJKOVCI / SREČANJE S PISATELJEM BOGDANOM NOVAKOM
Pisatelji so tatovi zgodb
V sredo, 19. aprila, je učence OŠ Ivanjkovci ob zaključku bral-
ne značke, ki je potekala pod mentorskim vodstvom Tatjane
Majdič, obiskal pisatelj mladinske in literature za odrasle
Bogdan Novak. Na ta dan, ki so ga učenci posvetili knjigi, je
pouk potekal v obliki kulturnega dne za vse učence.
Srečanju s pisateljem in podelit-
vi bralnih značk so sledile razno-
like aktivnosti. Učenci nižje
stopnje so brali knjige, risali ilu-
stracije, pisali pesmi in zgodbe, ki
jih bodo kasneje objavili, starejši
učenci pa so organizirali tekmo-
vanje v znanju iz književnosti. Pi-
satelj Bogdan Novak je samoini-
ciativno zmagovalcem podaril
svoje knjige, kar ni naključje, saj
je Teden slovenske knjige potekal
pod geslom "Podarimo knjigo".
Učenci so si ob zaključku kultur-
nega dne ogledali predstavo šol-
ske dramske skupine Črno in
belo, s katero so se uvrstili na me-
dobmočno srečanje otroških gle-
daliških skupin. Tudi gledališče
je povezano s knjigo, zato ni nakl-
jučje, da je tudi predstava nastala
pod mentorskim vodstvom Tatja-
ne Majdič.
POGOVOR S
PISATELJEM
BOGDANOM
NOVAKOM
Obisk na OS Ivanjkovci smo iz-
koristili za pogovor s pisateljem,
katerega smisel za humor so otro-
ci sprejeli z izrednim navdušen-
jem. Uvodoma se nam je takole
predstavil:
"V svojem življenju sem bil mar-
sikaj, tudi knjižničar. Dolga leta
sem bil novinar, nazadnje sem de-
lal kot odgovorni urednik časopi-
sa Pavliha. Ker pa sem imel pre-
dolg jezik, so mi ga skrajšali in
ukinili tudi časopis. Takrat sem se
odločil, da bom postal poklicni pi-
satelj. Od leta 1990 do danes sem
napisal 48 knjig, dve pa sem izdal
že prej. Od tega sem 25 knjig ust-
varil za otroke in mladostnike.
Moje najbolj znano delo je saga
Lipa zelenela je, kjer opisujem
125 let slovenske zgodovine skozi
oči dveh družin, ene iz mojega
rodnega Prekmurja, Beltincev, in
druge iz Primorja."
TEDNIK: Ali ste ohranili vezi
s Prekmurjem, še zahajate v
svoj rodni kraj?
B. Novak: "V Beltincih imam še
vedno sorodnike, strino, bratran-
ce in sestrično in v Prekmurje še
vedno zahajam. Moj stari stric je
bil župnik Ivan Baša, ki je v Bugo-
jini zidal Plečnikovo cerkev. On
mi je tudi povedal zgodbo o tem,
kako je taksist ogoljufal Plečnika,
ko se je prvič peljal v Prekmurje.
Skozi Beltince ga je peljal v Len-
davo ter skozi Dobrovnik spet na-
zaj, zaračunati pa mu je hotel kar
tri delavske plače za to podaljšano
vožnjo."
Otroci so postavljali pisatelju
običajna vprašanja, na katera pa je
odgovarjal z veliko mero humorja.
Tednik in učenec OS
Ivanjkovci: Koliko ste stari?
B. Novak: "Na to vprašanje zelo
težko odgovorim, ker sem bil pri
matematiki vedno slab. Moje oce-
na se je vrtela med + in - 1, na
koncu pa so mi ponavadi podarili
dvojko, s pojasnilom, da glede na
to, da pišem pesmi, matematike
verjetno ne bom potreboval.
Rojen pa sem 4. 4. 1944 leta, v
četrtek popoldan ob 4. uri kot 4.
otrok v družini ob 44,4 km dolgi
reki Muri. Star pa sem 44 let. Ko
bi moral dopolniti 50 let, je nam-
reč na vrata moje hiše potrkal ko-
smat siv možakar - Abraham.
Pred nosom sem mu zaloputnil
vrata in ga odgnal od hiše. Od ta-
krat štejem leta nazaj."
TEDNIK: Kdaj ste pričeli pi-
sati?
B. Novak: "V četrtem razredu
osnovne šole, ker me je razjezila
moja "šica". Vedno sem pisal dva,
tri stavke kratke spise, nato pa
sem na skrivaj bral knjige Karla
Maya in se smejal drugim, ki so se
matrali celo uro. Nekoč mi je to-
varišica zagrozila, da bom za nas-
lednji tako kratek spis dobil cvek.
Ker sem kracal kot kura, sem iz
maščevanja naslednji spis o naravi
napisal kar za celo stran, saj sem
vedel, da se bo zares mučila z
branjem. Pisal pa sem o dveh ko-
sih, ki sta si pletla gnezdo in pela:
"Srči brči, srči brči, kje si bil, a si
živ, a si živ?" Za spis sem dobil
eno svojih redkih petk, kar me je
spodbudilo k pisanju pesmi in
zgodb.
Tema moje prve knjige Na drugi
strani Ljubljanice, ki sem jo izdal
šele pri 38 letih, je bila vzeta iz
mojega novinarskega življenje pri
ljubljanskem Dnevniku. Ker je
bila v šestih mesecih razprodana,
od takrat dalje nisem imel več
težav z založniki. Pisal sem sicer
že prej, pa mi knjig niso hoteli ob-
javiti. Za pravljice Otroci z našega
dvorišča mi je dejala urednica, ko
sem jih prinesel pokazat, da bi mi
jih objavila, če bi bil član Društva
pisateljev. Na Društvu pisateljev
pa so mi rekli, da lahko postanem
član, ko bom izdal vsaj eno knji-
go. Zato so pravljice izšle šele čez
30 let. Tudi med literati obstajajo
klani in prijateljske zveze so zelo
pomembne, če hočeš "priti zra-
ven". Najpomembnejše pa je, da
človek vztraja pri stvari, ki si jo
zares želi. Hotel sem postati pisa-
telj in sem pisal dolga leta samo za
predal. Če vložiš dovolj truda in
dela v stvar, ki jo imaš rad, se
bodo vrata slej ko prej odprla."
TEDNIK: Pri 16 letih ste na-
pisali knjigo, ki ste jo zelo re-
sno vzeli
B. Novak: "Ko si star 16 let, se ti
zdi, da si sposoben velikih stvari.
Tudi jaz sem napisal 150 strani
dolg roman o kavboju Rooseveltu
Johnsonu, ki so mu zlikovci
ukradli zaročenko in jih je pre-
ganjal po vseh kontinentih in vo-
dah. Na koncu je v nekem meste-
cu na Aljaski celotno tolpo po-
končal in seveda rešil zaročenko.
Ker se mi je zdelo eno predsed-
niško ime premalo, sem ga poime-
noval kar po dveh ameriških
predsednikih. Ideje v romanu so
bile pobrane iz Karla Maja in Ju-
lesa Verna. Roman mi je bil tako
všeč, da sem se odločil preimeno-
vati v Roosevelta Johnsona in sem
se s tem imenom tudi predstavl-
jal."
TEDNIK: Pišete zgode iz re-
sničnega življenja?
B. Novak: "Vsak pisatelj v bist-
vu piše o sebi, o svojem opažanju
okolice, o dogodkih iz svojih mla-
dih let, skratka o svojih
izkušnjah. Jaz pišem realistično in
vedno uporabim dogodke iz re-
sničnega življenja, ki jih prilago-
dim zgodbi, da je bolj zanimiva. V
vsaki zgodbi tako tečejo tri pripo-
vedi: ena iz lastnega doživljanja,
ena iz zgodovinskih virov in ljud-
skega izročila in tretja iz čiste
domišljije."
TEDNIK: Koliko časa nastaja
vaša knjiga?
B. Novak: "Snov za otroško
knjigo, ki obsega od 100 do 120
strani, nastaja najprej eno leto v
mojih mislih, kot da bi reševal
križanko ali delal sestavljanko.
Ustvarjanje zgodbe je zame naj-
prijetnejši del pisateljevanje. Ko
jo imam izgotovljeno, se usedem,
in ker sem bil dolgo vrsto let kot
novinar navajen na hitro pisanje,
napišem otroško knjigo v enem
mesecu. Za sago Lipa zelenela je
pa sem vsakih 6 mesecev oddal
300 strani."
TEDNIK: Pravite, da ste pi-
satelji tatovi zgodb.
B. Novak: Ko prične pisatelju
zmanjkovati lastnih zgodb, začne
prisluškovati drugim. Seveda oko-
li osnovne zgodbe zaradi bujne pi-
sateljske domišljije vedno naple-
temo še marsikaj. Če bi živel v sta-
rih časih, bi kot plemenski vrač
ob ognju pripovedoval zanimive
zgodbe. Če ne bi bile zanimive, pa
bi me poslušalci verjetno s krepeli
odgnali od ognja."
TEDNIK: iVfed mladimi je
zelo priljubljena vaša serija
knjig Zvesti prijatelji. So zgod-
be izmišljene?
B. Novak: "Ne! Najprej sem na-
pisal knjigo Bela past na osnovi
resničnega dogodka, o katerem so
poročali v medijih. Leta 1987 je
odšla skupina fantov in deklet na
novoletno smuko k Triglavskim
jezerom. Ker je tri dni močno
snežilo, nihče ni vedel, kaj se je z
njimi zgodilo. Knjiga je postala
hit in je bila takoj razprodana,
zato sem se odločil, da napišem še
drugi del z istimi junaki. V
založbi so mi sprva rekli, da to ne
gre, zato sem trmasto vztrajal in
šel vse do glavnega urednika - po
horoskopu sem namreč oven. Le-
ta pa mi je dejal, da želi od mene
ne dve, ampak serijo desetih
knjig. In Zvesti prijatelji so posta-
li velika uspešnica. Otroci se iden-
tificirajo s slovenskimi junaki in
njihovimi peripetijami, ki se do-
gajajo pri nas v Sloveniji. To so
bile torej moje prve otroške knji-
ge."
TEDNIK: Katera pa je vaša
najljubša knjiga?
B. Novak: "Od mojih sta mi
najljubši Bela past, ker je bila prva
otroška, in Lipa zelenela je. Ved-
no sem rad prebiral debele knjige
in najljubši sta mi Matevž Breug-
non Romaina Rollanda in Stein-
beckova Polentarska polica. Rad
imam vesele, zabavne knjige, ob
katerih pa se človek po prvotnem
smehu tudi zamisli nad sabo in
svojo okolico."
TEDNIK: Za koga pa ste na-
pisali grozljivke?
B. Novak: "Najprej zase, ker
vsak pisatelj piše najprej zase.
Zelo radi pa jih prebirajo mladi
bralci. Ker so v svetu aktualne
grozljivke, vampirske in znanst-
venofantastične zgodbe, sem se
odločil in za serijo Knjigožer na-
pisal tri zgodbe. Zelena pošast je
zgodba o mesojedih rastlinah,
Zaljubljeni vampir se dogaja v
gradu Mlačnik, Strašljiva Staho-
vica pa je zgodba o drugem svetu,
ki se skriva v notranjosti hriba
Krvavec."
TEDNIK: Kdaj lahko pričaku-
jemo vaše naslednje delo?
B. Novak: "Težko bi rekel kdaj,
kajti pravkar sem končal zadnji
del sage Lipa zelenela je in odločil
sem se, da nekaj časa ne bom pi-
sal. Hkrati pa že pletem zgodbo za
naslednjo knjigo. To bo pripoved
o deklici iz Idrije, ki je na Dunaju
spoznala Napoleona. Po nekaterih
zgodovinskih virih naj bi se celo
naskrivaj poročila z njim.
Oblečena v uniformo francoskega
poročnika ga je spremljala po vseh
bojiščih. Ko se je kasneje Napole-
on uradno poročil, je dal deklici
naslov grofice. Do smrti je živela
na Dunaju v revščini in ob-
krožena s krdelom psov in mačk,
zato so jo klicali 'Pasja kraljica'.
To bo tudi naslov moje naslednje
knjige."
TEDNIK: Kakšen je delovni
dan pisatelja oziroma kaj pisa-
telji počnejo takrat, ko ne
pišejo?
B. Novak: "Pogosto hodim po
šolah, tiskovnih konferencah in v
knjigarnah predstavljam svoje
knjige. Ko pišem, vedno na roke z
nalivnim peresom, pa mi je vsee-
no, kje sem, tega sem se navadil
kot novinar. Na računalniku, ki
mi ga je žena podarila za 50. rojst-
ni dan, pa igram igrice."
Majda Fridl
Društvo pisateljev Slove-
nije in Združenje založni-
kov Slovenije sta bila orga-
nizatorja Tedna slovenske
knjige, ki je od 17. do 23.
aprila potekal pod geslom
"Podarimo knjigo". Teden
se je zaključil na svetovni
dan knjige 23. april
"Pisatelji smo tatovi
zgodb, ko ti prične zmanj-
kovati svojih, pričnemo
prisluškovati drugim. Če bi
živel pred mnogimi leti, bi
bil plemenski vrač in ob
ognju bi pripovedoval za-
nimive zgodbe."
"V zgodbi vsakega pisa-
telja tečejo tri pripovedi:
ena iz lastnega doživljanja,
ena iz zgodovinskih virov
in ljudskega izročila in tret-
ja iz čiste domišljije."
Ob koncu srečanja s pisateljem so učenci, ki najraje berejo,
prejeli bralne značke. Z leti pri otrocih zanimanje za knjigo
upada. Ni kaj, na vrsti je ljubezen in druženje z vrstniki.
KICAR / BORCI IN BRIGADIRJI OPOZARJAJO
"Odločno zavračamo omalo-
važevanje veliiine NOB!"
V gasilskem domu na Kicarju je bila v nedeljo, 27. aprila, os-
rednja svečanost ob drugem prazniku brigadiijev in udeležen-
cev prostovoljnega dela s ptujskega območja. Udeležencem tra-
dicionalnega pohoda po poteh upora in mladinskega pros-
tovljnega dela so se pridružili domačini in nekdanji udeleženci
mladinskega prostovoljnega dela. Slavnostni nagovor je imel
predsednik območne borčevske organizacije Ivo Rau, kulturni
program pa pevci moškega pevskega zbvora iz Rogoznice ter
recitatorji.
Ivo Rau je podaril, da je bila po-
vezanost upora proti okupatorju s
poznejšimi napori za obnovo
porušene domovine enkratna in
nepozabna. Spomnil se je dni v
maju 1945, ko so se mladi partiza-
ni skupaj s predanimi sonarodnja-
ki zbrali na takratnem Titovem i
trgu v Ptuju, da proslavijo svobo-
do ter se zaobljubili, da bodo dali
vse napore pri prenovi porušene
domovine. Med mnogimi po-
dročji so se z veliko vnemo
odločili za sodelovanje pri regula-
cije Pesnice, oblikovale so se prve
mladinske delovne brigade leta
1945 in 1946. Ob tem se je Ivo Rau
spomnil na prve organizatorje
prostovoljnega dela pri nas:
Dušana Furlana, Viktorja
Krajnca in Miho Remca ter na
prve povojne akcije: gradnjo
želežniške proge Brčko-Banoviči,
avtoceste Bratstva in enotnosti,
gradnjo Novega Beograda ... Med
drugim je poudaril: "In ko se da-
nes, tukaj v Kicarju, kjer je bila
ustanovljena prva uporniška sku-
pina, poznejša Slovenskogoriška
četa, spominjamo na žrtve našega
narodnoosvobodilnega boja, mo-
ramo z vso odločnostjo zavrniti
vse tiste posameznike, ki skušajo
omalovaževati veličino NOB v le-
tih 1941-1945!"
K prijetnemu prazničnemu
vzdušju so prispevali tudi pevci
moškega pevskega zbora kultur-
nega društva Rogoznica, ki so za-
peli nekaj partizanskih in domol-
jubnih pesmi, učenci OŠ Ljudski
vrt ter recitatorka in povezovalka
Olga Kostanjevec. Po malici so
udeleženci slovesnosti nadaljevali
obujanje težkih in prijetnih spo-
minov na tradicionalnem tova-
riškem srečanju.
M. Ozmec
Predsednik borčevske organizacije Ivo Rau s pevci kulturne-
ga društva Rogoznica.	Foto: M. Ozmec
Udeleženci pohoda na gostoljubni postojanki pred Lackovo
rojstno hišo, tik pred prihodom na Kicar
Bogdan Novak je pisatelj
zelo priljubljene otroške lite-
rature, priljubljen pa je tudi
med odraslimi bralci.
Foto: Majda Fridl
TEDNIK - Petek, 5. maj 2000	15


HAJDOSE / NA KARTODROMU JE BILO VROČE
Dva nova tekmovaha
za ekipo Kurent
Športno-avtomobilistično društvo Kurent Racing Team je v pe-
tek, 21. aprila, izpeljalo spretnostno-hitrostno preizkušnjo z
dirkalniki tipa Fiat seicento sporting. Namen te prireditve je
bil, kot so poudarili v vodstvu društva, predvsem ponuditi ta-
lentiranim voznikom možnost udeležbe na letošnjem pokal-
nem prvenstvu Seicento Petrol pokal 200(1.
Na kartodromu se je v petek po-
merilo kar 14 voznikov (med nji-
mi tudi dve voznici), ki so svojo
hitrost in spretnost obvladovanja
športnega dirkalnika dokazovali v
dveh vožnjah. Da ne bo šlo zgolj
za hitrost, so vozniki spoznali že
po poskusnih vožnjah, saj je bila
tekmovalna pista omejena in do-
datno označena s stožci. Kljub do-
kaj "zaprti" progi in skromnemu
poznavanju obnašanja Fiatovega
dirkalnika so vozniki že v prvi
preizkušnji dosegali izjemno do-
bre rezultate. Minimalne razlike,
zlasti med prvimi petimi, pa so
napovedovale oster in zanimiv boj
v zaključni vožnji. Fantje so, kot
pravijo v športnem žargonu, vozi-
li "na nož" in nemalokrat se je dir-
kalnik obdržal na progi le na dveh
kolesih. Kljub temu se je razen
nekaj podrtih stožcev druga preiz-
kušnja končala brez nesreč.
Ocenjevalna komisija, ki so jo
sestavljali lanski tekmovalci po-
kala Fiat Sicento Sporting Slove-
nija Aljoša Tušek, Milan Senčar
in Aleksanedr Meznarič, je bila
nad pokazanim znanjem in rezul-
tati presenečena.
Končni rezultati spretnostno-
hitrostne preizkušnje: 1. Branko
Pšajd 3.19.69, 2. Zvonko Domin-
ko 3.20.46, 3. Denis Golub
3.20.53, 4. Danilo Jurenec 3.23.59
in 5. Peter Simon Medved 3.25.31.
Aljoša Tušek, lanski prvak med
novinci pokala, je po izbiri pove-
dal: "Letos sem sodeloval na po-
dobnih izbirnih tekmovanjih, ki
jih je priredil Petrol za sestavo
svoje ekipe. Povedati moram, da
so fantje, ki so se prišli pomerit na
kartodrom v Hajdoše, glede na to,
kar sem videl na Petrolovih izbo-
rih, pokazali izredno lepo in tudi
hitro vožnjo, za kar jim izrekam
vso pohvalo. Tudi tekmovalna
proga za preizkušnjo je bila dobro
pripravljena. Od udeležencev je
poleg hitrosti zahtevala tudi pre-
cej znanja. Verjamem, da bosta
dva najbolje uvrščena glede na po-
kazano lahko dosegla zelo dobre
uvrstitve na letošnjem državnem
pokalnem prvenstvu seicentov."
Nastopili so tudi člani komisije,
lanski tekmovalci. S svojo vožnjo
so pokazali idealno linijo vožnje,
sposobnosti malega dirkalnika, ki
lahko doseže hitrost tudi do 200
km na uro, in opozorili na nevar-
nosti ter pasti postavljene proge.
Prvouvrščena Branko Pšajd in
Zvonko Dominko sta z doseženim
rezultatom pridobila tekmovalno
licenco za sezono 2000, kar pome-
ni, da se bosta pod imenom Ku-
rent Racing Team lahko udeležila
vseh dirk letošnjega pokala 2000,
ki bodo v Sloveniji, Avstriji in
Hrvaški. Prva dirka bo na sporedu
že 12. in 14. maja v avstrijskem
Zeltwegu, na progi formule 1.
MS
Utrip z dirke
PTUJ / RIBICI PRIČELI TEKMOVALNO SEZONO
Prvomajsko ribiško srečanje
Tradicionalnega prvomajske-
ga ribiškega srečanja ob rib-
niku v Rogoznici se je v pone-
deljek zjutraj udeležilo okoli
150 ribičev, njihovih družin-
skih članov in prijateljev. Kot
je povedal gospodar Ribiške
družine Ptuj in vodja tekmo-
vanja Franc Trbuc, je na prvi
letošnji družinski tekmi
ribiško srečo preiskusilo kar
81 ribičev, ki so v treh urah
nalovili nekaj čez 50 kg rib.
Po tehtanju so seveda tudi to-
krat vse vrnili v ribnik.
Velik zmagovalni pokal si je pri-
lovil Milan Horvat s 6450 grami
rib, drugo mesto je dosegel Janez
SmigoC s 6050 grami, 3. mesto
Aleš Kancler z 2950 grami, četrti
je bil Srečko Haladea s 2.905 gra-
mi, peti pa Jernej Horvat, ki je
ulovil natanko 2.900 gramov rib.
Sicer pa se v ribiški družini
Ptuj že intenzivno pripravljajo
na proslavo 50-letnice. Os-
rednja slovesnost bo v okviru
praznika mestne občine Ptuj, 5.
avgusta, ob ribiškem domu v Ro-
goznici.
-OM
Na družinski tekmi so imeli največ ribiške sreče Milan Horvat
(v sredini) ter Janez Šmigoc in Aleš Kancler. Foto: M. Ozmec
PTUJ / PRVOMAJSKO SREČANJE NAMOČIL DEZ
Pozabljamo, da se
vse za€en/a z delom
Mednarodni praznik dela 1. maj so v Zvezi svobodnih sindika-
tov Slovenije tudi letos počastili s številnimi prireditvami in
prvomajskimi srečanji. Ptujska območna organizacija je tradi-
cionalno prvomajsko srečanje pripravila v soboto, 29. aprila,
zvečer ob majskem drevesu pred gasilskim domom v Ptuju.
Na praznik, ki je preživel stolet-
je, saj so ga v Sloveniji prvič pros-
lavili leta 1890 v Ljubljani, se je
ob majskem drevesu in kresu
zbralo okoli 200 udeležencev od
blizu in daleč. Ob zvokih koračnic
ptujskega pihalnega orkestra pod
taktirko prof. Štefana Petka je po
doskoku padalcev Aerokluba Ptuj
zbrane nagovoril predsednik Zve-
ze svobodnih sindikatov Sloveni-
je mag. Dušan Semolič. Poudaril
je, da delavci še zdaleč niso zado-
voljni s stanjem, v katerem smo,
saj so socialne razlike vse bolj
občutne, pa tudi boleče, ker je
brezposelnih iz leta v leto več.
Brezposelnim je treba zagotoviti
delo, da bi to dosegli, pa je potreb-
na solidarnost med delavkami in
delavci. Zavedati se je treba, da ni
nobena pravica delavcem podarje-
na in dana za vekomaj, zato se je
treba zanje vedno znova in znova
boriti. Pravice do boljšega življen-
ja ne smemo dopustiti le nekaj
privilegirancem, saj imajo poleg
sodnikov in poslancev pravico do
dostojne plače tudi drugi delavci,
ki si jo prigarajo s trdim delom.
Odločno je zahteval, da delodajal-
ci ne grozijo več z ukinitvijo de-
lavčevih pravic, kot so polurni
premor za malico, regres, potni
stroški in jubilejne nagrade. Mar-
sikaj se res lahko konča z denar-
jem, ampak vsi pozabljamo, da se
vse začne z delom, je poudaril Se-
molič, in delo ima svoj praznik.
Tudi župan mestne občine Ptuj
Miroslav Luci, ki se je pridružil
čestitkam ob prazniku, je opozoril
na težave delavskega razreda, ki
povzročajo vse večje socialne raz-
like in celo revščino.
Ob mraku so prižgali velik kres,
največji do sedaj, med rosenjem
dežja pa smo lahko občudovali
tudi prvomajski ognjemet, ki je
bil po mnenju nekaterih celo večji
kot na silvestrovo. Srečanje so ob
zvokih ansambla Petovia nadalje-
vali s tradicionalno prvomajsko
veselico, ki pa jo je že tretje leto
zapored pošteno namočil dež.
Kljub temu je bilo nekaterim
očitno nadvse lepo, saj so vztrajali
tja do nedeljskih jutranjih ur.
M. Ozmec
O delavskih pravicah je govoril predsednik ZSSS mag.
Dušan Semolič.	Foto: M. Ozmec
MURSKA SOBOTA / DRŽAVNO PRVENSTVO V MOTORNEM
JADRALNEM PADALSTVU
Ptufian Daniel Planet
- državni prvak
Daniel Planec iz Nove vasi
118 pri Ptuju je na prvem
državnem prvenstvu v motor-
nem jadralnem padalstvu v
Kraščah pri Murski Soboti
minulo soboto in nedeljo, 29.
in 30. aprila, med 21 tekmo-
valci iz vse Slovenije zbral
največ točk in tako osvojil
prvi naslov državnega prvaka.
30-letni Daniel Planec, predsed-
nik ptujskega kluba motornih ja-
dralnih padalcev Cirrus, je pove-
dal, da so na tekmovanju ocenje-
vali navigacijo, točnost vzleta in
pristanka, ekonomičnost letenja
ter hitre in počasne prelete. Kon-
strukcijo za svoje motorno jadral-
no padalo je izdelal sam, medtem
ko je padalo in motor nabavil s
pomočjo ptujskih podjetij Petlja,
kjer je zaposlen, in NES. Celotna
oprema za motorno jadralno pa-
dalstvo sicer velja okoli milijon
tolarjev.
Tekst in foto:
-OM
Daniel Planec z zmagovalno vazo in diplomo državnega
prvaka ob svojem motornem jadralnem padalu. Foto: MO
OD TOD IN TAM
ORMOŽ •
Toča ni povzročila večje škode
V	soboto, 29. aprila, je v večernih urah na po-
dročju Litmerka, Huma, Velikega in Malega Bre-
brovnika, Frankovcev, Loperšic in Pušencev pada-
la med dežjem tudi toča. Bojan Mlakar, svetovalec
ormoške kmetijsko-svetovalne službe, nam je po-
vedal, da večje škode ni bilo, le nekateri mladi vino-
gradi so bili poškodovani do 10%.
Majda Fridl
ORMOŽ • 20. seja občinskega sveta
V	ponedeljek, 8. maja, se bo ob 14. uri v sejni sobi
občinskega sveta Ormož pričela majska seja z 10.
točkami dnevnega reda. Svetniki bodo obravnavali
predlog odloka o varstvu pitne vode, odlok o
plačilu komunalne pristojbine na mejnih prehodih v
občini Ormož, pravilnik o spremembi pravilnika o
merilih za podaljšanje obratovalnega časa gostin-
skih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostin-
ska dejavnost, ter rebalans programa razvoja in
vzdrževanja občinskih cest v letu 2000. Zanimiva
tema bo program naložb s področja lokalne goso-
darske infrastrukture za natečaj za dodelitev sred-
stev za vzpodbujanje razvoja demografsko
ogroženih območij, odločali pa bodo tudi o tem,
katere naložbe bodo v prioriteti. Tudi tokrat bodo
obravnavali premoženjsko-pravne zadeve - prodaj-
ne pogodbe za nakup zemljišč.
Majda Fridl
KOG* 14. seja sveta KS
V petek, 5. maja, se bo v prostorih KS Kog ob 20.
uri pričela nočna seja sveta KS. Osrednja tema bo
predlog Telekoma o problematiki pošte na Kogu.
Pogovarjali se bodo tudi o sklicu zbora krajanov ter
drugih vprašanjih svetnikov krajevne skupnosti.
Majda Fridl
SLOVENSKA BISTRICA •
Kaj veš o prometu
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu
občin Slovenska Bistrica in Oplotnica se pripravlja
na izvedbo občinskega šolskega tekmovanja Kaj
veš oprometu 2000. Potekalo bo v sredo, 10. maja,
ob 8. uri na osnovni šoli Pohorskega odreda Slo-
venska Bistrica. Tekmovali bodo najboljši učenci
vseh centralnih šol obeh občin, ki so na predhod-
nih šolskih tekmovanjih dosegli najboljše rezultate.
VT
ROGAŠKA SLATINA m
Revija ljudskih pesmi in običajev
V Rogaški Slatini bo danes, 5. maja, ob 10. uri
četrta državna revija ljudskih pesmi, plesov in
običajev z naslovom Pika, poka pod goro. Njen na-
men je, da bi mladi raziskovali izročila svojih pred-
nikov in jih predstavili svojim vrstnikom. Iz bistriške
občine se bo revije udeležila folklorna skupina
osnovne šole Zgornja Ložnica pod mentorstvom
Marjane Jereb ter z narodno pesmijo in ustreznim
prizorčkom njihov otroški pevski zbor, ki ga vodi
Milena Trojner. S ptujskega območja se bo revije
udeležil otroški pevski zbor OŠ Videm s spletom
ljudskih pesmi in plesov Na planincan lušno biti;
mentorici Sonja Vinkler in Darja Ostroško.
VT
ORMOŽ •
Ljubiteljska kulturna dejavnost
Maj je mesec, ko se bodo na številnih medob-
močnih prireditvah srečali tisti, ki se s kulturo
ukvarjajo ljubiteljsko in izstopajo iz povprečja. Na
medobmočno srečanje otroških folklornih skupin,
Lahkih nog naokrog, ki bo v sredo, 10. maja, ob 16.
uri v ptujskem gledališču, so se uvrstile otroške fol-
klorne skupine s Koga, iz Ivanjkovcev in od Sv.
Tomaža pri Ormožu. Naslednji dan, v četrtek, 11.
maja. pa se bodo v Slovenski Bistrici na prireditvi
Zapojmo pomladi, ki se bo pričela ob 16. uri v OŠ
Slovenska Bistrica, srečali mladinski pevski zbori.
Med osem nastopajočih pevskih zborov iz Lenarta,
Ptuja in Slovenske Bistrice so selektorji uvrstili tudi
pevski zbor OŠ Ormož.
Majda Fridl
ŽETALE •
Tradicionalni pohod na Donačko goro
V soboto, 6. maja, bo v organizaciji občine Žetale
tradicionalni pohod na Donačko goro. Zbirališče
udeležencev bo ob 9.30 v Kočicah (Gastro),
začetek pohoda pa ob 10. uri. Organizatorji vabijo
čim večje število pohodnikov in seveda računajo
na lepo vreme. Povratek z jase bo z avtobusi ob 16.
uri.
JB
16
Petek, 5. maj 2000 - TEDNIK
ŠPORT
POGOVOR Z NOGOMETAŠEM DAMJANOM GAJSERJEM
Pri nogometu je treba
dati od sebe vse
Nogomet je šport, po katerem je občina Kidričevo - zraven to-
varne Talum - najbolj poznana po vsej Sloveniji in zunaj njenih
meja. Nogomet pa je tudi šport, ki v zahodni Evropi pomeni
prestiž tako na športnem polju kakor tudi v vseh drugih seg-
mentih. Ne nazadnje pa je še svež dokaz nedaleč vstran - v Ma-
riboru, ki mu je uspel veliki met z uvrstitvijo v ligo prvakov.
V občini Kidričevo so lahko po-
nosni na svoj Aluminij, ki je do-
bro stoječ drugoligaš. Iz njegovih
vrst je prišlo nekaj zelo dobrih no-
gometašev, med njimi tudi Dam-
jan Gajser iz Strnišča pri Ki-
dričevem, ki si trenutno služi kruh
v Velenju pri Rudarju. Damjan
Gajser je z veseljem sprejel vabilo
za pogovor o nogometu.
Bi nam povedal nekaj besed o
svojih začetkih igranja nogome-
ta?
"Nogomet sem pričel igrati zelo
zgodaj, z devetimi leti, pri
domačem klubu Aluminiju.
Rdeče-bele barve sem nosil do
osemnajstega leta, ko sem šel v voj-
sko. Po odsluženem vojaškem
roku sem odšel v Ljubljano, kjer
sem pričel študirati na fakulteti za
šport. Iz Aluminija sem prestopil k
Slavij i iz Vevč, tam igral leto in
pol, nato sem bil dve leti pri Muri
iz Murske Sobote, dve leti pri Slo-
vanu, pol leta pri Olimpiji, šel v
Maribor za eno leto, potem odšel v
Izrael, nato sem se ponovno vrnil v
Maribor in se po letu dni igranja v
vijoličastem dresu odločil za
igranje pri Rudarju iz Velenja, ki
ima dobre rezultate v prvi sloven-
ski nogometni ligi, kjer se bori za
vstop v evropska tekmovanja."
Zamenjal si veliko nogometnih
okolij. Kateri klubi so se ti naj-
bolj vtisnili v spomin?
"Vsekakor ima vsak klub svoje
prednosti in tudi slabosti, vendar
bi povedal, da mi je bilo najlepše
igrati v Mariboru. Nepozabni spo-
mini pa me vežejo na otroštvo in
na Aluminij ter na Slovan. Pose-
ben čar nogometa pa sem doživel v
igranju za reprezentanco Sloveni-
je."
Damjan, na srečanju na Nizo-
zemskem si zadel vratnik, in če
bi žoga končala v mreži, bi Mari-
boru omogočil, da bi morebiti že
prej nastopil v tekmovanju ev-
ropske lige. Kako si doživljal ta
dogodek?
"To je bila za nas prekleta 67. mi-
nuta igre, a je že nekoliko po-
zabljena. Kar nam ni uspelo ta-
krat, je uspelo Mariboru sedaj. Gre
pač za neko dogajanje, proces, ki se
je moral zgoditi, da bi Maribor po-
tem res lahko stopil stopnico višje.
Kaže, da smo bili takrat še prema-
lo zreli za nastop v evropski ligi.
Uvrstitev Maribora v 'magično'
ligo prvakov pa je izreden uspeh
kluba in slovenskega nogometa."
Ti si ostal na obrobju Štajerske,
v Velenju. Kako so te sprejeli
tam?
"Zelo dobro. Mislim, da je Rudar
takoj za Mariborom - Pivovarno
Laško drugi najbolje organiziran
nogometni klub v Sloveniji. Zra-
ven tega sem osebno zadovoljen s
svojimi igrami, kljub temu da sem
prepričan o tem, da znam še boljše.
Za kaj več - to pa je ponovno igran-
je v reprezentanci - pa bi moral
igrati v Mariboru ali kje v tujini."
Brata Gajser sta močno zazna-
movala slovensko nogometno
sceno, oba sta reprezentanta, ti
si bil prej, Sašo pa je sedaj.
Kakšno je tvoje mišljenje o bra-
tovi igri?
"Zelo težko je reči. Sašo si je s
kvalitetnimi igrami vsekakor zas-
lužil vabilo v reprezentanco. Zanj
je zelo pomembno, da je stand-
ardni član reprezentance, še pose-
bej sedaj, ko se je Slovenija uvrsti-
la na evropsko prvenstvo. On je
imel drugačno pot kot jaz. Sam
sem se vzpenjal počasi, on pa je bil
pri Mariboru že s šestnajstimi leti,
kar je velika stvar. Potem je za ne-
kaj časa poniknil zaradi objektiv-
nih in subjektivnih razlogov in se
potem kot feniks ponovno dvignil.
Kot sem že omenil, sem jaz imel
povsem drugačno pot in upam, da
se še vedno prebijem v slovensko
nogometno reprezentanco, zraven
tega pa si še želim odhod v tujino
in ponovno dokazovanje svojih
sposobnosti."
Vidva nista imela priložnosti
igrati skupaj v istem klubu. Kako
pa je videti, če si brata stojita na-
sproti, na tribuni pa je mama, ki
opazuje uspešne igre svojih si-
nov?
"To se je zgodilo tri ali štiri krat.
Mislim, da je bilo nekaj zelo ostrih
dvobojev in mislim, da sem ga celo
enkrat poškodoval, vsekakor pa ne
namerno, saj je bilo to v žaru nogo-
metne igre. Tako sva okusila igro
drug proti drugemu, na žalost pa
ne skupaj. Igranje proti bratu sem
jemal za normalno, vendar po pra-
vici povedano, to ni! Malo moraš
paziti, vendar pa se pri najinih
dvobojih ni opazilo, da bi pazila in
drug drugega crkljala. Oba pa sva
igralca, ki vedno greva do konca,
pri nogometu je treba dati od sebe
vse, vendar vse v mejah športne
korektnosti. Mama Sonja si je og-
ledala srečanja, vendar je bilo to
vse iz nevtralnega kota. 'Samo da
se ne poškodujeta, vse drugo je v
redu.'"
Ali se po napornih treningih in
tekmah rad vračaš na svojo "sta-
ro postajo" v Strnišče?
"Seveda se rad vračam v svoj
rojstni kraj. Povedal pa bi, da so
zelo redki trenutki, ko smo vsi tri-
je skupaj. Zato jih v največji meri
izkoristimo za druženje in pogo-
vor. Delamo sicer običajne stvari,
vendar je skupaj to zelo redko. Več
je komuniciranja po telefonu. Sašo
v Belgiji, jaz v Velenju, mama v
Strnišču ... Se dobro, da so telefo-
ni, saj so obveznosti profesional-
nega nogometaša velike."
In tvoje pogled na Aluminij,
kjer si naredil prve nogometne
korake, in morebitno igranje za
Aluminij?
"Aluminij je zanesljivo najboljše
organiziran klub v drugi slovenski
nogometni ligi, kar je velika
vzpodbuda za nadaljnji razvoj no-
gometa v Kidričevem Tu gredo
vse pohvale gospodu Danilu To-
pleku, ki je kot direktor močnega
podjetja Talum stopil na stran
svojih rdeče- belih, in seveda pred-
sedniku Aluminija gospodu Zvon-
ku Jevšovarju, ki je vse to izpeljal.
To glede urejenosti kluba in opti-
malnih pogojev pozna Nogometna
zveza Slovenije, saj tako urejen
klub z vsemi spremljajočimi ob-
jekti težko najdeš med prvoligaši.
Za kaj več pa je potrebno tudi na-
rediti več. Trenutno stanje je obe-
tavno, in če bi odpravili še nekate-
re pomanjkljivosti, bi se lahko po-
govarjali tudi o višjih ciljih.
Kar pa se tiče mojega ponovnega
igranja za Aluminij, bi povedal, da
si želim kariero zaključiti v dresu
kluba, kjer sem pričel nogomet.
Kdaj bo to, še ne vem. Vsekakor pa
v kakšnih drugih okoliščinah in v
drugem času. Sem nogometni pro-
fesionalec in želim igrati še za re-
prezentanco, zato so moji cilji za-
enkrat drugačni. Ni izključena tu-
jina, vendar bo še čas za igranje v
Aluminiju, ki mu na njegovi poti
želim veliko sreče."
Tekst in foto:
Danilo Klajnšek
Damjan Gajser
PLAVANJE
Matjaž Pernat uspešen na Dunaju
Dobri rezultati mladega plavalca Matjaža Pernata iz Lovrenca
(trenira v mariborskem klubu) so ga uvrstili v reprezentanco.
Poziv je ta mladi fant zelo dobro izkoristil najprej na Madžar-
skem, kjer je bila slovenska plavalna reprezentanca na pri-
pravah, po napornih pripravah pa so izvedli še mednarodni
pregledni miting v Dunajvarosu.
Na 100 metrov prsno je zasedel
tretje, na 200 metrov prsno pa
četrto mesto. Matjaž pa je bil tudi
član štafete 4x100 metrov mešano,
ki je prav tako zasedla četrto mes-
to.
V avstrijskem glavnem mestu
Dunaju pa je potekal tradicionalni
mednarodni miting. Matjaž Per-
nat je sicer še kadet, vendar so na
Dunaju združili kadete in mladin-
ce v enotno kategorijo. V močni
mednarodni konkurenci je v disci-
plini 200 metrov prsno zasedel
drugo mesto, na 50 in 100 metrov
prsno pa je osvojil tretji mesti.
Matjaž Pernat se torej razvija v
izredno dobrega plavalca, pred ka-
terim je vsekakor še bogata karie-
ra.
Tekst in foto:
Danilo Klajnšek
Matjaž Pernat
PTUJ / KINOLOŠKO DRUŠTVO ORGANIZATOR LETOS
NAJVEČJE SLOVENSKE TEKME
Kinologi tekmovali v
poslušnosti, obrambi in sledi
Pred velikonočnimi prazniki so na svoj račun znova prišli lju-
bitelji psov, kajti Kinološko društvo Ptuj je na vadbišču pri
Ranči v Budini priredilo veliko mednarodno tekmovanje. Tret-
jič zapored je namreč Kinološka zveza Slovenije ptujskim ki-
nologom dodelila organizacijo zahtevne in odmevne tekme, le-
tos največje v Sloveniji, Ptujčani pa so jo tudi tokrat posvetili
svojemu dolgoletnemu članu Stanku Čihalu.
Poleg Slovencev so se tekmovan-
ja udeležili tudi tekmovalci iz so-
sednje Hrvaške in Jugoslavije, žal
pa napovedanih tekmovalcev iz
Italije in Avstrije ni bilo zaradi
drugih obveznosti. Na tekmi po
programu IPO-I in IPO-III je tek-
movalo 35 vodnikov psov, s svoji-
mi štirinožnimi prijatelji pa so
morali izkazati v vaji poslušnosti.
obrambe in sledi. Prvi (sobotni )
dan so izkoristili za trening in
druženje; žrebanje številk in
srečanje udeležencev tekmovanja
so pripravili celo v ptujski vinski
kleti, tako da so mednarodno tek-
movanje izkoristili tudi za promo-
cijo Ptuja. Pri organizaciji so jim
bili v veliko pomoč sponzorji in
donatorji, za kar so jim še posebej
hvaležni.
Predsednik KD Ptuj Matjaž
Krepfl sicer ni bil med tekmovalci,
bil pa je zato v organizacijskem od-
boru tekmovanja, kjer so se izred-
no potrudili, da bi tekma CACIT
Slovenija dobro izpadla. Tekmo-
vanje je odlično potekalo, tudi
lepo sončno vreme in številni obi-
skovalci ter mnogi ljubitelji psov
so pripomogli, da je bilo tekmo-
vanje uspešno v vseh pogledih.
Prav zato si bo KD Ptuj, če ne le-
tos, pa prihodnje leto, ko bodo sla-
vili 20-letnico delovanja, še kako
zaslužilo posebno priznanje Kino-
loške zveze Slovenije.
Rezultati mednarodnega tekmo-
vanja: po programu IPO-I je slavil
Miran Muhič z Isso von Essenba-
cho iz KD Muha Buha (Muhič je s
svojo štirinožno spremljevalko
tretjič zapored osvojil Čihalov po-
kal in ga prejel v trajno last), na
drugo mesto se je uvrstil Roman
Marinič z Munom, prav tako iz
KD Muha Buha, tretje mesto pa je
osvojil Janez Stepan ml. z Mutzom
von der Schvvarzenom Nisterom iz
KD Bela krajina.
Po programu IPO-III je na naj-
višji stopnički stala Tjaša Gregorič
z Dolly Polluxovo iz KD Agi-Iliri-
ja, drugi je bil Janez Birk s Prin-
cem in tretji Mirko Flere z
Johnom Nirvano J., oba prihajat iz
KD Ljubljana. Ptujčani na žalost
tokrat niso imeli sreče na tekmo-
vanju.
T. Mohorko
Vodnik Miran Muhič in njegova štirinožna spremljevalka
sta stala na najvišji stopnički in v trajno last dobila Čihalov
pokal.	Foto: Kosi
LJUTOMER / OTVORITEV KASASKE SEZONE
Velika prednost za ljutomeriane
Na velikonočni ponedeljek so se v toplem pomladanskem vre-
menu pričele otvoritvene dirke letošnje kasaške sezone.
Domačinom iz Ljutomera je uspelo osvojiti kar pet pokalov.
Zanimiva je bila zlasti dirka za
uvožene kasače, v kateri je žrebec
Victory Scream iz hleva Slavičevih
slavil z odličnim časom 1:15,3.
Tudi prvomajske dirke so prinesle
veliko izvrstnih rezultatov, najhi-
trejši kasač dneva je bil Bukefalos
iz Šentjerneja, ki je na dolgi progi,
tj.2100 m zmagal z izidom 1:18,8.
Nasploh so konji iz vseh sloven-
skih konjeniških klubov pokazali
dobro pripravljenost in napoveda-
li sila zanimiv razplet sezone.
Rezultati: 1. dirka, za 3-letne
kasače: 1. Lassaro (Sagaj, Ljuto-
mer) 1:23,7, 2.Fidelia (Seršen,
Ljutomer) 1:23,9 in 3. Abarto
(Jureš, Ljutomer) 1:24,2, 2. dirka,
za 3 - 4 - letne kasače: 1. Frupi
(Plečko, Kamnica) 1:21,1, 2.Lia
(Kukolj, Ljutomer) 1:21,4 in 3.
Moni Leid (Kukolj, Ljutomer)
1:21,6; 3. dirka, za 3-12-letne
kasače: 1. West Side Story (Orel,
Ljubljana Stožice) 1:19,3,2. Darly
Lobell (Plečko, Kamnica) 1:19,5
in 3. Frisky (Slana, Ljutomer)
1:19,6; 4. dirka, za 3-12-letne
kasače: 1. Filder (Hanžekovič,
Ljutomer) 1:19,3, 2. Afrodita
(Oražem, Ljubljana Stožice)
1:19,4 in 3. Crown (Antolin, Lju-
tomer) 1:19,8; 5. dirka, za 3-12-let-
ne kasače: 1. Fortuna C Lee (Ma-
kovec, Ljutomer) 1:18,5,2. Petrez-
ze Lobell (Kosec, Komenda)
1:18,7 in 3. Avio AG (Gorjanc,
Brdo) 1:19,1; 6. dirka,za 3-12-let-
ne kasače: 1. Apricot (Sonaja, Lju-
tomer) 1:17,7,2. Raisa B (Gregorc,
Brdo) 1:17,8 in 3. Astor Law
(Tramšek, Ljutomer) 1:18,4; 7.
dirka, za 3-12-letne kasače: 1. Igu
(Gregorc, Komenda) 1:18,9, 2.
Frick (Marinšek, Komenda)
1:19,1 in 3. American Express
(Oražem, Ljubljana Stožice)
1:19,1; 8. dirka, za 3-12-letne
kasače: 1. Victory Scream (Slavič,
Ljutomer) 1:15,3, 2. Hurricane
Sund (Vukosavljevič, Ljubljana
Stožice) 1:16,7 in 3. Gerd Novem-
ber (Tramšek, Ljutomer) 1:17,1;
9. dirka, za 6-14-letne kasače: 1.
Jason B (Gregorc, Brdo) 1:19,6, 2.
Bukefalos (Maletič, Šentjernej)
1:19,9 in 3. Lepi B (Gorjanc, Brdo)
1:19,9.
Rezultati prvomajskih dirk iz
Ljutomera: 1. dirka, za 3-letne
kasače: 1. Aleksander (Sagaj, Lju-
tomer) 1:24,2, 2. Abarto (Jureš,
Ljutomer) 1:24,5 in 3. Faxa AS
(Slavič, Ljutomer) 1:24,6; 2. dirka,
za 3-5-letne kasače: 1. Lim Lobell
(Jureš, Ljutomer) 1:23,1,2. Lassa-
ro (Sagaj, Ljutomer) 1:23,5 in 3.
Lia (Kukolj, Ljutomer) 1:23,7; 3.
dirka, za 3-6-letne kasače:-l. Pater-
son (Krisd, Ljutomer) 1:21,2, 2.
Avena MS (Slavič, Ljutomer)
1:21,3 in 3. Vi tališ (Heric, Ljuto-
mer) 1:21,7; 4. dirka, za 3-12-letne
kasače: 1. Savon (Tramšek, Ljuto-
mer) 1:20,7, 2. Fux AS (Slavič,
Ljutomer) 1:20,7 in 3. Crown (An-
tolin, Ljutomer) 1:20,9; 5. dirka,
za 3-12-letne kasače: 1. Don MS
(Slavič, Ljutomer), 2. Raisa B
(Gregorc, Brdo) in 3. Patrezze Lo-
bell (Osolnik, Komenda); 6. dirka,
kvalifikacije za pokal Mercedes -
Benz, za 3-letne kasače: 1. Jonas B
(Vidic, Brdo) 1:22,2, 2. Frupi
(Plečko, Kamnica) 1:22,6 in 3.
Ford Piko (Makovec, Ljutomer)
1:23,1; 7. dirka, za 3-12-letne
kasače: 1. Bukefalos (Maletič,
Šentjernej) 1:18,8, 2. Dali (Sagaj,
Ljutomer) 1:18,8 in 3. Apricot
(Šonaja, Ljutomer) 1:18,9.
M. Toš
PLANINSKI IZLET, PRIMEREN ZA SOLSKE SKUPINE
Pod Golico med narcise
Vabimo vas na enodnevni planinski izlet na
pobočja Španovega vrha, kjer so največja rastišča
belih narcis, imenovanih ključavnice. Izlet bo v so-
boto. 13. maja. Zberemo se na železniški posta-
ji Ptuj ob 6.30 uri (odhod vlaka IC "Mura" ob 6.45).
Možen je postanek v Kidričevem in Cirkovcah. Za-
radi prijetnejše in varnejše vožnje ter občutno nižje
cene potujemo tudi tokrat z vlakom. Pot nas bo vo-
dila iz Planine pod Golico na Španov vrh in naprej
med travniki belih narcis do planinskega doma
Pristava na Javorniškem rovtu, kjer bo daljši
počitek primeren za družabne igre. Sestopili bomo
čez Jelenkamen na Jesenice ter se vrnili domov
ob 23. uri (Kidričevo 22.50). Skupne hoje bo 4-5 ur.
Izlet je lažji in potrebujete planinsko opremo za
lažje izlete (dobra obutev). Hrana iz nahrbtnika in v
planinskem domu.
Cena izleta vključuje povratno vozovnico za EC
vlak do Jesenic in znaša za mlade planince 1.600
SIT.
Prijave z vplačili sprejemamo do torka, 9. maja, v
pisarni PD Ptuj, Prešernova 27 (tel./faks 777-151).
Vodi Uroš Vidovič s sovodniki.
CJ1I3 ~ ~ ^ rt -L-"1__"
20
Petek, 5. maj 2000 - TEDNIK

ZETALE / TEKMOVANJE GOZDARJEV
Prikaz spretnosti t t^a 11ftfi gh jfitf jj šs
Pred leti so bila gozdarska tekmovanja priljubljena oblika
srečevanja in primeijanja gozdarskih veščin, zadnja leta pa so
ta srečanja zamrla. Lani so tradicijo znova obudili v Žetalah in
letos pred tamkajšnjim gasilskim domom izvedli že drugo me-
dobčinsko tekmovanje gozdarjev. Kot je povedal vodja tekmo-
vanja Janko Vidovič, gre za druženje, tekmovanje in obenem
prikaz dela v gozdu, ki je v gozdnatih Halozah še kako po-
membno opravilo. Pokrovitelj tekmovanja je bila občina
Žetale.
Letošnjega tekmovanja se je
udeležilo šest ekip iz občin Pod-
lehnik in Žetale z osemnajstimi
tekmovalci. Da je potekalo vse po
pravilih, so sodniški nadzor pre-
vzeli strokovnjaki Zavoda za goz-
dove Slovenije, domačini, člani
Strojnega krožka Žetalanec in
PGD Žetale, pa so s pripravo hra-
ne in pijače poskrbeli tudi za pri-
jetnejšo plat sobotnega druženja,
ki se je po tekmovanju izteklo v
postavitev majskega drevesa.
Tekmovalci so se pomerili v šti-
rih disciplinah in pri tem morali
pokazati veliko mero znanja in
spretnosti: podiranje na balon,
kjer je bilo pomembno, da je
podžagano drevo padlo v pravo
smer, druga disciplina je bil kom-
binirani rez, tretja zasek in
podžagovanje ter četrta kleščenje.
Med posamezniki se je najbolje
odrezal Viki Žerak iz Kozmincev,
drugi je bil Franc Gajšek in
Kočic in tretji Milan Jus iz Žetal.
Ekipno je zmagala ekipa Gozdne-
ga obrata iz Ptuja, druga je bila
druga ekipa strojnega krožka
Žetalanec in tretja prva ekipa is-
tega strojnega krožka.
Tekmovanje gozdarjev bodo v
Žetalah organizirali tudi pri-
hodnje leto, ko upajo na še večje
število udeležencev.
JB
Kleščenje
Zasek in podžagovanje
PTUJSKA GLASBENA SCENA
Brez zamere
Mlada in obetavna ptujska pop-rock skupina Brez zamere pol-
ni glasbene odre po Sloveniji že približno šest let. V tem obdob-
ju so spremenili ime, nadeli so si ga po svoji prvi pesmi, in tudi
nekaj članov. Sprva so nastopali pod angleškim imenom No of-
fence, kar v prevodu pomeni Brez zamere. Poleg stalnih članov,
ti so Pero Zoreč - vokal in kitara, Rado Stropnik na bobnih in
Miha Zelenik na bas kitari, se jim je pred sedmimi meseci
pridružil še klaviaturist in kitarist Marko Korošec, član
nekdanje skupine Milk. Letos poleti imajo namen izdati nov
cd, na katerem bo po vsej verjetnosti kot gostja nastopila mlada
in obetavna pevka Monika Horvat, ki skupaj z njimi že pridno
vadi.
Pero: "Kitaro igram že približno
11 let. Za igranje me je navdušil
moj oče. Najboljša pevca sta po
mojem mnenju Edie Weder in
Bono Vox. Pomenita mi velik iz-
ziv, da bom morda nekoč lahko
pel tako dobro kot onadva. Napi-
sal sem tudi besedila v angleščini
za prvi cd, ki pa je na žalost zaradi
pomanjkanja finančnih sredstev
izšel le kot single cd. Zaposlen
sem pri geodetih."
Rado: "Približno pred sedmimi
leti sem si kupil poceni bobne in
tako sem začel bobnati. Navdihni-
le so me različne zvrsti glasbe, vse
od Štajerskih 5 prek punka in me-
tala pa do U2, ki so tudi moja
najljubša skupina. Poleg bobnan-
ja pa se ukvarjam še s fotografi-
ranjem."
Marko: "Glasbeno ustvarjanje
me veseli že od malih nog.
Približno osem let pa se ukvarjam
z glasbo bolj poglobljeno. Sem
študent in učitelj glasbe. Od pe-
vcev mi je najbolj všeč Sting, dru-
gače pa poslušam vse vrste glasbe.
Zdaj trenutno pišem besedila za
naš novi cd, ki bo izšel enkrat po-
leti."
Miha: "V najstniških letih sem
začel igrati kitaro samo zaradi
punc. Sedaj mi je to zlezlo pod
kožo in poskušam čim več proste-
ga časa podrediti vajam. Najraje
poslušam skupino Pink Floyd.
Zelo mi je všeč tudi električna
glasba. Poleg študija arhitekture se
ukvarjam še s prostim plezanjem."
Skupina vadi v polni zasedbi v
soboto in nedeljo po štiri ure v
prostoru poleg Narodnega doma
na Ptuju, med tednom pa je to
malo težje zaradi drugih obvez-
nosti. Poskušajo imeti čim več
nastopov v živo, saj je njihov cilj
imeti vsaj dva koncerta na teden.
V bližnji prihodnosti si jih lah-
ko ogledamo in jim prisluhnemo
na naslednjih krajih: 5. maja:
Žalec - Pop-Rock Caffe; 6. maja:
Gerečja vas - Buda; 12. maja: Ško-
fja Loka - festival Kulturna kara-
vana; 13. maja: Ptuj (še ni 100-
odstotno) - Ročk klub Marakuja.
Člani zasedbe Brez zamere se
prisrčno zahvaljujejo vsem, ki so
jim kakorkoli pomagali in jim
bodo tudi v bodoče. Ker pa bodo v
kratkem šli na snemanje cd-ja v
ptujski studio 1, naprošajo vse, ki
bi jim bili pripravljeni kakorkoli
pomagati, naj se jim oglasijo na
tel. Številko 041-227-107-Marko.
Podrobnejše informacije o sku-
pini in njihovih članih si bomo
kmalu lahko ogledali tudi na nji-
hovi internetni domači strani:
WWW.BREZZAMERE.HOME
PAGE.COM
Ozren Blanuša
Od leve: Miha Zelenik, Monika Horvat, Marko Korošec,
Rado Stropnik in Pero Zoreč
DESTRNIK / BLAGOSLOV KONJ IN MAJSKE IGRE
Konji in igre
Prizadevni destrniški turistični delavci so v nedeljo, 30. aprila,
tretjič izpeljali blagoslov konj, ki so se mu letos pridružile tudi
tradicionalne destrniške majske igre v organizaciji tamkajšnje
območne organizacije SDS.
Prijeten sončen dan je minulo
nedeljo na destrnški blagoslov
konj zvabil več kot 30 konjenikov
iz bližnjih krajev. Konje je blago-
slovil domači župnik p. Mihael
Valdhuber, župan Franc Pukšič
je konjenikom ponudil vino,
predsednik turističnega društva
Destrnik Ivan Zoreč pa konjem
še kruh in sol. V krajšem kultur-
nem programu so tokrat nastopile
destrniške ljudske pevke.
Blagoslovu konj so sledile že 6.
majske igre. Tudi letos ni manjka-
lo šaljivih iger in prijetnega
vzdušja, za katerega so poskrbeli
duo Galeb in Vesele Štajerke.
ak
Slika desno: K blagoslovu
prihaja iz leta v leto več kon-
jev
V	ŽETALAH SE ENA ZLATA POROKA
Zlatoporoienta
Jožefa in Frant Kodrii
V	soboto, 29. aprila, je bil v Žetalah še en obred zlate poroke.
Župan Anton Butolen je za zlatoporočenca razglasil Jožefo in
Franca Kodriča iz Čermošič 30. Kot kaže, je bila to predzadnja
letošnja zlata poroka v novi občini Žetale, kjer je bilo leto 1950
zelo bogato z mladoporočenci.
Jožefa, rojena Korez, in Franc
sta se poročila 1. aprila 1950 v
Žetalah. Zlata nevesta je bila roje-
na 13. februarja 1930 v Žetalah,
zlati ženin pa 15. novembra 1918
v Čermožišah. Skupno življenjsko
pot sta preživela na kmetiji. Poleg
trdega dela na haloški zemlji sta
poskrbela tudi za številno
družino. V zakonu se jima je rodi-
lo osem otrok, štiri hčere in štirje
sinovi, danes pa sta ponosna tudi
na 15 vnukov oziroma vnukinj.
Zlatoporočencema iskrene čes-
titke in dobre želje tudi v imenu
uredništva Tednika.
JB
Zlatoporočenca Jožefa in Franc Kodrič iz Čermožiš
PTUJ / ČLANI MLADEGA FORUMA
ČISTILI BREGOVE DRAVE
Neizkorišieno
Ptujsko jezero -
ekološka sramota
Ob dnevu Zemlje so člani Mladega foruma Združene liste soci-
alnih demokratov Ptuja v sodelovanju s podjetjem Čisto mesto
v soboto, 22. aprila, izvedli celodnevno čistilno akcijo. Okoli 50
članov foruma iz Ptuja, Kidričevega in s Hajdine je skoraj ves
dan čistilo levi breg Drave od Ranče do železniškega mostu ter
pozneje še desni breg Drave od ptujskih term do podjetja Kager
hiša.
V drugem delu akcije so v popol-
danskem času nameravali čistiti
še območje Orešja, a so imeli pre-
več dela na obeh bregovih Drave v
Ptuju. Akcijo so namreč pričeli že
ob 10. uri dopoldne, zaradi velike
količine odpadkov pa so jo zakl-
jučili šele ob 21. uri.
Pri izvedbi čistilne akcije je
Mlademu forumu pomagalo
podjetje Čisto mesto, ki jim je za-
gotovilo orodje in vreče za smeti,
vse, kar so nabrali, pa je tudi
odvažalo. Pa tega ni bilo tako
malo, saj so nabrali poldrugi zabo-
jnik najrazličnejših odpadkov.
Kot je povedal predsednik Mla-
dega foruma Jernej Neubauer, je
bil njihov največji "ulov" kakih 50
kg težak prašič, ki je ležal ob obali
Drave, med odpadki pa so iz obje-
ma narave iztrgali pnevmatike,
ogrodja prometnih znakov, kole-
sa, pa poginule živali, največ
kokoši, mačk in rac. Mladi so se
tako najbolje prepričali o naši
okoljevarstveni kulturi in zlahka
ugotovili, da je resnično na pret-
resljivo nizki ravni. Glavni cilj
njihove akcije je bil, da bi čim
širšemu krogu ljudi predstavili re-
sen problem onesnaženosti
Ptujskega jezera. Dokler pa si
bomo predstavljali ta čudovit
vodni potencial s 14 km obale le
kot koš za smeti, pa jezero ostaja
neizkoriščen vodni potencial in
hkrati največja ekološka sramota
Ptuja.
-OM
TEDNIK - Petek, 5. maj 2000
21

NOVICE Z INTERNETA/ WWWW.SOFT-WARE.DE
S spletno stranjo do barvnega tiskalnika H P 610 C
Skoraj hkrati s pojavom računalnikov seje porodila ideja o nji-
hovem povezovanju v računalniška omrežja, ki bi omogočala
izmenjavo informaciji in podatkov med uporabniki po vsem
svetu. Hiter razvoj računalniške in komunikacijske tehnologi-
je je to tudi kmalu omogočil in ideja, kije pred 20 leti mejila na
znanstveno fantastiko, je v nekaj letih postala resničnost in v
mnogočem presegla napovedi njenih začetnikov. Celo do te
mere, da si nihče več ne upa napovedati, kaj bo čez leto ali dve
nastalo je omrežje vseh omrežij - Interneta.
Danes je Internet del vsakdanji-
ka. To potrjuje tudi smernica raz-
voja svetovne industrije. Računal-
niki danes že v osnovi vsebujejo
vse potrebno za delo z Interne-
tom. Svetovni splet pa ni le neiz-
meren vir informacij, temveč
odlična promocija svetu. Tako
smo v Tedniku v začetku aprila
uvedli rubriko, kjer bomo izbirali
najzanimivejšo oz. najbolj
prepričljivo spletno stran, katere
vsebina je na kakršen koli način
povezana s Ptujem in njegovo
širšo okolico. Rubrika je v Tedni-
ku vsakih štirinajst dni in v njej
bo predstavljena spletna stran, ki
bo med prijavljenimi najatrak-
tivnejša. Naslove svoje Internet
strani lahko pošljete na elekt-
ronski	naslov:	mi-
lan.krajnc@writeme.com. Več in-
formacij pa lahko zveste tudi na
Internetu: http://wwww.soft-
ware.de
V nadaljevanju rubrike bomo
danes predstavili interaktivno
stran glasbene skupine Orlovska
banda iz Markovcev, ki je pos-
tavljena na javni strežnik. Taki
javni strežniki so brezplačni, veli-
ka podjetja, ki nam nudijo brezp-
lačni prostor, kamor lahko posta-
vimo svojo spletno stran, pa od
nas zahtevajo le, da na svoji strani
nosimo njihovo reklamo (največji
ponudniki brezplačnega prostora
na Internetu: Webjump, Xoom,
Tripod, Fortunecity, Hypermart,
Geocities, Free Yellow - to je
samo nekaj večjih; več o njih in
kje se nahajajo, pa lahko izveste
na	spletni	strani
http://wwww.soft-ware.de).
Na javnih strežnikih imamo lah-
ko tudi svoj brezplačen elekt-
ronski predal ter nam pomagajo
zgraditi preprosto interaktivno
stran. Seveda pa od javnih strežni-
kov ne smemo pričakovati preveč,
kljub temu da nam dajo ogromno
prostora zastonj. Na njih ne bomo
mogli vedno dostopiti, ker bodo
morda »prezasedeni«, pa tudi hit-
rost ni ravno njihova vrlina, zato
moramo paziti, da na naši spletni
strani nimamo veliko odvečnih
efektov in slik. Nihče pa ne ve,
kako dolgo bodo strežniki zastonj
oz. kako dolgo bodo sploh obsta-
jali. Tako svetujemo, da če imate
kakšne pomembne stvari, ki jih
želite predstaviti svetu (predstavi-
ti svoj kraj), uporabljajte najete
strežnike, za katere boste plačali
nekaj tisoč tolarjev na mesec, a
bodo vaše informacije vedno na
voljo, če pa z informacijami na
spletu še služite, potem pa sploh
ne smete razmišljati o javnem
strežniku, ker je lahko izpad do-
hodka velik (razen če niste pirat).
Veliko jih sprašuje, kaj imajo od
tega tisti, ki nam dajo na voljo to-
liko prostora v svojih računalni-
kih zastonj. Ogromno! Če imajo
veliko obiskovalcev, namreč
oglaševalski prostor na svojih
spletnih straneh drago prodajo,.
Obiskovalce pa dobijo na ta način,
da jim dajo brezplačen prostor za
spletne strani.
Konec junija bomo izbrali na-
jbolj prepričljivo spletno stran in
jo nagradili z barvnim tiskalni-
kom HP 610 C, ki ga podarja ME-
TIS - trgovina z računalniki, mo-
bilno telefonijo, elektroniko, za
servisiranje mobilnih aparatov in
modelarstvo. Pri njih izdelujejo
tudi spletne strani. Najdete jih
lahko v poslovnem centru Domi-
no, Trstenjakova 5/a, Ptuj, na tele-
fonu 7481310 ali na Internetu
http://connect.to/metis, e-mail:
metis@siol.net.
V pretekli številki smo predsta-
vili spletno stran Zavrča in Cirku-
lan, ki ste si jo lahko ogledali na
naslovu	http://www2.ar-
nes.si/čmboscir2s. Naš komentar
za uvod je bil: »Stran je predvsem
zanimiva, saj predstavlja tipično
haloško okolje, vzpodbudno je
ozadje, ki označuje pristnost
svežine in navdiha v mladih lju-
deh, ki želijo ustvarjati.« In prav v
tem stilu so prihajala tudi elekt-
ronske pohvale, čeprav so nekate-
ri pogrešali predvsem predstavi-
tev v tujem jeziku in datum
zadnje spremembe, kljub temu da
se stran redno obnavlja, kar je
predvsem vidno v rubriki novosti,
kjer so aktualne informacije. Oba
kraja skupaj s šolami sta lepo
predstavljena, prav tako pa tudi
projekti, ki jih šola izvaja. Glede
na aktualnost interaktivne strani
vam čestitamo k izvirnosti in želi-
mo, da bi v vaše kraje prišli tudi
tujci, ko bodo o vas kaj prebrali na
spletu.
Spremembe na omenjeni strani
bomo spremljali tudi mi, o no-
vejših informacijah pa nas lahko
obveščate tudi vi, spoštovani bral-
ci, na elektronski naslov: mi-
lan.krajnc@writeme.com in nas
obiščite na svetovnem spletu:
http://wwww.soft-ware.de.
ORLOVSKA
BANDA NA
SVETOVNEM
SPLETU
V začetku smo hoteli predstaviti
samo naključno izbrane spletne
strani, ki jih najdemo na svetov-
nih iskalnikih, ker pa je na naš
naslov prišlo veliko prijav, bomo
predstavili tiste, ki so si vzeli toli-
ko časa in nam poslali prijavo.
Tako danes predstavljamo (že
omenjeno) Internet stran glasbe-
ne skupine iz Markovcev Orlovs-
ka banda, ki jo lahko najdete na
spletnem naslovu: http://go.to/ea-
gle.band
Avtor strani je Primož Njegač,
ki je tudi član skupine, tako tudi
najlažje predstavi misel in vodilo
skupine na spletu, saj z njo živi.
Stran je postavljena na javnem
strežniku, zaradi česar se morda
malce počasneje nalaga. Narejena
je v modri barvi, kar je trenutno
»moderna« barva pri kreiranju
spletnih strani. Predvsem zanimi-
va je elektronska ura, ki kaže tudi
sekunde, vendar je težava v tem,
da je eno uro zadaj. Na strani do-
bimo veliko informacij o skupini.
Mnenja o strani in prijave nam
pošljite na elektronski naslov: mi-
lan.krajnc@writeme.com
Milan Krajnc Pavlica
PTUJ / KLUB MOTORISTOV KURENT ZAČEL SEZONO
Pomlad na motoifih
V klubu motoristov Kurent
Ptuj so v četrtek uradno
začeli motoristično sezono,
da pa bo vse skupaj držalo,
je njihove motorje in njih bla-
goslovila tudi božja roka, saj
je župnik pripravil molitev in
blagoslov. Nato pa so se po-
dali na otvoritveno vožnjo,
po DravskoPtujskem polju.
Milan Krajnc Pavlica
Slika desno: Pater Stane pri
blagoslovu motorjev.
Foto: Nini
PTUJ / PRVOMAJSKA BUDNICA
Ptujiani so
poveiini se spali
Čeprav je ptujska godba na pihala (letos prvič pod taktirko no-
vega dirigenta Štefana Petka) pričela prvomajsko budnico šele
ob šestih zjutraj, je mesto povečini še spalo; na nekaterih ok-
nih in balkonih so bili le najvztrajnejši, tisti, ki nikoli ne zamu-
dijo prvomajske budnice. V slabih dveh urah so "bujenje"
končali. Že po tradiciji pa so glasbenike na nekaterih mestih
tudi pogostili.
Zatem so zdramili še Grajenčane, kamor jih je povabil njihov
predsednik in hkrati podžupan Ervin Hojker, budili so tudi Brežane,
Brstjane in Spuhljane, v gostilni Lovec, kjer se je njihova prvomajska
pot končala, pa jih je pozdravil ptujski župan Miroslav Luci. Morda je
ob nazdravljanju prvega maja kakšna padla tudi še o financiranju or-
kestra, saj je obljubljena dotacija mestne občine Ptuj še vedno premajh-
na, da bi pokrila vsaj osnovne potrebe orkestra v letošnjem letu.
Delo ptujske godbe na pihala se po znanih težavah počasi vrača v nor-
malne tirnice. Že v kratkem bodo pripravili promenadni koncert.
MG
Foto: Črtomir Goznik
22
Petek, 5. maj 2000 - TEDNIK
ZA KRATEK ČAS
Info -
glasbene novice!
Sodobni pristopi h glasbi ni-
majo meja in tako se je v
zadnjem desetletju posebej
uveljavila komercialna
računalniška glasba. Ta diktira
predvsem disko glasbo in tako
prevladujejo zvrsti, kot so
techno, trance, garage under-
ground, house...
Začetek takrat namenjen pregle-
du novih albumov, izdanih v
aprilu: Trillennium - SASH!,
Things to Make & Do - MOLO-
KO, Ecstasy - LOU REED, The
Menace - ELASTICA, Heliocen-
tric - PAUL VVELLER, 100 Broken
Windows - IDELVVILD, My Name
is Joe - JOE, Sweet Kisses -
JESSICA SIMPSON, Romeo
Must Die - SOUNDTRACK, Re-
turn to Saturn - NO DOUBT,
American Pie "The Best of" -
DON McLEAN, Yeah Baby - BIG
PUNISHER, Can't Take me
Home - PINK, Unrestricted - DA
BRAT, The Heat - TONI BRAX-
TON, Fear of Flying - MYA, Lara
Fabian - LARA FABIAN, Missing
you - E-ROTIC, Spanglish Love
Alfairs - PASSION FRUIT, Das
Album - ANTON AUS TIROL.
Ameriški prvaki grunge glasbe
PEARL JAM so prišli na sceno
leta 1991 s hitom Alive in albu-
mom Ten. Kvintet je bil nazadnje
na lestvicah s skladbo Last Kiss
in sedaj so fantje tik pred izidom
novega albuma Binaural. Kvintet
si je omislil znano tematiko v
novi skladbi z naslovom NOT-
HING AS IT SEEMS	ki
bi jo lahko ocenili kot zelo ne-
posreden grunge pristop s
standardnim vokalom hripavega
Eddieja Vedderja.
MATCHBOX 20 so odličen so-
doben ameriški ročk band, ki pa
je žal za mnoge postal znan, ko
je njihov pevec Rob Thomas za-
pel uspešnico Smooth za Santa-
no. Band je debitanski album
naslovil z Yourself or Someone
Like you in je imel doma tudi tri
uspešnice z naslovi Push, 3AM
in Real VVorld. MATCHBOX 20
so spet v modi z vrhunsko pe-
smijo BENT	ki ima iz-
redne rockerske rife in zabavno
besedilo.
Ameriški pevec NEIL YOUNG se
je rodil 12. novembra 1945 in je
kariero začel skupaj s Stephe-
nom Stillsom in Buffalom
Springfieldom. Priznani glasbe-
nik ponuja akustično kitarsko
balado RAZOR LOVE *** s
prihajajoče zgoščenke Silver &
Gold.
DON HENLEY je naslednji roc-
ker, ki je začel svojo glasbeno
pot pri legendarni skupini The
Eagles in je na solo poti slovel
po pesmi The Boys of Summer.
Gospod HENLEY je v ZDA izdal
melodično ročk pesem VVORKI-
N' IT	medtem ko je v
Evropi izdal lagodno ročk pe-
sem TALKING YOU HOME
obe bosta lahko slišali na
njegovem novem albumu Inside
Jab.
Ameriška skupina R.E.M. je lani
pripravila glasbo za film Man on
the Moon, v katerem igra glavno
vlogo Jim Carrey. Po prvi
uspešnici iz filma The Great Bey-
ond R.E.M. tokrat sodelujejo s
komikoma Andyjem & Tonyjem
v grozni pesmi THIS FRIENDLY
VVORLD
^VJrvV
Britanski studijski mojster VVILLI-
AM ORBIT stoji za zadnjimi
uspehi Madonne, hkrati pa je
tudi produciral zadnjo
uspešnico Pure Shores skupine
Ali Saints za film Beach. VVILLI-
AM se ja na svojem albumu Pie-
ces in a Modern Style poigral
tudi s klasiko PAVANE POUR
UNE INFANTE DEFUNTE ***
skladatelja Maurice Ravela.
CtCcCf
D.J.JURGEN je bil podpisan
pod velikim plesnim hitom Bet-
ter off Alone, ki ga je pela Alice
Dee Jay. Producent preseneča s
komadom HIGHER & HIGHER
X X * % ki ima zelo privlačen vo-
kal in temelji na odličnem ener-
gičnem house ritmu.
Ameriška najstniška skupina 4
THE CAUSE je svoj delček
uspeha požela s plesno prired-
bo Stand by me pevca Bena E.
Kinga. Kvartet ostaja v modi s
trendovskim komadom E-MAIL
*** in ob tem objavlja tudi
naslov naše elektronske pošte
(studio afna radio-tednik.si.
Ameriška pevka MARIAH CA-
REY je že pol leta noro zaljublje-
na v latino pevca Luisa Miguela.
Fenomenalna vokalistka ima
novo zahtevno, vendar tipično
balado CAN'T TAKE THAT
AWAY X()|<XX, ki jo najdete na
albumu Rainbovv.
David Breznik
POPULARNIH 10 / Popularnih 10
1.	If Only -HANSON
2.	Shalala Lala - VENGABOYS
3.	He wasn't Man Enough - TONI BRAXTON
4.	Oops! I did it Again - BRITNEY SPEARS
5.	Never be the Same Again
-	MELANIE C. & LISA LOPEZ
6.	Be with you - ENRIOUE IGLESIAS
7.	Maria, Maria - SANTANA & PRODUCT G & B
8.	Are you stili Having Fun? - EAGLE EYE CHERRY
9.	Summer Moves On - A-HA
10.	Mama Told Me Not to Come
-	TOM JONES & STEREOPHONICS
Lestvico POPULARNIH 10 lahko poslušate vsako
soboto v večernem sporedu radia Ptuj.
Toni Braxton
Mhdi dopisnik[
POTUJEMO
DALJE IZ
PREJŠNJEGA
V NOVO
TISOČLETJE
Nekoč so vlaki puhali velik
dim v nebo.
Vozili so po mestu, zelo počasi
in plašno.
Sedaj vozijo hitreje,
cenejši in močnejši so,
vlečejo vagone,
polne s tovorom. Enkrat vozili
mogoče po zraku bodo,
ker tračnic več ne bo.
Hiteli bodo s polno paro,
to najlepše bo.
Marko Reš, Mitja Korošec,
Haris Hrenko, 4. a,
OŠ Mladika, Ptuj
PREBUDILO
ME JE
POMLADANSKO
SONCE
Bil je lep jutranji dan in žarki
sonca so s svojo toploto obdajali
žlahtne cvetlice in okolje. Žarek
mi je posijal naravnost v oči in
morala sem jih odpreti.
Razgrnila sem še preostanek za-
vese. Zdelo se mi je, da se cvetli-
ce pogovarjajo in sonce se smeji.
Vendar ta toplota je bila zelo
močna in mi te misli pregnala iz
glave, saj sem stala ob oknu, kjer
je sonce največkrat posijalo.
Skozi odprto okno je nežen ve-
ter kuštral moje dolge lase in mi
rahlo pihal v obraz. Hitro sem
slekla pižamo in oblekla obleko.
Odšla sem v šolo in ves pouk
razmišljala o pomladanskem
soncu. Sonce je še naprej lepo si-
jalo in se prav veselo smejalo iz
neba. Prebujalo me je dan za
dnem. Bila sem zelo srečna, saj
je na naša vrata kočno potrkala
pomlad.
Roman Teskač, 5. a,
OS Hajdina
PRINCESA
POMLAD
Danes prišla je v deželo pom-
lad.
Z barvo zeleno
ves svet je prekrila
ter z rosico hladno
rastline zbudila.
Njeni lasje
v dva čopka so speti,
krona na glavi
pa njej se sveti.
In ko zapleše,
ves svet se zatrese,
ko pa zaspi,
poletje zbudi,
da si nabere novih moči
- za leto dni.
Princeska je mala
v vas zdaj prispela,
z barvo zeleno
pa ves svet objela.
Kodre si zlate
je počesala,
z rosico hladno
pa ves svet obdala.
Zvončke, trobentice,
vse je zbudila,
in ko že je barvo spremenila,
je poletje zbudila
in od nas se poslovila.
Nataša Vidovič, 5. b,
OS Markovci
RADA IMAM
ŽIVALI
Doma imam mucka. Moj mu-
cek je majhen in je rumene bar-
ve. Moj mucek rad lovi miške in
se rad igra z njimi. Imam ga zelo
rada. Z njim se igram, ko pri-
dem iz šole. Rad ima svojo ma-
mico.
Nina Božičko, 1. a,
OŠ Kidričevo
KO BOM VELIK
Ko bom velik, bom avtomeha-
nik. Popravljal bom avtomobile
in motorje. Imel bom veliko
delavnico.
David Kostanjevec, 1. b,
OŠ Videm
KO BOM VELIKA
Želim postati pevka. Zelo
rada pojem. Prepevala bom pe-
smi za odrasle. Všeč so mi pesmi
Tinkare Kovač in Simone Weis.
Večkrat poslušam pesmi in zra-
ven prepevam in plešem.
Saša Kamnešek, 1. b,
OŠ Videm
POMLAD
Bliža se pomlad. Zacveteli so
znanilci pomladi, kot so
zvončki, trobentice in vijolice.
Zažvrgoleli so ptički in sonce je
pokazalo svoje tople žarke.
Medvedi in ježi so se prebudili
iz zimskega spanja. Tudi kmetje
so začeli pripravljati njive za
pomladno setev. Dnevi so pos-
tali daljši in toplejši. Tega smo
posebno veseli mi otroci, saj
smo lahko več zunaj in uživamo
ob igri.
Matjaž Valenko, 4. c,
OŠ Gorišnica
MOJA SESTRA
Moji sestri je ime Anita.
Večkrat se igrava skupaj. Ima
psička in muco. Moja sestra
hodi v 4. b in se dobro uči. Mis-
lim, da bo odlična. Večkrat gre-
va v gozd na sprehod. Rada mi
tudi nagaja. Taka je moja sestra.
Mateja Munda,
OŠ Juršinci
MOJA SESTRA
Moji sestri je ime Mateja.
Hodi v prvi razred. Ima rjave
kratke lase. Zelo rada ima živali.
Večkrat mi nagaja. Jaz ji tudi
pomagam pri domači nalogi.
Vsak dan se skupaj igrava. Zelo
rada se potepa pri babici in ded-
ku. Zelo se razveseli sestrične
Aleksandre, kadar pridejo iz
Nemčije. Rada hodi v gozd.
Taka je moja sestra Mateja.
Anita Munda,
OS Juršinci
JAZ ČAROVNIK
Jaz sem čarovnik. Sem zelo
prijazen čarovnik. Ime mi je
Zvezdiček. Moja obleka je črna
in ima temno modre in črne
lise. Klobuk pa je modročrn z
zvezdicami. Čaram s svojo
čarobno palico in s čudežnim
praškom. Moje čarobne besede
so bum salabum, zvezdice se
; prikažite.
Nekega dne nisem imel kaj
početi, zato sem se odločil, da
bom malo čaral. Klobuk sem
dal na mizo in vzel iz svoje halje
palico in prašek. Prašek sem na-
sipal v klobuk, a nič. Poskusil
sem znova in spet nič. Po nes-
reči je prašek padel v klobuk.
Nisem ga mogel pobrati, ker je
to čudežni klobuk. Nisem imel
druge izbire, kot da sem izgovo-
ril čudežne besede: Bum sala-
bum, zvezdice se prikažite. Za-
mahnil sem s palico. Klobuk je
začel skakati po mizi, nato pa še
po tleh. Ustrašil sem se. Klobuk
se je ustavil, vendar so iz luknji-
ce letele iskrice. Iz klobuka je
priletele modro rumena ara in
bil sem zelo vesel, ker se mi je
poskus posrečil.
Sašo Komet, 3. b,
OŠ Kidričevo
KO ODRASTEM,
BOM ...
Ko bom velik, bom vozil pot-
niško ladjo. Prevažal bom ljudi.
Vozil bom v Ameriko in raz-
lične države. Spoznaval bom
nove ljudi in kraje. Zanimivo bo
potovati po svetu.
Rok Lenart, 1. a,
OŠ Mladika, Ptuj
KO ODRASTEM,
BOM ...
Ko bom velik, bom astronavt.
Zanima me vesolje. Oblečen
bom v vesoljsko obleko. Vozil se
bom z raketo Saturn V. Pristal
bom na Luni. Zanima me, ali
tam res živijo vesoljčki. Rad bi
videl tudi velike kamne.
Peter Klaneček, 1. a,
OŠ Mladika, Ptuj
APRIL
Prišel muhast je april,
za vse prvoaprilske šale on je
kriv.
Če dežnikov ne boste imeli,
slej ko prej vas bo dež dobil
in vas vse bo polil.
Zato raje si jih kupite,
saj april deževen mesec je.
Na nebu mavrica velikokrat
je,
ker dež in sonce kregata se.
Tanja Vinkovič in Maruša
Zorli, 4. c,
OS Gorišnica
LUJZEK
Dober deri vsoki den! Po-
dukšanih proznikov je kunec
bilo že v sredo vjutro, če glih na
deželi nesmo dosti vedli za tote
svetke, saj nas z vsokega kota
gleda delo. Tudi gorice že zovejo
šprice, saj so trseke začeli napo-
dati različni narovni in držovni
škodlivci - od tistih hrošov, ki
liste zavijajo in jim provimo po
domočen šoštari ali pa pintari,
pršice so začele napodati pa tudi
peronospora in oidij neta dugo
čakala. Mija z Mico srna enkrat
Že poškropla gorico, naš sosid
Juža pa je škropija že kar tri-
krat, saj prov i, da je boj še bolez-
ni preprečiti kak pa jih lečiti.
Treba je pač trsje opazovati,
poslušati nasvete strokovjokov,
drgačik nete meli v jeseni punih
polovjokov.
ista zamenjova, o keri sen vam
pisa prešnji tjeden - vino za
krompir - je uspela kak prova
trgovina v obliki izvoza vina na
kujleško oziroma polensko stron
in uvoz krompira na prleško
stron. Mija z Mico borna skoro
že mela roni krompir na svojem
malem vrteki. Vete, jaz sen prov i
koloradski hrošč in bi krompir
ja trikrat dnevno, če bi bilo po-
trebno. Tisti, ki ste že malo boj v
letih, se še vena spunite, kak
smo po drugi svetovni vojni tote
koloradske hroše po krompiriših
iskali. Akcije so ble navadno v
nedelo po roni meše. Kak jagri
na divje zofce in drugo divjod
smo hodili po njivah in iskali to-
tega ameriškega škodlivca. Če se
zdaj toga spunim, se tistim caj-
tom samo še lehko nasmejem, če
glih je luštno in zabovno bilo.
Bilo pa je tudi boj zdravo, saj
skoro nibenega pridelka, posev-
ka in nasoda nesmo škropili s
strupi, kak to delamo gnešji den
in potli tote strupe uiivlemo. Je
pa tudi tak, če ne škropiš, pridel-
ka ne dobiš. Izbiri sta dve: bio
hrana ali pa zastruplevonje.
Evo ti ga na, pa smo drgoč na
kunci. O politiki pa nič, če glih
so zadeve okoli predsednika vlo-
de in bližajoč se valitev vroče in
tudi hecne.
Vas lepo podavlja vaš hecni
LUJZEK
TEDNIK - Petek, 5. maj 2000
25

KOLESARSKI KLUB PERUTNINA PTUJ
Dobre uvrstitve tudi med prazniki
Kolesarji so tudi med prazniki krepko vrteli pedale. Na dir-
kah v Italiji, Avstriji in Sloveniji so dosegli zavidljive rezultate
v hudi konkurenci s profesionalci. Mlajši in starejši mladinci
so se udeležili pet, člani pa dveh dirk. Z dobrimi uvrstitvami je
zopet nadaljeval Aldo Uešič, med starejšimi mladinci pa Mat-
jaž Finžgar, oba iz KK Perutnina Ptuj.
V	ponedeljek, 24. aprila, so ml.
mladinci dirkali v Italiji v mestu
Variano na cestni krožni dirki,
dolgi 60 km. Zmagal je Komac iz
KK Hit N.Gorica. Aldo Ilešič je
bil kot osmouvrščeni drugi naj-
boljši Slovenec. Naslednji dan je
bil na cestni dirki v Vidmu, dolgi
60 km, A.Ilešič peti. Zmagal je
italijanski kolesar.
V	četrtek, 27. aprila, je v
Šenčurju pri Kranju na dirki za
kriterij AJlešiču le za las ušla naj-
višja stopnička. Bil je drugi z ena-
kim številom točk, kot jih je dose-
gel zmagovalec Grega Bole iz Ble-
da. Med starejšimi mladinci je
zmagal Dean Lalič, Radenska
Rog, Ptujčan Matjaž Finžgar je
bil četrti.
V	soboto, 29. aprila, so st. mla-
dinci dirkali v Wolfsbergu v Av-
striji na 100 km dolgi, zelo razgi-
bani cestni dirki. V hudi konku-
renci so se dobro uvrstili ptujski
kolesarji: Milivij Glavica šesti,
M.Finžgar osmi in Andrej Omu-
lec deveti.
Minulo nedeljo, 30. aprila, so v
istem mestu dirkali tudi ml. mla-
dinci na 60 km dolgi cestni dirki.
A. Ilešič je bil v zaključnem
šprintu odličen drugi. Zmagal je
Klemen Gostič, Perutnina RR.
Prvega maja so bile dirke st.
mladincev v Pordenoneju v Italiji.
Progo, dolgo 100 km, je najhitreje
prevozil italijanski kolesar,
Ptujčan M. Finžgar je bil deseti.
Minulo soboto so v Avstriji v
Wolfsbergu dirkali tudi člani na
138 km dolgi in zelo hriboviti
progi. Povprečna hitrost je bila
41,5 km na uro. Prvi trije so bili
profesionalni kolesarji. Zmagal je
M.Wandelli iz Italije s časom
3.19,49, drugi je bil Sašo Sviban,
ki vozi za avstrijski kljub, tretji pa
M. Fischerlehner, Avstrija.
Ptujčana R.Rogina in M.Maho-
rič sta bila peti in sedmi, med
amaterji pa drugi in tretji. Matej
Marin je bil petnajsti. V šprintu
glavnine je bil najboljši Miran
Kelner 18., Gregor Gazvoda 31.,
vsi trije iz Ptuja. Valter Bonča iz
Perutnine RR je bil 33. Zelo agre-
siven je bil Ptujčan Marjan Kel-
ner, ki je dvakrat pobegnil z av-
strijskim kolesarjem, a ju je glav-
nina ujela. Oba Kelneiia in
A.Marin so požrtovalno pripravi-
li "teren" Rogini in Mahoriču, da
sta lahko v zaključni fazi napadla.
Žal je zmanjkalo le malo moči, da
bi nadoknadila zaostanek in dose-
gla stopničke.
Tudi člani so dirkali v Šenčurju
za kriterij. Zmagal je Rajko Pe-
tek, Perutnina RR, drugi je bil
Gregor Zaje, Sava projekt, tretji
ga Borut Božič, Perutnina - RR.
Četrti je bil Miran Kelner. Še
vedno čuti posledice lanskih težav
z zdravjem, zato je četrto mesto še
bolj vzpodbudno. G.Gazvoda in
R.Rogina sta mu tokrat nesebično
pomagala do boljše uvrstitve.
A.Marin je imel težave s kolesom.
V formo prihaja tudi Ptujčan
Boštjan Krevs, saj je dobil dva
sprinta, to je leteča cilja.
Roman Zavec
Boštjan Kreus si je prikole-
saril dva leteča cilja
ROKOMET / 2. SRL - VZHOD
Ptuj - Artont Radgona 31:17 (16:10)
PTUJ: Lužnik, Zadravec 3, Djekič 4, Perčič 4, Kafel 6, Bračič
3, Kac 1, Kokol, Horvat, Margušič 8, Žuran 2, Berlič, Kraut-
haker.
Rokometaši Ptuja so uspešno
začeli končnico prvenstva v
vzhodni skupini druge lige, v ka-
teri je njihov prvi nasprotnik tret-
jeuvrščena ekipa iz Gornje Radgo-
ne. Moštvi igrata na dve zmagi,
boljše pa se bo v finalu prav tako
na dve zmagi pomerilo z zmago-
valcem dvoboja Pyramidia - Kras.
Zmagovalec finala se bo uvrstil v
1. B državno ligo, kjer dva kroga
pred koncem vse odločeno. Velika
Nedelja je druga in novi član prve
lige, Ormož pa ostaja v ligi.
Sobotno tekmo v športni dvora-
ni Center so pred 150 gledalci
domačini dobili zanesljivo. Gostje
so so držali korak le v začetku, ko
domačim igra v napadu še ni ste-
kla. V nadaljevanju pa je prišla do
izraza boljša tehnična in taktična
pripravljenost ptujske ekipe, ki je
malo pred koncem vodila že s 15
zadetki razlike. Povratna tekma
bo v soboto v Radencih, v primeru
zmage domačinov pa bo tretja,
odločilna tekma v sredo zvečer v
Ptuju.
I.k.
P VRAM ID IA - KRAS
32:21 /16:8/
PYRAMIDIA: Valenko, Pisar
9, M. Šandor 2, Kelenc, Osterc 5
/1/, Pšajd, Kumer 1,1. Ivančič 7,
Žnidarič 2, F. Šandor 1/1/, D.
Ivančič 5, Cvitanič, Strbal,
Žuran.
Rokometaši Pyramidie iz
Gorišnice so v prvem polfinalnem
srečanju dosegli pričakovano
zmago. Njihov nasprotnik, ekipa
Krasa, ni bil dorasel tekmec. V
ligaškem delu so rokometaši Pyra-
midie premagali svoje nasprotni-
ke s kar 31 zadetki razlike in to-
krat je bilo vprašanje samo moti-
vacije. Začetek srečanja tja do 20
minute sta bila igra in rezultat do-
kaj izenačena z ogromno napaka-
mi na obeh straneh. V zadnjih mi-
nutah prvega dela igre pa so se
domači le malo razigrali in si
priigrali osem zadetkov prednos-
ti.
Drugi polčas je bila igra ponov-
no enakovrednejša. Domači, za-
dovoljni z visokim izidom, se niso
preveč naprezali in so ves čas kon-
trolirali rezultat. Njihova pred-
nost je znašala deset zadetkov.
Gostje so se borili, vendar kaj več
niso pokazali, saj je bila kvaliteta
na strani domačih. Sicer pa se bo
igra hitro pozabila, saj je v tem
primeru najvažnejša zmaga. Če
bodo rokometaši Pyramidie slavi-
li tudi na gostovanju, se bodo uvr-
stili v finale končnice.
Danilo Klajnšek
Športne novice
KIKBOKS O Gabrovec prvi v Bostonu!
Ptujski kikboksar v semi kontaktu Davorin Gabro-
vec se je v Bostonu v ZDA minuli konec tedna ude-
ležil močnega profesionalnega turnirja Ocean State
National. V kategoriji članov do 69 kg je osvojil
1.mesto, potem ko je v finalu bil boljši od Gvatemal-
ca Moralita. V dvoboju Evropa - Ameriški profesio-
nalni TEAM Paul Mitchell so Evropejci, med kateri-
mi je bil tudi Gabrovec, tesno izgubili, vendar so
dostojno branili čast Evrope.
Davorin Gabrovec je že na poti v Kanado, kjer se
bo udeležil turnirja Canadian ChaUenge, kjer bo več
kot 1000 kikboksarjev.
Andrej Okreša
KOŠARKA m
Turnir trojk na Ptujski Gori
V nedeljo, 7. maja, ob 13.30 uri organizira Športno
društvo Ptujska Gora prvi letošnji turnir trojk v
košarki. Tekmovanje bo na domačem športnem
igrišču, ekipe trojk (3+1) se prijavijo 15 minut pred
uradnim pričetkom turnirja. Vabljeni ljubitelji
košarke.
KOLESARSTVO O Kolesarski maraton
Kolesarski klub Frenk Ptuj obvešča, da kolesarski
maraton po Slovenskih goricah 6. maja zaradi
tehničnih razlogov odpade.
Edo Rudolf
1922 - 2000
V Ljubljani je konec aprila v 78. letu umrl Edo
Rudolf. Starejša generacija ptujskih šahistov se
ga s spoštovanjem spominja kot neumornega or-
ganizatorja šahovskih tekmovanj, neugodnega
nasprotnika za šahovnico, vztrajnega učitelja in
dobrega prijatelja, ki je ves svoj prosti čas posve-
til šahovski igri in razvoju Šahovskega društva
Ptuj. Od prihoda na Ptuj do upokojitve je bil
član ožjega vodstva društva, od leta 1956 do
1971 pa njegov predsednik. Edo Rudolf je bil
šest let zaporedoma prvak Šahovskega društva
Ptuj ter v petdesetih letih zmagovalec številnih
društvenih hitropoteznih turnirjev. Odlično je
organiziral in sodil prvo večjo šahovsko priredi-
tev na Ptuju po drugi svetovni vojni - zvezni
turnir prvokategornikov aprila leta 1950. Za
svoje delo v šahovski organizaciji je prejel šte-
vilna priznanja, med drugimi leta 1975 zlato
plaketo Šahovskega društva Ptuj. Po upokojitvi
se je Edo Rudolf preselil v rodno Celje, vendar
se je vedno rad srečeval s ptujskimi šahisti in se
veselil njihovih uspehov. Vsem, ki nas je "za-
strupil" z lepotami šahovske igre, bo ostal v traj-
nem spominu.
Janko Bohak
NOGOMET
2. SLOVENSKA LIGA
Rezultati tekem 24 . kroga: Šentjur - Aluminij
1:2, Drava - Tabor 1:1, Črenšovci - Elan 2:0,
Živila Triglav - Železničar Ligro 1:0, Jadran
Šepič - Nafta 3:0, Avtoplus Korte - Koper 1:1,
Rogoza - Esotech Šmartno 3:4, Ivančna Gorica
- Zagorje 5:2
1.	KOPER	24 18 4. 2 66:16 58
2.	TABOR	24 17 4 3 54:12 55
3.	ELAN	24 14 4 6 40:26 46
4.	ALUMINIJ 24 13 4 7 49:27 43
5.	ŽELEZN. LIGRO 24 13 4 7 35:21 43
6.	ESOTECH ŠMAR. 24 13 4 7 46:37 43
7.	ZAGORJE 24 10 5 9 41:32 35
8.	ŽIVILA TRIGLAV 24 10 4 10 34:31 34
9.	IVANČNA GOR. 24 9 3 12 38:38 30
10.	JADRAN ŠEPIČ 24 7 9 8 27:30 30
11.	ŠENTJUR 24 . 7 7 10 27:42 28
12.	NAFTA	24 6 6 12 21:39 24
13.	DRAVA	24 5 7 12 21:35 22
14.	ROGOZA 24 5 5 14 20:49 20
15.	ČRENŠOVCI 24 4 4 16 19:63 16
16.	AVTO. KORTE 24 1 6 17 11:51 9
Nedelja^ 7. maja: Aluminij - Živila Triglav,
Esotech Šmartno - Drava, Ivančna Gorica -
Črenšovci, Zagorje - Rogoza, Tabor - Avtoplus
Korte, Koper - Jadran Sepič, Nafta - Šentjur,
Železničar Ligro - Elan.
DRAVA - TABOR SEŽANA 1:1
/1:0/
STRELCA: 1:0 Habjanič /27/, 1:1 Kneževič
/60/
DRAVA: Golob, Lenart, D. Krajnc, M.
Emeršič, Klinger, Pekez, B. Emeršič /od 85.
Strgar/, Toplak /od 55. Jurčec/, Habjanič, U.
Krajnc /od 73. Arsič/, Korez. Trener: Jože
Hadler.
Nogometaši ptujske Drave so bili zelo blizu
tega, da premagajo favorizirano ekipo Tabora
iz Sežane. Mladi ptujski nogometaši so s polet-
no igro povsem zasenčili goste, še posebej v
prvem polčasu. V 27. minuti seje Habjanič poi-
gral z gostujočo obrambo, na koncu pa še moj-
strsko ukanil vratarja Boškoviča. V 41. minuti je
isti igralec poizkušal streljati od daleč in je za-
del prečnik. S svojimi odločitvami se je tokrat
"odlikoval" sodnik Vivod, še posebej v 57. mi-
nuti, ko je Habjanič ponovno bil prehiter za
gostujočo obrambo. Prišel je sam pred vratarja
Boškoviča, ga že preigral, nato pa ga je ta od
zadaj podrl. Sodnik je sicer pokazal na belo
točko, vendar pa samo rumeni karton za gostu-
jočega vratarja. Domači kapetan Boris Klinger
je namesto mreže zadel levi vratnik. Gostje so
izenačili iz edine prave priložnosti v 60. minuti.
Do konca srečanja je bilo še nekaj priložnosti
na obeh straneh in ni šlo tudi brez smešnih
odločitev sodnika Vivoda. Gostje so srečno
osvojili točko, medtem ko so domači izgubili
preostali dve.
Danilo Klajnšek
ŠENTJUR ■ ALUMINIJ 1:2
/1:0/
STRELCI: 1:0 Žolek /43. minuta avtogol/,
1:1 Hojnik /69/, 1:2 Hojnik/76/
ALUMINIJ: Šeremet, Koren, Gojob, Prapot-
nik, Kancler, Žolek, Perkovič, Čeh, Franci,
Pučko, Hojnik.
Nogometaši Aluminija vso bili ponovno
uspešni: na gostovanju v Šentjurju so prema-
gali domačo ekipo.To je četrta zmaga v petih
krogih in s tem izkupičkom so lahko v Ki-
dričevem zadovoljni. Igra ni bila na visoki ravni.
Rahlo terensko pobudo so imeli domači nogo-
metaši, še posebej v prvem polčasu, vendar pa
niso bili preveč nevarni za gostujočega vratar-
ja. Ko je že kazalo, da se bo prvi polčas končal
z neodločenim izidom, je pri strelu iz kota za
domače žoga oplazila Zolka, sicer obrambne-
ga igralca Aluminija, ter končala v mreži.
Drugi polčas je bil pravo nasprotje prvemu.
Kidričani so zaigrali zelo dobro in predvsem hi-
treje. Akcije so bile povezane in tekoče. Samo
čakali so, kdaj se bo zatresla domača mreža.
To se je zgodilo v 69. minuti, ko je kapetan Alu-
minija Robert Hojnik zadelvv polno. Sedem mi-
nut kasneje se je mreža Šentjurja zatresla še
drugič in nogometaši Aluminija so povedli, na
koncu pa je bilo to minimalno vodstvo dovolj
za novo zmago, ki bi lahko bila še višja, če bi
napadalci Aluminija bili spretnejši pred vrati
Šentjurja.
V nedeljo nogometaši Aluminija gostijo Živila
Triglav iz Kranja.
3. SLOVENSKA LIGA - SEVER
Rezultati tekem 21. kroga: Gerečja vas -
Zreče 2:2, Paloma - Hajdina 4:1, Fužinar -
Mons Claudius 4:1, Dravinja - Pobrežje 3:0,
p.f., Usnjar - Krško 1:0, Kovinar Mas-com - Bi-
strica 6:1, Starše - Tim Laško 2:0.
1.	PALOMA 21 15 3 3 48:25 48
2.	DRAVINJA 21 14 5 2 40:12 47
3.	ZREČE	21 10 6 5 43:26 36
4.	TIM LAŠKO 21 9 4 8 44:40 31
5.	GEREČJA VAS 21 9 4 8 31:31 31
6.	FUŽINAR 21 9 4 8 36:43 31
7.	KOV. MAS-COM 21 9 3 9 33:27 30
8.	STARŠE	21 8 4 9 31:26 28
9.	HAJDINA 21 7 7 7 27:36 28
10.	USNJAR 21 6 8 7 26:24 26
11.	KRŠKO	21 5 7 9 33:31 22
12.	MONS CLAUD. 21 6 4 11 26:34 22
13.	BISTRICA 21 3 5 13 21:49 14
14.	POBREŽJE 21 4 2 15 24:59 14
Sobota, 6. maja, ob 16.30: Bistrica - Gerečja
vas, Hajdina - Starše, Tim Laško - Kovinar Mas-
com, Zreče - Usnjar, Krško - Dravinja, Pobrežje
- Fužinar, Mons Claudius - Paloma.
PALOMA - HAJDINA 4:1 /0:1/
STRELCI: 0:1 Vrabl /9/, 1:1 Pristavnik /66/,
2:1 Stojanov /71/, 3:1 Pristavnik /73/, 4:1
Cvajdik /91/.
HAJDINA: Primož Brodnjak, Vrabl /Marcel
Krajnc/, Mihael Krajnc, Prelčec /Princi/,
Lončarič, Zel ko /Buljubašič/, Hotko, Pihler,
Roman Krajnc, Rozman, Gaiser.
Nogometašši Hajdine so srečanje z vodečo
ekipo v 3. SNL - sever pričeli zelo dobro, saj so
že v deveti minuti dosegli zadetek. Do konca
prvega polčasa so uspeli obdržati to minimal-
no prednost. V drugem polčasu pa so domači
močno pritisnili proti vratom Hajdine in uspeli
doseči štiri zadetke, kar je bilo dovolj za zma-
go, ki nogometaše Palome še vedno ohranja
na prvem mestu.
GEREČJA VAS - ZREČE 2:2
/1:2/
STRELCI: 0:1 Topič (3), 1:1 Kaučevič (6),
1:2 Očko (15), 2:2 Gorše (60).
GEREČJA VAS: Lampreht, Kaisesberger
(Turk), Slaček, Habjanič, Gorše, Krajnc,
Bezjak, Verlak (Perko), Ciglar, Kaučevič.
Nogometašem Gerečje vasi v drugem delu
prvenstva ne gre vse po željah. Tudi tokrat jim
ni uspelo zmagati pred svojimi navijači, kljub
temu da so imeli velike možnosti. Gostje iz
Zreč so že v 3. minuti presenetili domačo
obrambo in uspeli doseči vodeči zadetek, ven-
dar njihovo veselje ni trajalo dolgo, saj je tri mi-
nute kasneje Kaučevič rezultat izenačil. Zrečani
so bili ponovno uspešni devet minut kasneje in
dosegli še drugi zadetek.
V drugem polčasu so domači oblegali vrata
gostov in v 60. minuti je Zlatko Bezjak preigral
kopico obrambnih igralcev Zreč, lepo podal do
Goršeta in ta je iz neposredne bližine uspel za-
tresti mrežo in rezultat izenačiti. Do konca
srečanja so imeli nogometaši Gerečje vasi ab-
solutno prevlado, zadeli dva vratnika, zamudili
kopico priložnosti, vendar žoga kot zakleto ni
hotela za hrbet gostujočega vratarja.
I. LIGA MNZ PTUJ
Rezultati tekem 18. kroga: Slovenja vas -
Središče 1:1, Gorišnica - Stojnci 0:2, Eltehšop
Rogoznica - Polskava 8:0, Ormož - Pragersko
4:0, Videm - Markovci 1:1, Boč - Dornava 3:2.
1.	STOJNCI	18 15 0 3 74:23 45
2.	BOČ	18 9 7 2 38:20 34
3.	ORMOŽ	18 9 6 3 54:23 33
4.	DORNAVA 18 9 3 6 41:27 30
5.	SREDIŠČE -1 18 9 3 6 40:32 29
6.	ELTEHŠOP ROG. 18 7 7 4 51:41 28
7.	PRAGERSKO 18 6 5 7 36:40 23
8.	MARKOVCI 18 6 5 7 30:43 23
9.	VIDEM	18 6 4 8 29:33 22
10.	SLOV. VAS -1 18 3 6 9 19:31 14
11.	GORIŠNICA 18 3 4 11 25:36 13
12.	POLSKAVA 18 1 0 17 10:98 3
Pari 19. kroga: sobota, 6. 5., ob 16.30 uri:
Boč - Slovenja vas, Polskava - Gorišnica; ne-
delja, 7. 5., ob 10.30 uri: Dornava - Videm; ob
16.30 uri: Pragersko - Eltehšop Rogoznica,
Stojnci- Središče, Markovci - Ormož.
2. LIGA MNZ PTUJ
Rezultati tekem 17. kroga: Grajena - Bukov-
ci 4:2, Skorba - Podvinci 5:2, Podlehnik - Pago
Leskovec 0:0, Zavrč - Tržeč 1:0, Lovrenc -
Apače 2:1; proste Hajdoše.
1.	SKORBA	15 10 3 2 53:20 33
2.	TRŽEČ	15 9 3 3 30:16 30
3.	LOVRENC 16 9 2 5 30:28 29
4.	GRAJENA 15 8 3 4 38:35 27
5.	HAJDOŠE 15 6 4 5 38:24 22
6.	PODLEHNIK 16 6 4 6 29:29 22
7.	BUKOVCI 16 6 4 6 26:34 22
8.	APAČE	15 6 2 7 28:34 20
9.	ZAVRČ	16 5 2 9 27:33 17
10.	PODVINCI -1 16 4 2 10 26:38 13
11.	PAGO LESKOV. 15 0 3 12 17:51 3
Pari 18. kroga: sobota, 6. 5., ob 16.30 uri:
Apače- Zavrč; nedelja, 7. 5., ob 10.30 uri:
Podvinci - Grajena, Bukovci - Hajdoše; ob
11.00 uri: Pago Leskovec - Skorba; ob 16.30
uri: Tržeč- Podlehnik; prost Lovrenc.
Danilo Klajnšek
JERUZALEM / TRADICIONALNO PRVOMAJSKO SREČANJE
Ozimnita ni vet glavna
dejavnost sindikatov
Prvi maj, praznik dela, so tudi letos Ormožani proslavili na
Jeruzalemu, kamor so prispeli z avtomobili, peš, s kolesi, ne-
kateri pa so prijahali kar na konjih. Množica ljudi je napol-
nila parkirišče pod gostiščem Jeruzalem Vinka Brenholca,
kjer se je zaradi dežja pričel kulturni program s polurno za-
mudo.
Člani godbe na pihala Ormož
so bili skupaj s starejšimi mažore-
tami na nogah že od ranih jutran-
jih ur. Na poti iz kraja v kraj so
občanom Ormoža igrali tradicio-
nalno prvomajsko budnico. Na Je-
ruzalemu so se jim pridružile tudi
ljubke male mažorete. V kultur-
nem programu so sodelovale tudi
članice dekliškega pevskega zbora
Cabaletta, ki deluje pod vodstvom
Helene Polič.
Slavnostna govornica je bila to-
krat Maja Cverlin, predsednica
sindikata v podjetju Carrera Op-
tyl. Povedala je, da si Svobodni
sindikati Slovenije, ki so bili orga-
nizator letošnjega prvomajskega
praznovanja, štejejo za pomemben
uspeh omilitev sprva zelo krute
pokojninske reforme. Po rešitvi
vladne krize pa jih čakajo
predvsem pogajanja o drugačnem
usklajevanju plač delavcev z rastjo
življenjskih stroškov in spremem-
bah v zdravstvenem zavarovanju,
kjer bi vlada želela prenesti
čimveč pravic iz obveznega
zdravstvenega zavarovanja na
prostovoljno. Zelo pomembna pa
bodo pogajanja o tem, kakšen bo
nov zakon o delavskih razmerjih.
Z izgovorom, da je tako pač v Ev-
ropi, bi nekateri želeli ukiniti
plačani čas za odmor za malico,
regres za malico, regres za letni
dopust in povračila stroškov za
prevoz na delo. Moč sindikatov bo
v bodoče odvisna tudi od tega, ko-
liko bodo znali enotno nastopiti.
Trenutno se svobodni sindikati
skupaj z drugimi pogajajo z vlado
tudi o najnižjem regresu za letni
dopust, ki naj bi v letu 2000 znašal
107.712 tolarjev. Na koncu pa je še
izpostavila dobre rezultate
ormoškega gospodarstva v minu-
lem letu.
Kljub dopoldanskim padavi-
nam je bila tudi letos na Jeruzale-
mu zbrana množica tistih, ki se,
nekateri že več kot dve desetletji,
srečujejo na tradicionalnem prvo-
majskem zbirališču Ormožanov.
Veliko je bilo mladih, ki so se iz
Ormoža odpravili na pot kar peš.
Tudi letos je uradno plezanje na
mlaj odpadlo. Za zabavo do
poznih nočnih ur je poskrbel an-
sambel Kompromis. Kar nekaj pa
je bilo tistih, ki so se na poti po Je-
ruzalemski vinski cesti ustavili
tudi v drugih lokalih, ki so na ta
dan gostoljubno odprli vrata.
Majda Fridl
Od Ormoža do Jeruzalema je daleč, zato so organizatorji poskrbeli tudi za hrano in pijačo
Kljub dopoldanskemu dežju se je na Jeruzalemu zbrala
množica udeležencev prvomajskega praznovanja.
Foto: Majda Fridl
Kulturni
križemkražem
SLOVENSKA BISTRICA •
Danes (5. maja) ob 18. uri bo
v veliki dvorani Slomškovega
kulturnega doma koncert
mešanega mladinskega
pevskega zbora škofijske
gimnazije iz Maribora.
SLOVENSKA BISTRICA •
Nocoj (5. maja) ob 20. uri bo
v Slomškovem kulturnem
domu lutkovna predstava za
odrasle Nylon v izvedbi KUD
Koruzno zrno.
SLOVENSKA BISTRICA •
ZKD občine Slovenska Bistri-
ca in DPD Svoboda iz Slo-
venske Bistrice vabita na jubi-
lejni koncert ženskega
pevskega zbora ob 25-letnici
njegovega delovanja, ki bo
drevi (5. maja) ob 19.30 uri v
viteški dvorani bistriškega
gradu. Ob tej priložnosti
bodo podelili 25 bronastih,
srebrnih in zlatih Gallusovih
značk.
ČREŠNJEVEC • Ob 20. uri
bodo v kulturnem domu
odprli fotografsko razstavo
ob 80-letnici KUD Štefana Ro-
miha.
PTUJ • V soboto, 6. maja,
ob 11. uri gostuje v ptujskem
gledališču Freyer teater iz
Ljubljane s Tobijo Edija Maja-
rona.
ZGORNJA POLSKAVA • Na
Zgornji Polskavi bo v soboto,
6. maja, ob 19. uri v kultur-
nem domu 2. občinska revija
ljudskih pevcev in godcev
občin Slovenska Bistrica in
Oplotnica. Poleg Frajhajmske
godbe KUD Šmartno bo nas-
topilo 22 različnih pevskih in
godbenih skupin iz obeh
občin.
SREDIŠČE OB DRAVI • V
soboto, 6. maja, ob 20. uri bo
v Sokolani koncert sopranistk
Lucije Florjanič in Janje Ko-
nestabo ter pianistke Damja-
ne Skok.
ŽETALE • V tamkajšnji
prosvetni dvorani bo v nedel-
jo, 7. maja, ob 11. uri otvori-
tev razstave likovnih del Žeta-
le 2000. Svoja likovna dela bo
razstavljalo 29 ustvarjalcev,
članov Društva likovnih sa-
morastnikov Ljubljana. Dela
bodo nastala v soboto na
območju haloške občine
Žetale. V kulturnem progra-
mu na otvoritveni slovesnosti
bodo sodelovali vokalni kvar-
tet Rogatec in učenci OŠ
Žetale, pogostitev pa bodo
pripravile članice Društva
podeželskih žena Žetale.
Razstavo bo odprl župan An-
ton Butolen.
PTUJ • V sredo, 10. maja, se
bo ob 16. uri v ptujskem Gle-
dališču pričelo medobmočno
srečanje otroških folklornih
skupin Lahkih nog naokrog.
SLOVENSKA BISTRICA • V
četrtek, 11. maja, ob 16. uri
bo v osnovni šoli Pohorskega
odreda 2. medobčinska revi-
ja mladinskih pevskih zborov
občin Lenart, Ormož, Ptuj in
Slovenska Bistrica, ki bo.
Nastopilo bo sedem mladins-
kih zborov iz OŠ Ormož, Le-
nart, Markovci, Videm,
Poljčane, Mladika Ptuj, ter
Pohorskega odreda Slo-
venska Bistrica.
PTUJ • V četrtek, 11. maja,
ob 20. uri si lahko ogledate
ponovitev Marjetke, str. 89, v
izvedbi domačega gledališča
in režiji Sama M. Strelca.
PTUJ • V galeriji Drava
razstavlja Marta Petrov.
KINO PTUJ • Do konca tega
tedna si lahko ob 19. in 21. uri
ogledate Ameriško pito. Od
9. do 14. pa bo ob 19. uri na
sporedu Happy Texas, ob 21.
pa Prebujeana vest (The In-
sider). KPŠ pa vabi na filmski
večer v petek, 5. maja, ob 23.
uri, ko bo na sporedu film M.
Leigha Goli (Naked).

RODILE SO - ČESTITA-
MO: Alenka Bezjak, Gaje-
vci 26, Gorišnica - dečka;
Jasmina Puž, Miklošičeva
8, Ptuj - Nušo; Estera Pris-
tovnik, Zg. Bistrica 39, SI.
Bistrica - Jakoba; Milena
Frlež, Ul. Lackove čete 5,
Ptuj - dečka; Matejka
Voršič, Veličine 51, Ivan-
jkovci - Majo; Angela
Lang, Lackova 4, Slo-
venska Bistrica - Matica;
Marija Funke, Cesta na
polje 24, Pragersko -
Domna;

Sanja Prelog, Bevkova 11,
Ptuj - Manico; Marija
Meznarič, Paradiž 61, Cir-
kulane - dečka; Natalija
Cafuta, 5. prekomorske 9,
Ptuj - Spelo; Sergeja Javor-
nik, Tepešev graben 16,
Rogatec - Majo; Majda
Voršič, Rakovci 26, Tomaž
-	Teota; Aleksandra Gan-
zitti, Ko&io, Slovenska
Bistrica - Nušo; Silvestra
Vrbnjak, Kuršinci 25, Lju-
tomer - Anjo; Marta
Kovačič, Pot v toplice 11,
Ptuj - Julijo; Liljana Go-
lub, Videm 11 - Tima;
Olga Predikaka, Podvinci
53, Ptuj - Manuelo; Lidija
Janežič, Veličane 53, Ivan-
jkovci - Luka; Mateja Bau-
man, Bercetova 13, Sre-
dišče ob Dravi - Mašo; Pet-
ra	Bela-Vedernjak,
Volkmerjava 16, Ptuj -
Zalo; Suzana Kokol, Dra-
govič l/a, Juršinci - Tade-
jo.
POROKE - PTUJ: Janko
Kelenc, Muretinci 75, in
Tatjana Bezjak, Bukovci
51; Aleš Velikonja, Dorna-
va 140/c, in Marjeta Pe-
teršič, Dornava 72; Rafko
Antolič, Žamenci 14, in
Nada Kelenc, Tibolci 44;
Zoran Knapič, Markovci
33/a, in Lidija Kostanje-
vec, Mala vas 41; Jože
Zabčič in Klavdija Kristo-
vič, Kremberk 2 l/a; Matej
Šalamon, Ul. kneza Koclja
3,	Ptuj, in Helena Korošec,
Zamušani 25/a.
POROKA - VIDEM PRI
PTUJU: Robert Krajnc in
Marija Štrucl, Videm pri
Ptuju 78.
UMRLI SO: Franc
Požgan, Godeninci 36, *
1942 - t 19. aprila 2000;
Antonija Ploh, rojena
Podgorelec, Breg 14, Sre-
dišče ob Dravi, * 1913 - t
21. aprila 2000; Otilija Va-
lentan, rojena Jančič, Nji-
verce vas 27, Njiverce, *
1918 - t 21. aprila 2000;
Davorin Horvat, Mari-
borska c. 60, Ptuj, * 1976 -
+ 23. aprila 2000; Janez To-
masino, Belšakova ul. 79,
Ptuj, * 1948 - t 24. aprila
2000; Elizabeta Sirec, roje-
na Bezjak, Spuhlja 97, *
1914 - t 25. aprila 2000;
Ludvik Namestnik, Cesta
4.	julija 70, Spodnji Dup-
lek, * 1943 - t 20. aprila
2000; Jožef Kolednik, Pa-
radiž 62,* 1934 - 1 21. ap-
rila 2000; Franc Bombek,
Velika Nedelja 10, * 1931-
t 20. aprila 2000; Miroslav
Senčar, Pušenci 36, * 1936
-	+ 24. aprila 2000; Marija
Petek, rojena Juričinec,
Trgovišče 2/a, * 1932 - t
21. aprila 2000; Marija
Fous, Ul.Zofke Kukovič
25, Miklavž na Dravskem
polju, * 1915 - + 21. aprila
2000.
ČRNA KRONIKA
MOPEDISTKA HUDO
RANJENA
V	ponedeljek, 24. aprila, ne-
kaj po 8. uri se je po lokalni cesti
na kolesu z motorjem peljala
17-letna M.F. iz Slovenske Bist-
rice. V križišču pri Spodnji
Ložnici je zapeljala proti sredini
cestišča, ker je nameravala za-
viti levo. Tedaj je v njen moped
od zadaj trčil osebni avto, ki ga
je vozil 43-letni H.J. iz Slo-
venske Bistrice. Mopedistka je
padla in se pri tem hudo ranila.
Z AVTOM ČELNO V
AVTOBUS
Po glavni cesti od Benedikta
proti Ihovi je v ponedeljek, 24.
aprila, ob 20.15 vozil osebni
avto36-letni G.G. iz Murske So-
bote. Pri naselju Trstenik je v
blagem desnem ovinku na
mokrem cestišču nenadoma za-
peljal na levo stran ceste, po ka-
teri mu je nasproti pripeljal z
avtobusom 57.-letni S.L. iz Itali-
je. G.G. je s svojim oplom astro
čelno trčil v avtobus. V silovitem
trčenju je umrl voznik in so ga iz
zverižene pločevine izvlekli šele
gasilci. Njegova žena in dva ot-
roka so bili hudo ranjeni in pre-
peljali so jih v mariborsko bol-
nišnico.
VOZNIK UMRL NA
KRAJU NESREČE
Neprilagojena hitrost je vzrok
za prometno nesrečo, ki se je
zgodila v soboto, 29. aprila, ne-
kaj pred 2. uro na lokalni cesti v
Hrastovcu pri Zavrču. Voznik
osebnega avtomobila 25-letni
D.V. iz Hrvaške je vozil po cesti
od naselja Svabovo proti
Zavrču. V ovinku je zapeljal des-
no s cestišča na travnat nasip,
kjer se je avto prevrnil in obstal
na strehi. Voznika je vrglo iz ka-
bine, avto ga je pod seboj poko-
pal in D.V. je umrl na kraju nes-
reče.
UMRLA MED PREVO-
ZOM V BOLNIŠNICO
V	torek, 2. maja, zvečer je v
križišču pri Tržcu, občina Vi-
dem, 20-letna voznica osebne-
ga avtomobila z območja Slo-
venj Gradca trčila z osebnim
avtomobilom hrvaške registraci-
je. Hudo ranjeno so odpeljali v
ptujsko bolnišnico, vendar je že
med prevozom umrla.
FF