Posairezna Številka 10 vinarjev.
SI8V.II.	V LioMjMi, v pom* is.
lamam ran.
Leto XLV.
s Velja po pošti:
Za ttslo Isto naprej . . K 26'— Z8!0D moseo ri . . n 2-20 za :Jtemčijo oeloletno . „ 29-— za ostalo inozemstvo . „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za <elo leto naprej . . K 24'— za en meseo „ . . „ 2'—
V	upravi pre]eman mesefino „ 1*80
s Sobotna izdaja: ss
za oelo leto......K 7'—
za Nemčijo oeloletno . „ 9'— za ostalo Inozemstvo. „ 12'—
Inserati:
Enoatolpna petiivrata [72 mm Široka la 3 ram visoka ali n|e
prostor) zaenkrat . . . . po»>v za dva- ln večkrat . . as„ pri veolib naročilih primaren popnai po doroTorn.
■= ■ ■-■ Poslano:
Enoatolpna p.titvratapo >0tU.
Izhaja vsak dan tzr emil nedelje in praznike, ob S. url pop.
Redna letna priloga vozni red
ms- Uredništvo je * Kopitarjevi nlioi itev. 8/1H. Rokopisi u na rračajo; neirankirana pisma se ne oos sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
list za slovenski narod.
Badu
rljske št. 24.797, ogrske 26.511, boKn.-here. St. 7563. — UpravnlSkega teletoaa it. 186.
Upravništvo je v Kopitarjevi oiioi it. i. — poštne brantlnioe avstrijske
lasna besedo.
Kdor j« pazno prečita! odgovor našega vnanjega ministra grofa Černina o mirovni ponudbi na noto naših vojnih nasprotnikov, ki je doposlana kakor pravi nevtralcem in papežu, spoznal jc, da je tO dobro premišljena, resna in jasna beseda.
Minister noče govoriti, kdo je kriv .vojske* o tem bi se lahko a brez uspeha govorilo do sodnjega dne, le to pravi, da je Avstrija proti srbskemu rovanju pokazala brezmejno potrpežljivost, da pa po umoru v Sarajevem tega ni več mogla storiti, ker se je šlo za njen obstoj.
Tudi glede tega se minister neče prerekati, kdo je v tej svetovni vojski zmagovalec, le to povdari, da si Avstrija in njeni zavezniki v tej vojski le branijo svoj obstanek. Avstrija je takoj početkom vojske izjavila, da nima namena osvojevati si novega ozemlja, le svoje si hoče neogro-ževano utrditi. V tem smislu živi Avstrija in njeni zavezniki v tej zavesti, da je v sedanji vojski ta svoj obrambni namen že dosegla. Uprav zato so naši zavezniki ponudili sovražnikom možnost razgovorov za mir. Ta ponudba je bila popolno odkrita in lojalna in to tembolj, ker so morali ponudniki pripravljeni biti naznaniti svoje predloge, ako bi sovražniki njih ponudbo načelno vsprejeli.
Sovražniki pa imajo namen osvojiti si tujo našo laet in zato so pod la žnjivo pretvezo, da čuvajo svobodo malih narodov in splošno kulturo, odklonili mirovno ponudbo. Da so besede sovražnikov o varstvu pravic malih narodov le pesek v oči, to dokazujejo dogodki na Grškem. Z malo nevtralno državo, kakor je Grška, se pač ne more nasilneje postopati, kakor to delajo Angleži, Francozi in Lahi.
Zato minister grof Černin opravičeno trdi: Mi smo bili pripravljeni dogovarjati se o mirovnih pogojih, naši sovražniki so pa to ponudbo odklonili, zato pred Bogom in ljudmi od sedaj naprej za vse grozote vojske nosijo naši sovražniki vso odgovornost.
Besede naše note, da mi vodimo vojsko v obrambo svojega ozemlja, dovolj ja'sno kažejo naše cilje, ki jih zasledujemo v vojski. Vse torej, kar ententa zahteva glede svobode malih narodov, je v teh besedah popolnoma pojasnjeno za vsakega, ki hoče videti in razumeti.
Ententa seveda tega sedaj še noče razumeti, ker oina hoče kakor pravi v svoji noti, kaznovati in poroštvo zahtevati. Naši sovražniki nas hočejo izročiti onemoglosti, nepomenljivosti in bedi, sami pa bi radi obogateli na naš račun. Rumunija mora zbrati pod svojim okriljem vse svoje rojake,bivajoče v naši državi, Srbija vse naše Srbe, Italija sanja, da se zopet obnovi sijaj vlade beneških dožev v Jadranskem
morju, da se Avstrija odrikie od morja in s tem izbriše iz vrst velevlasti,
Osvojevalni boj na strani naših sovražnikov in obrambni boj na naši strani, to dejstvo je ugotovil s posebno jasnostjo naš vnanji minister v svoji noti. Kadar do-dogodki na bojiščih prepričajo naše sovražnike, da jim je vkljub premoči nemogoče uničiti in sestradati države svojih vojnih nasprotnikov, tedaj bo čas dozorel za pričetek mirovnih pogajanj, ki po mnenju španske vlade doslej še ni prišel.
Listi so omenjali, — po njih je poročal tudi »Slovenec« — papeža Benedikta XV. izjavo, da za pogajanja sedanji trenutek še ni zrel. Ta poročila so neresnična, ker papež je v svojem božičnem nagovoru do kardinalov popolno prezrl trenotne di-plomatične korake za mirovno delo; on je neodvisno od vseh dnevnih dogodkov ponovil, kar oznanjuje že ves čas, kar divja grozna vojska, da naj namestu železne sile, ki pozna le prelivanje človeške krvi, gmotne in duševne razvaline, ki uničuje ves krščansko kulturni napredek človeštva, zavlada zlata pravičnost, ki naj ob vsestranski popusfiivosti dovede razdvojene brate do zaželjenega miru.
Mihalea ia Vodeni vzela,- Ruski Olavoi slon zeiei premeten. Saei v Transilvanskih 5 k s meirov viso«. - Oitieoc-vaino sume v Peirogrodu.
Vojska ob spodnjem Seretu se nadaljuje tako, da zavezniki prodirajo, sicer počasi, a varno proti tistim odsekom, ki jih še Rusi drže ob jugozahodnem delu Sercta Rusi pošiljajo veliko ojačenj, da bi se držali ob Seretu, a kljub temu se že tudi ob Prutu utrjujejo, če bi morali črto ob Serclu izprazniti; da, celo Prut se jim že ne zdi dovolj varen in se utrjujejo še pri Dnje-stru. Zavzetje Mihalce po turških četah omogočuje, da so se naši s topovi še bolj približali Galacu; opirališču ruske postojanke ob Seretu. V zelo težavnih i-azmerah napredujejo naši v gorah zahodne Moldave. Ob cesti v Ojtos nadvojvoda Jožef napreduje in so njegove čete zopet vzele več utrjenih postojank. Tudi v vzhodnih Karpatih so naši zavezniki pod nadvojvodom Jožefom zadali sovražniku velike izgube. Dne 11. t. m. so trčili na jugovzhodnem bojišču Francozi na avstrijske postojanke ob Ohridskem jezeru. Napad so naši vojaki, ki so jim tudi Bolgari pomagali, popolnoma odbili. Kaj bo pri Solunu se še ne ve. Opozoriti pa moramo na poročila sovražnega časopisja, ki napoveduje, da namerava sporazum delokrog
solunske armade omejiti zgolj na ob- ' rambo Soluna.
V bojih za Galac so naši dosegli zopet važen uspeh; ker so včeraj vzeli ob železniški progi Brajle-Galac ležeči važen kraj Vadeni, ki leži jugozahodno od Gala-ca v zračni daljavi 7 km. (Od Ljubljane do Zaloga je 9 km.) Galac, glavno opirali-šče seretske črte se pač ne bo mogel več dolgo držati, ker so se mu teiki topovi že tako približali, da se obstreljevanje mesta samega s sedanjim orožjem že prava idra-ča. Sicer včeraj, na vzhodu kakor tudi na zahodu ni bilo posebnih bojev.
Vadeni je vzela Falkenlajnova armada. * * *
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 13. jan. Uradno: Osmanske čete so vzele z naskokom Mihaleo, ki leži zahodno Vadeni; napadalec je ujel 400 mož in zaplenil več strojnih pušk. Istočasno so vzeli Bolgari neki po Rusih še zasedeni samostan, ki leži severno ob izlivu reke Buzaul. Na obeh straneh doline Ojtoz so avstrijske in nemške čete popolnoma odbile močne ruske napade deloma v boju na nož. Severno doline Slanic je pridobil napad nemških oddelkov na prostoru; ujeli so 4 častnike in 170 mož in zaplenili 7 strojnih pušk in 7 metalcev min.	j
Dunaj, 14. jan. Uradno:
Osmanske čete so odbile zahodno Va-dcnr ruski sunek. Radi slabega vremena se sicer na romunski ravani niso posebno bojevali. Jugozahodno Hesrestrau so vzeli včeraj bataljoni generala GoHbacha s presenetljivim napadom višino 701. V prostoru Tolgyes uspešna podjetja nemških od-deJkov, ki so zadala sovražniku f<»žke izgube. Bolj s severa se ni n'č poročalo. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 13. jan. Veliki glavni stan:
Bojna črta maršala princa Leopolda Bavarskega.
Bojevali so se le malo.
Bojna črta generalnega polkovnika nadvojvoda Jožefa.
Nemške čete so z uspešnimi napadi severno doline Slanic iznova pridobile ozemlje. V iztrganih mu postojankah je popustil sovražnik 7 strojnih pušk, 7 metalcev min, velike množine puškinih nabojev in ročnih granat; 4 častniki in 170 mož je bilo ujetih. Na obeh straneh Ojtoz doline niso uspeli močni sovražni napadi nasproti hrabri obrambi nemških in avstrijskih čet. V ljutih bližnjih bojih smo zadali sovražniku velike izgube.
Vojna skupina maršala p 1.
Mackensena,
Kjer se izliva Buzaul v Seret, so Bolgari vzeli samostan, katerega so še držali Rusi. Severnozahodno Braile so vzele turške čete kraj Mihalea. Od ruske posadke
smo ujeli 400 mož; ostanek, ki je poizkušal uiti, je vtonil v Seretu; 10 strojnih pušk smo zaplenili. Drugod je močna megla pokrivala bojišče.
Berlin, 14. jan. Veliki glavni stan:
Bojna črta maršala prlnc8
Leopolda Bavarskega.
Nobenih posebno važnih dogodkov.
Skupina generalnega polkov«
nika nadvojvoda Jožefa.
Nemški grenadirji so v vzhodnih Karpatih severno Bistrice vdrli na več mestih v rusko postojanko, zadali so sovražniku težke izgube in se vrnili na povelje s plenom in z ujetniki v lastno postojanko. Južno ceste Ojtoz smo vzeli z naskokom po sovražniku zasedeni vrh; napadelec je ujel 50 mož.
Bojna skupina maršala plem Mackensena.
Neugodno vreme je oviralo boje. Odbili smo ruski sunek severozahodno Brajle.
Nemško večerno uradno poročilo.
Berlin, 14. jan. zvečer. Uradno: Ob železnici Braila-Galac smo vzeli Vadeni.
Prvi generalni kvartiriu mojster: pl. Ludendorff.
Rusko uradno poročilo.
11. januarja. Zahodno bojišče. Južno Babitskega.jezera se boj nadaljuje. Dne 10. t. m. smo vzeli .vas-, ,ki so jo Nemci trdovratno z mnogimi strojnimi puškami branili. Odbili smo dva sovražna protinapada. Tri napade sovražnika na naše čete 6 vrst vzhodno vasi Kaluzen smo odbili z velikimi izgubami za sovražnika. V varstvu oblakov dima so poizkušali Nemci ofenzivo na naše čete, ki so držale postojanko severnovzhodno od Uexkiilla, naš ogenj jih je razkropil.
Rumunska bojna črta. S pomočjo ljutega topovskega ognja se je polastil sovražnik s ponovnimi napadi dveh višin severno reke Oitoz. Sovražnik je potisnil Rumune s trdovratnimi napadi nekoliko proti jugovzhodu pri Monte Casimil ob reki Casinu in severaovzhodno Centouri ob reki Sušita. V megli je prekoračil sovražnik reko Putno pri Irenevi in je odrezal neki naš polk. Viharen protinapad je vrgel sovražnika po kratkem boju na nož nazaj čez reko; popustil nam je ujetnika
Sedanji boji ob Seretu.
Sofija, 13. jan. Odkar sta padla najvažnejša stebra ruske obrambne postojanke med Donavo in Erdeljsko Focsani in Braila, so, kakor vse kaže, zbrali velikanske sile ob Seretu. Najvažnejša opirališča ob Seretu so zdaj Očna, Adjudul, Maca-resti, Fundesi, Galac. Boji so na celi bojni črti besni. Rusi so pripeljati najtežje topove, da preprečijo prebitje proti Prutu. Levo krilo pod vodstvom nadvojvoda Jožefa zelo trpi zaradi slabega vremena; v
LISTEK.
Kancerl Glasbene Malice.
Poje koncertna operna in operetna pevka ga. I r m a P o 1 a k o v a iz Zagreba.
Difficile est satyram non seribere.
Velika Unionova dvorana do zadnjega prostorčka razprodana, častilci pevke, ki ne morejo dobiti prostora, se vračajo.
vračajo, plosk se od točke do točke stopnjuje skoro do frenezije.
Go. Pelakovo pozna referent od prej le po imenu. Poznavalci iz prejšnjih dni, pravijo, da se je za svoja leta kar dobro ohranila, kar pa se tiče načina njenega nastopa, da se ji leta kar nič ne poznajo. O njej kot pevki, zlasti kot koncertni in operni pevki, je pravzaprav odveč, da bi pisal. To je lepa firma, pa ji je petje, kakor nam je sama vedno bolj vneto in določno z najtehtnejšimi dokazi dokazovala, pravzaprav Čisto postranska stvar. .Vendar pa, da
se ne bi reklo, da pristransko izvršujem svoj, zlasti v tem slučaju jako neprijetni posel kritika, bodi resnici na ljubo rečeno, da bi se bilo ob dobri šoli in vztrajni vaji dala iz nje glasovnega materiala tudi koncertna pevka vzgojiti, morda bi bil nje glas postal gibek in prožen, tista krhkost, ki ji zlasti v nizki, srednji legi nagaja, bi se bila ugladila in tudi tisti vozili, ki ji melodično linijo trgajo, bi se bili prav lahko omilili. Tudi koloraturne elemente bi bila morda v svojo oblast dobila. Če izvzamemo gotove lege falseta v forte in piano, bi njenemu glasu želeli večjo uglajenost, njeni intonaciji večjo enakomernost. Je pač rojena za opereto in kuplet, kamor smo jo, po začetnem videzu koncerta, hitro krenili. Nič ne rečemo: par arij je še dosti dobro zapela; zdelo se je, kakor da jo je podžgal g.D r v o t a , ki je nenadoma, na oglasih nenapovedan, nastopil, s svojim mehkim, voljnim, obsežnim, čuda prikupnim liričnim terorjem. Njegov neprisiljeni nastop in njegov polni, blago doneči glas nas je takoj razvnel, še bolj nesro nekateri popularni odlomki iz
oper, s katerimi je dokazoval zmago-vitost svojega lepega, lahnega visokega c ž njega jasno, gibko višino, čeprav nečemo trditi, da bi nas bil ravno cinizem znane kneževe popevke iz »Rigo-letta« ogreval, saj besedila še umeli nismo. Žal nam je, da je ravno v takem ozračju pri nas nastopil, ko se resen umetnik in soliden glasbenik nič kaj prida nc more v njem počutiti. Upamo, da se še srečamo, pa ne v taki kolo-bociji, ki prehaja iz resnega koncerta preko operetnih razvad do muzikalično in vsebinsko kar moč zanikarnega, manjvrednega kupleta iz varieteja, kabareta.
Čudno je le to, da je ta prehod velikemu delu občinstva očividno najbolj ugajal. No pa pravzaprav nič čudno: saj Ljubljana za resno glasbo dovzetnih ljudi težko da premore prenapolnjeno Uhionovo dvorano. Pa vsaj 1o je nekoliko čudno, da je ženstvu ta iz-promemba očividno še bolj ugajala nego možakom; moške je njena garderoba naravno veliko manj zanimala, tako malo celo, da so nekateri častniki, še pred koncem, takni v0 je g, Drvota
odpel, dosti imeli in odšli. Pa se je tudi sicer še vedno videlo lepo število drugih, zlasti kar jih je prišlo poslušat, ne toliko gledat, ki smo se ravno zato še
snih pri-g lasom Teime-<?re-\a
veliko bolj oklepali tistit zurov, ko je nastopal c' tako obdarjeni pevec novani g. koncertni p. ba je svojo nalogo iz\. vztrajnostjo in primerno pa, če bi bil še tako hotel, v kega sporeda, kakršen jc bil, . gol prida več pokazati.
To zadostuj!
Samo eno misel še: Naj nam na Glasbena Matica, če moro in če ob podobnih prilikah vselej naprej p. ve, kako si razvoj koncerta misli, da bo resen glasbeni kritik vedel doma ostati. Sicer vemo, da se takim rečem na svetu ne moremo popolnoma izogniti, zdi se pa, da vsaj v okviru in v imenu koncerta niso ravno nujne, zlasti ker smo se na firmo Glasbene Matice doslej lahko brezpogojno zanesli
F. K.
Transsilvanskih alpah je namreč hud mraz in sneži. Sneg leži 5 do 6 metrov visoko.
Na jugovzhodu meji z nadvojvodom Jožefom Iaikenhaynova armada, ki stoji pred seretskimi nižinami. Njeno desno krilo stoji severno Braile v kotu med izlivom Buzeua v Seret in izlivu Sereta v Donavo. S svojimi težkimi topovi obstreljuje Falkenhavn galaške utrdbe. Dobruška armada obstreljuje na desnem bregu Donave 7. višine Burdeu galaško trdnjavo.
Gr.lac v najbesnejšem ognju topov.
Sofijski poročevalec »Az Esta« _ poroča: Na rumunski bojni črti napredujemo vedno bolj proti severu. Bereško gorovje v Moldavi do doline Seret je naše. Sovražnik se počasi umika. Galac naši težki topovi neprestano obstreljujejo. Ni misliti, da bi se trdnjava še dolgo držala.
Popis 16- do 181etnih Romunov.
Rumunska vlada je dala prešteti /se 16- do 181etne Rumuune in jib je poslala na Rusko, kjer ostanejo na razpolago vojaškim oblastim.
Rosi se umaknejo za rusko-rumunsko
mejo.
Lugano, 12, jan. Iz Pariza poroča »Corriere della sera«: Rusi se tudi pri Galacu ne namerajajo dolgo držati. Popustiti bodo morali celo Moldavo in se umikajo za rusko-rumunsko mejo.
Brusilov napoveduje napad.
»Giornale d' Italia« poroča: Ruskemu vojnemu vodstvu se je posrečilo, da je zaloge streliva pomnožilo in da je tudi transportno službo tako preosno-valo, da se more v kratkem računati na veliko ofenzivo podobno Brusilovi junija 1916. Vojni svet pod carjevim predsedstvom v navzočnosti velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča je sklenil, naj se za to ofenzivo vse pripravi. Rumunski porazi in ogrozitev Besarabije so povzročili, da nameravajo vse storiti v preprečitev vpada v južno Rusijo. Brusilov, ki bo tudi zdaj vodil ofenzivo, bo storil vse, da odvrne sovražnikovo pozornost od južne Rusije. Brusilo-vu bodo poslali vse razpoložljive čete.
Ruski glavni stan zopet premeščen.
»Lokalanzeiger« javlja iz Malmo: »Novosti« poročajo iz Jasija: Rusko rumunski glavni stan so zopet premestili in sicer v okolico Verlada. Rusko armado so zopet močno ojačili.
Pred velikimi dogodki ▼ RusijL
Berlin. Iz Sofije se poroča: Po zadnjih poročilih, ki so došla v Sofijo, je položaj v Rusiji resnejši, kakor se splošno sodL Ne more se dvomiti, da se bližamo velikim dogodkom; Trepovov odstop in umor Razputina sta le uvod. Bližajo se dogodki, ki lahko omajajo temeljne stebre ruske države. Ruskem narodu se ne more prikrivati, da je ruski vojaški položaj brezupen in da radi pomanjkljive organizacije ni misliti na izboljšanje.
Poojstreno oblegovalno stanje v Petrograda.
Čarih. V Milan in v Pariz so došla resna poročila iz Rusije. Vojaški poveljnik je moral v Petrcgradu razglasiti poojstreno oblegovalno stanje, ker so prirejali celo na cestah shode.
Francozyi nezadovoljni s spremembo v ruski vladi.
»Humanitd« piše: Ptuji vplivi so se vrinili v novo rusko vlado, tako da nas mora to skrbeti. Reakcionarji in dvorne stranke imajo povoda dovolj, da se vesele. a ne liberalne zahodne velesile. * * *
Pri Petru Carpn.
Poročevalec »Fremdenblatta« Je obiskal koncem meseca decembra Car-pa v Eukareštu. V daljšem razgovoru je povedal, da so bile zadnje besede, ki jih je rekel rumunskemu kralju: »Dam Vam svoje tri sinove, svoj list bom ustavil, ker Vam nočem delati neprilik, a ker mora biti zmaga Rumunije zmaga Rusije, želim, da bi bila Rumunija poražena.«
Miru se boje.
Postopanje s češkimi in slovenskimi vojnimi nieiniki v ~
Stockholm, 13. jan, Rusija pritiska z vsemi sredstvi na češke in na slovenske vojne ujetnike, naj vstopijo v rusko armado. V Kievu izhajajoči »Čeho Sloveanin« ob sega sledeči oklic: Vsi Čehi in Slovenci sc pozivajo, naj takoj izpolne svojo narodno dolžnost in pristopijo č«ško-slovenske-mu oddelku. Čehi se morajo takoj prijaviti vojnemu oddelku češke zveze v Rusiji. Vsi Čehi, ki jih prisilijo v rusko armado, se morajo tudi popravoslaviti,
c-ic^-ir—H irnril—t
Izročajte .Slovenca"!
"tff""
"lir*


-ir
_jr L
Egoistični interes naših sovražnikov se silno boji miru. Nasproti ošabnemu odgovoru entente poudarja časopisje v Nemčiji, da sedaj ne more biti nobenega dvoma več o tem, da se proti zagroženemu uničenju moramo boriti z vsemi sredstvi in z vso močjo, da se sovražnik z orožjem prisili na to, kar sedaj ni hotel sprejeti.
Nemški cesar nemškemu narodu.
Cesar Viljem je izdal nemškemu narodu sledeči oklic: Naši sovražniki so se razkrinkali. Prvotno so zaničljivo s hinavskimi besedami o ljubezni do svobode in do človeštva odklonili našo pošteno mirovno ponudbo, V svojem nagovoru Združenim državam so pa priznali, da jih vodi pohlep po osvojitvah, katerih sramotnost še poviša obrekljivo utemeljevanje. Njih smoter je, da uničijo Nemčijo, razkosajo z nami zvezane velesile, da vlačijo svobodo Evrope in morja pod tisti jarem, ki ga zdaj škripaje z zobmi nosi Grška.
Česar niso dosegli v 30, mesecih naj-krvavejšega boja in najbrezvestnejše gospodarske vojske, tega tudi nikdar ne bodo dopolnili. Slavne naše zmage in železna sila volje, s katero prenaša naš boreči se narod pred sovražnikom in doma vsako težavo in bedo vojske, jamčita, da se naši ljubljeni domovini tudi v bodoče ni ničesar bati. Goreče ogorčenje in sveta jeza bosta podvojili moč vsakega nemškega moža in nemške žene ne glede na to, če je posvečena boju dela ali požrtvovalnemu trpljenju, Bog, ki je vzvišeni duh svobode vcepil v srce našega hrabrega naroda, bo podelil nam in našim zvestim v viharju preizkušenim zaveznikom popolno zmago nad sovražnim pohlepom po moči in nad besnostjo uničenja.
Pismo nemškega cesarja državnemu kanclerju o mirovnem predlogu.
Berlin, 14. januarja. (Kor. ur,) »Nord-deutsche Allgem, Zeitung« priobčuje k predzgedovini mirovne ponudbe, katero imenujejo naši sovražniki neodkritosrčen vojni manever, sledeče cesarjevo lastnoročno pismo Bethamann-Hollvvegu: »Ljubi Bethmann! Naš razgovor sem pozneje temeljito premislil. Jasno je, da nimajo od vojne psihoze omamljeni, od laži in zavijanja v vojni zmoti in sovraštvu zasužnjeni naši sovražniki nobenih mož, ki bi bili zmožni in bi imeli moraličen pogum, da iz-pregovorijo osvobodilno besedo. Predlog za mir je moralno dejanje, ki je potrebno, da se osvobodi svet — tudi nevtralni — od težečega pritiska. Za tako dejanje potreben vladar, ki ima vest in se čuti odgovornega pred Bogom, in ima srce za svoje in sovražne ljudi in je proniknjen brez ozira na napačno razlaganje njegovega koraka od strani sveta, trdno voljo, osvoboditi svet od njegovega trpljenja. Jaz imam za to pogum. Zaupati hočem na Boga. Predložite mi kmalu note in pripravite vse potrebno, W, I. R.«
Naši sovražniki se lahko zanesejo na to, da odgovarja zanesljivosti v tem pismu izražene volje po miru trdno odločnost, s katero bomo izvojevali vojno, h kateri nas je prisilil sovražnik, do končne zmage,
Nemši glasovi o odgovoru entente Wil-soniL
Berlin, 13. jan. (Kor.) Pod naslovom »Razgrnjena slika« piše »Vorwarts«: Nota Wilsonu ni niti od daleč mirovna ponudba. Ona je nova vojna napoved z brezmejnimi osvojevalnimi cilji. Sedaj bi bilo vsako dejanje, vsaka beseda, ki bi hotela omajati obrambno voljo, zločin nad nemškim narodom. — Na točko v odgovoru, kjer ententa zanikava, da hoče uničiti nemške narode, pravi »Presszeitung«: Napram tujini že pol stoletja ne obstojajo več posamezni nemški narodi, ampak le združen nemški narod, in ta se bo boril za svoj obstoj, svojo moč in svojo čast do skrajnosti.
Železna odločnost v Nemčiji.
Na shodu zaupnikov centruma ob Re-ni se je reklo, naj se zdaj ne govori več o miru, marveč da se mora zdaj mir izsiliti,
Ogri in nota sporazuma Wilsonu.
Vsi budimpeštanski 'listi pravijo, da bo cinična nota sporazuma Wilsonu gotovo odprla oči nevtralcem.
Pijano veselje v Angliji zaradi odgovora Wilsonu.
London, 12. jan. (Kor.) Reuterjev urad javlja: Vsi listi se izražajo entuzijastično o odgovoru aliirancev V/ilsonu: »Daily legraph« piše: Nota izraža popolno in jasno razpoloženje zveznih narodov. Upamo, da jo bodo smatrali v Ameriki kot popolnoma korekten in zadovoljiv odgovor na vsa poročila. »Morningpost« pravi: Govor Lloyda George in odgovor ali-irancev Združenim državam dokazujeta, da pričenjajo zavezniki novo leto v pravem razpoloženju. Anglija sama ostane neranjena, toda njeno srce besni vsled krivic, prizadejanih njenim prijateljem. Združeni hočemo ostati, dokler ne bo izvršena naša naloga. »Times« pišejo: Odgovor aliirancev Wilsonu bo moral zado-
voljiti ves ameriški narod. Nemčija je Wiisonovo prošnjo za podrobnejša pojasnila kratkomalo odklonila, dočim naznanjajo aliiranci svoje splošne vojne cilje z večjo natančnostjo in točnostjo, kakor kako izjavo lastnim rojakom, »Daily News« pravijo: Glavna razlika med odgovorom aliirancev Wilsonu in onim Nemčije je ta, da so aliiranci javno in natančno navedli svoje pogoje. Od Nemčije je sedaj odvisno, ako pride do miru, Aliiranci so pustili vrata še odprta.
Angleški osamljeni glas o miru.
Manchester Guardian« piše: Mi še vedno verujemo, da se bo sklenil mir. Zavezniki morajo upoštevati po sovražniku ustvarjeni trenutni vojni zemljevid. Sovražnik mora misliti na svoje izgube kolonij, na to se lahko zgradi mir na temelju postave in pravice,
Bolgari o rimskem vojnem svetu.
Poluradna bolgarska »Narodni Prava« piše glede na rimski posvet: Namen posveta je prozoren. Dvigniti so hoteli pogum, ki je Italijanom upadel, ker zaman prinašajo žrtve in grejo obupno proti popolnemu polomu. Da sporazum smatra svojo reč za izgubljeno, dokazujejo napit-nice. Veliko se je želelo malim državam, a rekla se ni beseda o uspehu armad sporazuma.
Sporazum išče odločitve na zahodnem bojišču.
Bern. Švicarski listi pravijo, da sporazum že razvršča voje za vojsko 1, 1917.
Kljub vsem nasprotnim vestem bo le tvoril zahod glavno bojišče sporazuma in bodo tam poizkušali izsiliti odločitev. Že precej časa prepeljavajo novo angleško armado v Francijo. General Haig bo najbrž prevzel poveljstvo francoskih postojank do Somme, francosko bojno črto bodo gostejše zasedli. Marca prično prevažati portugalske divizije in kolonialne čete, s katerimi upajo doseči premoč na bojišču, da zadajo odločilen udarec Nemčiji, Iz nekega govora francoskega vrhovnega poveljnika sklepajo, da angleško francosko vojno vodstvo ne upa na popolno prebitje na zahodu, pač pa na vpade na širši bojni črti, če bo topništvo dovolj močno. Nemški napadi 21. februarja 1916 pri Verdunu so pokazali, kako se lahko sovražniku vzamejo ujetniki in vojni materijal. Kar je bilo takrat mogoče na malem kosu bojne črte, se mora zdaj zaveznikom z njih razpoložljivim topništvom posrečiti tudi na močno razširjenih napadalnih prostorih.
Glasovi o Wilsonu.
Iz Washingtona: Kabinetni svet je vzel odgovor sporazuma na znanje, Wilson se je posvetoval potem dolgo časa z Lan-singom. Pravijo, da Wilson upa zdaj qa naznanitev mirovnih pogojev osrednjih velesil, Wilsonove korake je priznal ameriški senat. Opozicija je proti prisilni mirovni ligi, ker bi tak korak presegal predsednikova pooblastila. Za Wilsonom stoje ustavni zastopi in velika večina državljanov Združenih držav. »Daily News« pravijo, da je Wilson nekoliko razočaran, ker ni sporazum pripustil nobene možnosti mirovnim pogajanjem. Uradni krogi sodijo, da se mir še ne bo kmalu sklenil, ker so pogoji pretežki, da bi osrednji velesili razpravljali o njih,
Američani o noti sporazuma Wilsonu.
»New York World« pravi, da bi se mogli vsi pogoji sporazuma izpolniti le v slučaju popolnega poraza Nemčije in Avstrije. Pogoji so nemoralni v dveh manj važnih točkah glede na pridobitev zemlje Italiji in Rumuniji.
Odprtina svetovnemu miru je še vedno odprta. — Wilson na delu.
New York, 13, jan. Wilson je na novoletni dan rekel svojim zaupnikom: Odgovor sporazuma zmanjšuje sicer za polovico luknjo, skozi katero bi se lahko splazil skozi svetovni mir, a odprtina je vendar še dovolj velika', da se svetovni mir z nekoliko trudom splazi skozi,
Amsterdam, 13, jan. Predsednik Wil-son pripravlja novo noto vojskujočim se državam, v kateri bo tako natančno označil stališče Amerike v svetovni vojski, če se bo nadaljevala, da o končnih predsednikovih stremljenjih ne bo mogel nihče več dvomiti.
Dunaj, 13. jan. Vsi tuji poslaniki, ki so sprejeli ob novem letu svoje državljane, so v svojih novoletnih govorih rekli, da se mir bliža z velikanskimi koraki in da vojska čez polovico leta 1917 ne bo trajala.
Vojsko bi lahko Amerika končala v enem tednu.
Kolin, 13. jan, Koln, Ztg.« poroča iz Washingtona: Hovvard je izjavil pred višjim sodiščem v New Yorku: Vojska bi se gotovo končala v enem tednu, če bi predsednik in kongres zahtevala mir in napovedala vojskujočim se državam, da jih Amerika ne bo več zakladala z živili in z vojnim materialom,
Američani grade Zcnpeline,
Iz Washingtona: Ameriška vlada prične takoj graditi Zeppeline z ozirom na njih važnost v voiski.
Car Polncareju.
»Vossische Ztg.« poroča iz Curiha: »Rečj« javlja, da je poslal < r podobnega kurirja k Poincaieju z lastnoročnim pismom, ki obvešča predsednika francoske ljudovlade o važnih sklepih Rusije glede na mirovno vprašanje.
Kaj pa to pomeni?
Švedska šteje obuvala,
Iz Kodanja javljajo 13. januarja: »Berlingske Tidende« poroča iz Stock-holma, da je švedska vlada začetkom tekočega meseca odredila štetje izgotovlje-nih in v delu se nahajajočih obuval.
Nova nota skandinavskih držav.
Stockholm. Ne glede na sedanji položaj pripravljajo skandinavske države novo noto vojskujočim se državam.
Tajnik sv. očeta v Švici.
Genf, 13, januarja. »Gazette de Lau-sanne« javlja: Zasebni tajnik sv, očeta se je pripeljal čez Chiasso v Švico, Poverjena mu je važna tajna misija. Gre, keko* pravijo, za mirovno akcijo.
Anarhisti na delu?
»Hamburger Fremdenblatt« javlja iz Londona: Lige anarhistov iz Fran« cije, Španske, Italije so imele nedavno v Parizu tajno zborovanje. Francoska vlada je poslala nujno svarilo na rim-i ski dvor. Anarhisti razpolagajo baje z velikimi svotami. Iz Barcelone so izginili trije znani anarhisti. Njihova sled vodi na Norveško. Izhajanje glasila francoskih anarhistov je francoska vlada prepovedala.
Med japonsko in fl«ijo ler Etisljo.
Iz Stockholma poročajo: »Rusko Slovo « piše, da so vzbudile omejitve uvoza inozemskega blaga, katere je uvedla ententa. nezadovoljstvo med japonskimi industrijci. Na njihov pritisk se je obrnila japonska vlada na Anglijo s prošnjo, da bi ukinila prepoved za uvoz pletenin. Anglija je privolila v takojšnjo odpravo te prepovedi. Japonski industrijci pa s tem niso zadovoljni ter so zahtevali odpravo vseh omejitev. Stremijo tudi za tenj, da so odpravi prepoved uvoza blaga v Rusijo čez Vladivostok ter so v to svrho poslali posebno deputacijo k podgrofu Motono.
Kako sodijo previdni Japonci o Angliji.
Japonska vlada je v Zadnjih mesecih natihoma umaknila svoje zlato in vrednostne papirje iz Londona in polagoma poslala te reči v Newyork.
Gospodarska neodvisnost Japonske.
Rotterdam, 11. januarja. Japonska vlacla je zopet odkupila od Anglije pol milijona papirjev svojega	poso-
jila, sklenjenega v Angliji..
Boji v Maceiioniji.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 14. jan. Uradno:
Deli treh francoskih polkov so napadli 11, januarja avstrijske postojanke na južnem koncu Ohridskega jezera z vzhoda. Napad Francozov smo odbili; vzhodno jezera so sodelovali napadajoči avstrijski m bolgarski oddelki. Včeraj zjutraj so izvedle naše čete protinapad in so vrgle sovražnika čez Ceravo.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 13. jan. Veliki glavni stan:
Vrgli smo sovražne stotnije, ki so napredovale vzhodno črne proti Strevini.
Berlin, 14. jan. Veliki glavni stan:
Sovražnik je nad Vardarjem in Doj-ranskim jezerom napadel naše postojanke južno Stojokova; z napadom ni uspel.
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff,
Up Srbov šel po vodi...
Genfska srbska kolonija je obveščena, da so srbske čete solunske armade v zadnjih bojih in vsled nalezljivih bolezni imele težke izgube. Nade Srbov, da bo kmalu zopet njih dežela vzeta, so se izjalovile, ker razvidijo iz francoskih poročil, da solunska armada že več tednov miruje. Srbe v Genfu je osvojitev Bitolja zelo razveselila, a tisti med njimi, ki jim je Bitolj znan, so reklM, da more biti pri Bitolj u doseženi vojaški uspeh le trajen, če bi Sar-rail zavzel tudi višine severno in vzhodno mesta. Ker se to še ni zgodilo, sc Srbi vsak dan boje, da bi mesto ne padlo. Pasič je že pred tedni opotoril v Genfu bivajoče člane skupščine, naj bodo pripravljeni na odhod, da bodo prišli pravočasno na skupščino v 131-tolju. A od takrat srbska vlada molči o vpoklicu skupščine.
Omejitev solunske ekspediciie.
»Daily Mali« izvaja: Solunska eks-uediciia oožre strašno veliko čet, de^
narja in ladij. Angleški, francoski in italijanski vo>r.;'ki krogi scg^sno sodijo, da bi Čete in vojno blago z boljšim uspehom lahko drugod rabili. Lega Soluna je izredno neugodna. Ni v okolici potov in železnic, Macedonija je dežela, kjer Calca malo armado poraz, velijo armado pa lakota. Nemčiji koristi, če sc pošiljajo večje čete v Solun. Neizmerno ladij namreč potrebujejo za prevažanje čet, živil in vojnega blaga. Za vzdrža-vanje zvez potrebujejo veliko ladij, vsled česar trpi vojska proti podmorskim čolnom. Solunska fronta slabi tudi zahodno bojno črto. Preko Švice se pa iz pariških diplomatskih krogov javlja, da eksnedicije v Solunu ne nameravajo opustiti.
Vojske z Italija.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 13. jan. Uradno: Položaj se ni Izpremenil.
Dunaj, 14. jan. Uradno:
Mirno.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer.
Težka angleška artiljerffa za Italijo.
»Berner Intelligenzblatt« poroča: Na rimski konferenci je Anglija obljubila Italiji dalekosežno pomoč z dobavo težke angleške artiljerije.
Italija pošilja čete v Valono,
Listi poročajo, da je Italija zaprla briindiško pristanišče za nevtralne ladje. Glasom lista »Nuovo Giornale« odhaja vsak dan iz Brindisev mnogo parnikov s četami v Valono, kjer je že 60.000 italijanskih vojakov.
Na morja.
Uradno italijansko poročilo o uničeni vojni ladji »Regina Margherita«.
Lugano, 13. jan. (Kor.) Včeraj objavljeno poročilo mornariškega ministrstva pravi: Ker so odpadli težki vojaški vzroki, ki so do sedaj odsvetovali objavo poročil, se naznaja, da je v noči 11. decembra kraljeva vojna ladja »Regina Margherita« na vožnji zadela na dve mini in se potopila. Nesreča se je razvila vsled velikega obsega razpok na sprednjem delu v par minutah. Od 945 na krovu se nahajajočih oseb se je večji del potopil. Neugodne okoliščine so otežkočile rešitev preživečih, izmed katerih je bilo rešenih 270. Poveljnik ladje in 14 oiicirjev se je potopilo. Razen do-sedaj naznanjenih ladijskih iz<*ub ni zaznamovati nobenih nadaljnih. Torej so nasprotna poročila, razširjena med občinstvom, popolnoma napada.
* * *
Bojna ladja »Regina Margherita« je bila zgrajena 1. 1901. Imela je štiri 30.5 cm topove in v mirnem času 810 mož posadke.
Svinjske kože. Letos imajo svinjske kože izredno lepo ceno. Mariborski usnjarji in prekupci jih plačujejo po 2 K 40 vin, do 3 K 1 kg. Na kmetih hodijo prekupci od hiše do hiše in ponujajo samo lido 2 K za kg in si delajo velike dobičke.
Italija izgubila dozdaj pet vojnih ladij prve vrste.
Lugano. Izguba vojne ladje »Regina Margherita«, katero so naznanili šele čez en mesec, dasi se je potopila že 11. decembra na Jadranskem morju, napravlja ravno tako slab vtis, kakršnega je napravila izguba vojne ladje »Leonardo da Vin-ci«. Italija je izgubila dozdaj pet vojnih ladij prve vrste. Poleg omenjenih dveh je še izgubila vojne ladje »Benedetto Brin«, »Giuseppe Goribaldi« in »Amalfi«. Z »Re-gino Margherito« se je potopilo 645 mornarjev,
Brodovje sporazuma se udeleži odločilnih bojev?
t Angleško časopisi je zahteva, naj vojna brodovja Angleške, Italije in Francoske se skupno udeleže odločilnih bojev prihodnje spomladi in naj skupno napadejo osrednje sile.
Za brezobziren nastop podmorskih čolnov.
ie je izjavil na shodu Hansa zveze poslanec Rieszer, da se skrajša vojska. Rekel je tudi: Kljub zasmehljivi odklonitvi našega mirovnega predloga prihaja mir.
Poštne zveze med Francijo in južno Ameriko prekinjene.
Berlin, 13. januarja, »Vossische Ztg.«
(>oroča: Radi nemških podmorskih čolnov e poštno zveza med Francijo in južno Ameriko začasno prekinjena.
Admiral Jelllcoe o delovanju nemške vojne mornarice.
Admiral Jellicoe je 11. t. m. govoril o težavah sedanje vojske na morju. iMine in podmorski čolni ovirajo ojstro blokado prejšnjih časov. Kljub temu so nam sovražniki le enkrat nudili priliko bitke na morju. 29. februarja 1916 •e Id aicer približalo sovražno brodovje
angleški obali, a se je vrnilo. Ne grajam Nemcev, ker se ne izpostavljajo s svojim broctovjem nevarnostim. Približno 4000 ladij je zdaj v službi angleške vojne mornarice. Do 7 milijonov mož s topovi, sirelivom in z zalogami so prepeljali čez morje. 2500 kapitanov trgovinskih ladij dela za angleško vojno mornarico. Upa, da se bo gotovo odpravila nevarnost podmorskih čolnov.
Celi na mm.
NEMŠKO URADNO POROČIT O.
Berlin, 13. jan. Veliki glavni stan:
Bojna skupina kraljeviča R u p r e t a.
Anglež je danes severno Ancre pričel z novimi napadi proti S3rre. Večinoma smo jih krvavo odbili. V neki predposto-janki se je sovražnik ustalil. Držimo glavno postojanko.
Berlin, 14. jan. Veliki glavni stan:
Izvzemši živahnega streljanja s topovi na obeh straneh Sonune so se na ostali celi bojni črti le malo bojevali, ker ie deževalo in snežilo. Ponoči smo na več mest'h odbili sunke sovražnih patrulj.
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff.
Francosko poročilo,
12,	januarja zvečer, V Vogezih je vdrl naš poizvedovalni oddelek po osredotočenem ognju s topovi v nemške jarke, premagal je branilce in privedel je ujetnike s seboj nazaj. Na ostali bojni črti običajen ogenj s topov.
Belgijsko poročilo. Slabo streljanje s topovi pri Seenstraete. Živahen boj z ročnimi granatami pri Het Sas.
13.	januarja ob 3. popoldne. Ponoči je bilo na celi bojni črti mirno. Pri Chaulnes obstreljevanje z obeh strani.
Nasprotstvo proti Briandu.
Baselj, 13. jan. Francoski zbornici je bilo do 10. jan. predloženih zopet šest novih interpelacii.v senatu pa tri. Vse so naperjene proti Briandu.
Gen!, 31. jan. Skupina »Action natio-nale«, ki jo vodi Clemenceau, je sklenila z vsemi sredstvi delati na to, da se dosedanji način vojskovanja zaveznikov preneha. Skupina je predlagala, naj se ustvari veliki generalni štab vseh zveznih vojska, ki naj bi se posvetoval o navodilih vlad z načelniki armadnih skupin.
Stavke v irancoski tvornicah streliva,
GenL Francoski ministrski svet se je pečal s stavkami v tvornicah streliva. Sklenili so, naj se uvedejo obligatna razsodišča in obvezne plače.
Civilna službena dolžnost v Franciji.
Poslanec Pesant je predlagal francoski zbornici, naj se uvede za vse nemobili-zirane v Franciji med 17. in 60. letom civilna službena dolžnost.
Angleški militarizem.
London, 13. jan. K. u.) »Times« poročajo: Včeraj je zboroval važen ministrski svet o ojačenju armade in o splošni službeni dolžnosti. Najbrže bodo na Angleškem razširili brambno dolžnost do 31. leta.
GrSKa zahtevo, naj se konča mm.
London, 12. jan. (Kor.) »Morningpost« poroča iz Aten dne 10. t. m.: Kakor se javlja, je italijanski minister za vnanje stvari brzojavno nasvetoval grški vladi, naj sprejme ultimat aliirancev in da bo za bodočnost dežele zelo žalostna perspektiva, ako se to ne zgodi.
London, 12. jan. (Kor.) Reuterjev urad poroča, da je smatrati odgovor Grške na ultimat aliirancev v bistvu kot sprejem zahtev aliirancev, da pa v oči-gled sedanjemu položaju ni točen in dovolj določen. Tako privoljuje odgovor v zahtevo na takojšnjo izpustitev aretiranih Venizelistov, vendar pa ne določa za to nobenega termina. V Atene so bila že brzojavljena navodila glede odgovora. Grški vladi se poroča, da je nota izzvala zadovoljstvo, da so pa potrebna natančnejša priznanja, 15dnevni rok za izvedbo zahtev aliirancev ne prihaja v poštev, Ententa ne namerava opustiti blokade, dokler ne bo zahtevam aliirancev popolnoma zadoščeno. Večji del angleške kolonije je že zapustil Atene, vendar pa so zastopniki aliirancev še vedno na svojih mestih.
Milan, 14. januarja. (K. u.) »Corriere della sera« poroča iz Aten: Poslaniki sporazuma so določili z grško vlado podrobnosti o izvedbi v ultimatu določenih po-jaških jamstev in zadoščenju. Čete in vojni material se v redu prevažajo. 36 topov so že prepeljali na Peloponez, druge baterije še vozijo. Vlada je voljna pripustiti nadzorne odredbe zgolj v vojaške namene in zahteva konec blokade. Francozi in Angleži kakor tudi Venicelisti bodo zasedli otok Kythera, Iz Larise se poroča, da se je izkrcalo nemško letalo s tremi nemškimi častniki. Ko so izvedli malo popravo na motorju, je letalo odletelo.
Grški odgovor na Wilsonovo noto,
Atene, 12. jan. (Kor.) Odgovor grške vlade na ameriiko noto se glasi: Kraljeva vlada je z živahnim interesom vzela na znanje korak predsednika Wilsona glede končanja dolgotrajne grozne vojske. Ona ceni v visoki meri plemeniti c<lj, ki je datiral ta korak modrega državnika, ki vodi usodo velike ameriške republike in ki stremi po častnem miru za vse in ojačenju stabilnega položaja mednarodnih od-nošajev. Ta korak pomeni važno stran v knjigi zgodovine. Premišljevanja, ki se nahajajo v noti predsednika glede trpljenja nevtralnih narodov vsled gigantske borbe, kakor tudi garancije, ki naj jih podaste obe vojujoči se stranki, da se zasigurajo pravice in varnost vseh držav, so vzbudile v srcu Grčije posebno simpatičen odmev. Faktično je ni dežele, ki bi v tej vojni ravno toliko trpela kakor Grška, čeprav ni v vojski. Vsled posebnega zemljepisnega položaja se je Grška manj kakor vsaka druga nevtralna država zamogla izogniti direktnim in pogubnim učinkom sovražnosti med vojujočimi se strankami. (Tu sledi vrzel v brzojavki.) Oropano v tem oddelku še brodovja in skoro popolnoma razoroženo vznemirja našo deželo umetna revolta, ki išče dobička iz tuje okupacije. Zaprta po sovražni blokadi, ki brani vse zveze in grozi mirnemu prebivalstvu za lakoto, vštevši ženske in otroke, ki bi se jim moralo pred vsem po pravilih mednarodnega prava prizanašati, tudi če bi bila Grška v vojski, se trudi Grška z vsemi sredstvi, da ostane nevtralna. To zadostuje, da se pokaže, kako bi zamogla vsaka inicijativa, ki bi dovedla do miru, ne glede na humanitarna razmotri-vanja splošnega značaja, služiti življenjskim interesom Grške. Kraljeva vlada bi se tudi gotovo v prvi vrsti potrudila, da se pridruži prva mirovnemu koraku predsednika, ako ne bi bila odrezana od skupine vojujočih se strank, dočim mora od druge skupine pričakovati rešitve izrednih težkoč, ki vladajo sedaj na Grškem. Toda kraljeva vlada zasleduje z vsem srcem dragocena prizadevanja predsednika in jim želi srečnega izida. Ker je vlada že prve dni vojske mislila na vpostavitev kontakta med nevtralci v svrho, da se zaznajo skupni interesi, se veseli ponude-ne prilike za izmenjavo misli, ako bi bilo to potrebno, in se izjavlja pripravljeno, da se v danem trenutku udeleži akcije za dosego trajnega miru, ki bi garantiral pravice vseh držav in vsako suverenost in neodvisnost.
Volitev KroosKep imm : ajesovesa umu v kreljevinl poijSKi.
Otvoritvena seja poljskega državnega sveta.
Varšava, 14. januarja. (Kor. urad.) Opoldne so se zbrali v kraljevskem gradu člani državnega sveta in vladni komisarji obeli okupacijskih oblasti k otvoritveni seji državnega sveta. Generalna guvernerja pl. Beseler in Kuk sta nagovorila svet; odgovoril je član drž. sveta Niemojovski in se zahvaljeval na pozdravih. Beseler je nato v svojem in v Kukovem imenu otvoril državni svet. Avstrijski vladni komisar je sporazumno z nemškim vladnim komisarjem naprosil državni svet, naj se v jutrajšnji seji izvoli kronski maršal in njegov namestnik.
Poljska posvetovanja o avtonomiji Galicije.
Subkomite nadaljuje posvetovanja o rešitvi avtonomije Galicije. Plenarna seja poljskega kola se vrši dne 25. t. m.
Varšavski župan.
Krakov ,13. jan. Za župana stolnega mesa Varšavo jo bil imenovan mestni svetnik dr. Adolf Sullgovski.
Amerika ne priznava kraljestva Poljskega.
Krakov, 13. januarja. »Čas« poroča iz Varšave: Dne 6. januarja je poklical k sebi tukajšnji poslanik Združenih držav vse poslanike ter jim v imenu ameriške vlade izjavil, da do konca vojne ne more oficijelno priznati kraljevine Poljske. Kljub temu bo postopal v pravno-političnih vprašanjih nasproti poljski vladi in državnemu svetu ravnotako kakor nasproti drugim vladam evropskih držav.
Monja polila.
Vojno zborovanje avstrijskega parlamenta.
Nemški listi poročajo: Kakor so nam poroča od dobro podučenc strani, se namerava sklicati parlament sredi marca. Po izvolitvi predsednika bo sprejela zbornica v ustavi določeno prisego cesarjevo. Nato se bodo izvolile delegacije in člani posameznih odsekov.
To je program prvega vojnega zborovanja parlamenta. In ker bodo sklicane koj na to delegacije, bi utegnil
imeti parlament svoja zasedanja zopet šele v maju Tedaj bo parlament sklepal o podaljšanju državnozborske dobe, nato se pričnejo prava dela.
Ukrajinci pri ministrskem predsedniku.
Dunaj, 13. januarja. Danes ob 11. uri predpoldno je sprejel ministrski predsednik grof Clam-Martinic odposlanstvo ukrajinskega parlamentarnega zastopstva. V odposlanstvu so bili Romanczuk, dr. Petruševič, dr. Bačyn-ski in član gosposke zbornice dr. Hor-bačevski. Izročili so posebne spomenice, v katerih se razmotrivajo .vsa aktualna politična vprašanja, predvsem za,-hteva po sklicanju parlamenta, vprašanje avtonomije Galicije in razne potrebe in želje po vojni težko udarjenega ukrajinskega naroda. Ministrski predsednik je obljubil, da bo upošteval želje ukrajinskega naroda, ki je doprinesel za Avstrijo toliko žrtev.
Proti oktroiranju poslovnika
se izreka praška »Bohemia«, češ, da more spreten in izven predsednik tudi temeljem dosedanjih dolo il v vseh slučajih privesti zbornico nemudoma do meritornega dela; potopati moretudi zgolj po običajnem pravu in navadi. Določbe, ki bi dovoljevale obstrukcijo, kakor se izvaja iz poslovnika z dne 2. marca 1875., niso pravnoveljavne.
feoirsivo.
Držrvna ureditev prometa za slanino tn surovo maslo. Državni prehranjevalni urad je izdal 14. januarja naredbo, ki ureja preskrbo surovega masla in slanine za splošnost. Temeljem števila molznih krav bo vsaka posamezna politična deželna oblast določila, koliko surovega masla mora dobaviti dežela za prehranjevalni urad. Pri tem se bo ozirati na to, da bo vsakemu pridelovalcu ostala potrebna množina za lastne domače potrebe, kakor tudi na to, da ne bo trpela dobava mleka. — Kar se tiče svinjske masti, bo moral vsak, kdor zakolje prešiča, bodisi za zasebno rabo aH prodajo in tudi v slučaju zasilnega zakola oddati gotovo množino slanine na razpolago za splošno prehrano. Ta določba velja tudi za nazaj in kdor je slanino že scvrl, bo moral oddati primerno množino raztopljene masti. Nadaljne določbe glede monopolizacije slede.
— Stroški vinogradništva na Dolenjskem. Kmetijska šola na Grmu je na podlagi računskih izkazov in z vpo-števanjem vseh merodajnih postavk, ki se tičejo obrestovanja in amortizacije ene in druge gospodarske glavnice izračunala, da jo stane v njenem vinogradu v Trški gori 1 liter vina v zadnjih d esetih letih in sicer L 1907 62 vin., 1. 1908 42 vin., 1. 1909 43 vin., 1. 1910 6 K (slaba letina, pozeba, toča), 1. 1911 1.40 K, 1. 1912 7.68 K (zopet slaba letina), 1. 1913 1.C9 K, 1. 1914 89 vin., 1. 1915 1.27 K in 1. 1916 1.72 K, tako da jo stane v tem desetletju 1 liter vina povprečno 2.15 K. V dobrih letih je stal liter vina 42 vin.; v slabih letih se je povzdignila pridelovalna cena pa celo na 6 K in na 7.68 K! Ti podatki jasno kažejo kako malo varne in nezanesljive so vinske letine na Dolenjskem in kako velike izgube prizadevajo vinogradnikom neugodne letine. S slabimi letinami se silno podraži ves vinski pridelek tudi drugih let. V zadnjih desetih letih sta bili dve prav slabi letini (1. 1910 in
1. 1912), ki sta neugodno vplivali na povprečno pridelovalno ceno vina, da se je ta zvišala na 2 K 15 vin.! — Iz šob-skih zapiskov je dalje povzeti, da znaša letni pridelek vina v tem vinogradu na 1 ha povprek 40 hI, da je znašal najnižji pridelek (1. 1912) 5 hI, najvišji (1. 1909) pa 87 hI. Iz navedenih številk lahko vsak povzame, v kakem položaju se nahaja rentabiliteta dolenjskega vinogradništva z ozirom na cene, ki so se plačevale za vino do zadnjega leta. Vsakemu bo po gori imenovanih cenah tudi jasno,, zakaj ne morejo biti za vinsko kupčijo merodajne edinole pridelovalne cene vina.
Najvišje cene za goveje in telečje meso na Štajerskem. Štajersko cesarsko na-mestništvo je določilo za celo štajersko deželo, izvzemši mesto Gradec, sledeče najvišje cene za goveje in telečje meso. Te cene morajo biti javno nabite v vsaki mesnici in sploh povsod tam, kjer se prodaja rDveje in te^čje meso. Goveje meso: Za 1 kg govejega mesa, izvzemši meso 3. kakovosti, in sicer: Meso prednjih delov s pnvago 6 K, meso zadnjih delov 6 K 40 vin. To meso se sme prodajati samo s pri-vago, ki znaša za meso prednjih delov 15 odst., za meso zadnjih delov 20 odst. Za 1 kg mesa za pečenko s kostmi vred, toda brez privage 7 kron 20 vin. Za 1 kilogram drugega, ne zgoraj navedenega govejega mesa 6 kron. Za 1 kilogram govejega mesa 3. kakovosti so cene za 1 K nižje. — T e 1 e č j e m c s o : Za 1 kg telečjega mesa za zrezke brez kosti 7 K. Za 1 kg telečjega mesa zadnjih delov 5 K 40 vin. Za 1 kilogram prednjega telečiega mesa 5 K.
Za 1 kg telečje glave z jezikom in možgani 2 K 40 v. Za 1 kg telečje glave brez jezika in možgan 2 K. Za 1 kg osnaženih telečjih nog 40 vin. Za 1 kg drugega, ne gori navedenega telečjega mesa 5 K. — Goveja drobovina: Za 1 kg pljuč
1	K 75 vin., za 1 kg jeter, srca, slezene
2	K 40 vin., za 1 kg govejih možgan 2 K, za 1 kg ledvic 2 K 50 vin., za 1 kg govejega jezika 4 K, za 1 kg kravjega vimena nekuhanega 1 K, kuhanega 1 K 40 vin., za 1 kg blekov osnaženih 70 vin., osnaženih in kuhanih 1 K. — Telečja drobovina; Za 1 kg telečjih pljuč in srca 2 K, za 1 kg jeter 3 K, za 1 kg možgan 1 K 80 vin., za 1 kg jezika 2 K in za i kg ostale drobovine 50 vin. — Zoper tozadevne prestopke je določena denarna globa do 5000 kron ali pa kazen zapora do šestih me-lecev.
Vojni davek v železniškem prometu.
Izšla je cesarska naredba, s katero se uvaja na vseh avstrijskih železnicah vojni davek za tovorni in osebni promet. Davek na prevoz blaga znaša 15 odst. prevozne cene ter se vračuna neposredno v prevoz-nino. Davčna dolžnost velja tako za prevoz po vojaškem blagovnem ceniku. Za prevoz blaga iz inozemstva ali vanj, na Ogrsko, v Bosno in Hercegovino se zaračuna vojni davek le za tisti kos proge, ki teče po avstrijskih tleh. Podobne določbe — posebno glede manjših zveznih prog — izidejo potom naredb. Vladi je pridržana pravica, da v nekaterih redkih posameznih — prevoz lastnega železniškega blaga, prevoz po zasebnih železnicah — dovoli davčno prostost. — V osebnem prometu se zviša vojni davek na vozne listke od 12 na 20 odst., v prometu z Ogrsko, Bosno in Hercegovino, kjer ostane pri voznih listkih slejkoprej v veljavi dve-odstotni kolek, se pa zviša davek od 10 na 18 odstotkov, na lokalnih železnicah od 6 na 10 in na malih železnicah od 3 na 5 odstotkov. Dosedanje oprostitve po vojaškem ceniku odpadejo. Razen vojnega davka na korist države se pa zvišajo tudi cene za tovorni in osebni promet, da morejo železnice nadomestiti obrabljeni ma-terijal in pokriti vsestransko večje stroške. In sicer se zvišajo cene v tovornem in zasebnem prometu tako, da bo znašalo celokupno zvišanje z vojnim davkom vred 30 odst. dosedanje cene. Davek in zvišane cene stopijo splošno v veljavo s 1. februarjem t. 1., a v posameznih slučajih sme vlada dovolitev kratko prekoračenje tega roka. Ta obtežitev prometa pa je izrečno le začasna vojna odredba in je za enkrat določena na tri leta (do 31. jan. 1920). Dohodki novega prometnega davka so prora-Sunani na letnih 300 milijonov kron.
Cene vinu. »ALlgemeine "VVeinzei-tung« prinaša poročila iz posameznih ogrskih in hrvatskih okrajev o vinskih cenah: Po teh poročilih stane hI novega vina v Beregszaszu K 300—320—350, okraju Budimpešta K 280 (kmetovalci čakajo s prodajo!); v okraju Szekszard K 300—318; v okraju Pecs K 300; v okraju Tapolcza K 80—360; v okraju Soprony stane novo vino K 300, staro pa K 400; v požunskem okraju Ii 260 do 320; v okraju Balassagyarmat K 300 ni še več; v okraju Miskolcz K 300—320; v okraju Tarczal nad 400 K; v okraju Szatmar K 260 in 300; v okraju Bihar-dioszeg K 200—250; v okraju Menes stane belo vino K 270—300, a črno K 400 -500; v okraju Kecskemet stane novo vino 300 K, a staro nad K 400 hI. Na Hrvatskem se plačuje hI vina K 260—300, vendar za sedaj ni upanja, da bi cene padle. Vzrok tem visokim cenam je ta, ker se zelo veliko vina izvozi v Nemčijo, katera ga je preje dobivala iz Francije in Nemčije in ker je bila letos vinska letina na Ogrskem precej slaba; nadalje stane zelo veliko obdelovanje vinogradov in ker so vinogradniške potrebščine zelo drage.
Cene za les. Zveza avstrijskih lesnih veletrgovcev na Dunaju je sklenila sledeče lesne cene, ki so veljavne za kubični meter do preklica: hlodi (jelov, smrekov, borov les) 50—55 hlodi (hrastov in bukov, sploh trdi les) 100—110 kron; debele deske (platnice, podnice, hrastov ali bukov les) do 240 K; oglat ali otesan žagan les (smreka, jelka, bor) 70—92 K; bukov ali hrastov otesan les 235—245 K. Na Češkem in Mo-ravskem so lesne cene povprečno za 15 do 2br/c višje, v Galiciji nekoliko nižje. Za Štajersko veljajo sledeče lesne cene: hlodi mehki neotesani 42—55 K, trdi 55—100 K, mehke deske 90—112 K, oglati ali otesani mehki hlodi 80—112 kron, trde deske 120—200 K. Ker je blaga malo, cene sicer polagoma, toda stalno naraščajo. Popraševanje po mehkih deskah, zlasti po deskah, ki se jih rabi za zaboje, je zelo živahno. Primanjkuje hrastovega lesa za doge in za prage (švelarje).
Dividende dunajskih bank, V finančnih krogih dunajskih z zanimanjem pričakujejo letošnjih računskih zaključkov pri dunajskih velikih bankah. ki so vse zvišale deležne glavnico. Priiakuje se, da bodo vse banke iz-
dale večje dividende kot lani, dasi bodo gotovo tudi letos izdatno založile različne rezerve z ozirom na prehodno dobo k mirovnemu delovanju. »Lan-derbank« bo izdala menda 30 K (lani 24 K), Depozit na banka 40 K (lani 34 kron), »Merkur« pa 36 K (lani 28 K). »Anglo« bode izdala najmanj 24 K (lani 21 K), Dunajsko bančno društvo 32 K (lani 28 K), Eskomptna banka 46 K (lani 44 K). Pri Kreditnem zavodu računajo z dividendo 34 K (lani 32 K), pri »Union« isto s 34 K (lani 30 K), pri Prometni se ceni letošnja dividenda na 22 K (lani 18 K), pri Lombardski banki pa na 13 K (lani 10 K). Pri zadnjem polletnem obračunu »Bodenkre-dit-zavoda« so namigavali na 60 K kot lani, pa bo menda dividenda še za 3 ali 4 K višja.
Izkaznice za pivo nameravajo uvesti v Monakovem.
Ruske zaloge žita. Berlinski »Acht-uhrblatt« poroča z ruske meje: Zaloge žita v celi ruski državi znašajo po zadnji cenitvi z dne 14. oktobra 1916 18,3 milijone pudov nasproti 66,2 milijonom pudov v preteklem letu. Ta žitna zaloga zadostuje le za dva meseca.
Žetev pšenice v Kanadi. Švicarsko poslaništvo v "VVashingtonu poroča, da so pridelali po uradni cenitvi letošnjega žitnega pridelka v Kanadi leta 1916 le 159,120.000 pušelnov pšenice nasproti 376,303.000 v letu 1915.
88.000 parov čevljev je razdelila dunajska občina revnim prebivalcem, in sicer: 50.000 parov revnim šolskim otrokom, 18.000 parov ženskim in 20.000 parov moškim.
Manj tobaka se je pridelalo letos po zagrebških poročilih baje radi tega, ker so pridelovalci nasadili po tobačnih poljih z dovoljenjem ogrske centrale za tobak za petino tudi drugih sadežev. Kakor se je pokazalo T virovi-tiški okolici, kjer raste tobak, ta rastlina ne trpi poleg sebe drugih zelišč, ker se ne more sama razvijati ugodno, in zato peša. Pridelek je bil radi tega mnogo manjši in silabši, tako trdijo pridelovalci.
• * *
Razglasi o oddaji sadnega ciudvja.
Iz deželnega vrta v Črnomlju se bo oddala spomladi tek. leta večja množina cepljenega sadnega drevja in sicer jablan, h ruše k, češenj in breskev. Cena za visokodebelno drevje I. vrste po 1 K 20 vin., II. vrstč po 1 K, za pritlično drevje po 1 K za drevo. Pismene naročbe sprejema »Uprava deželnega vrta v Črnomlju« do konca februarja tekočega leta. Drevje se bo oddajalo dne 18. in 19. marca (nedelja in praznik sv. Jožefa), tako da bo vsakdo lahko prišel ponje osebno v Črnomelj. Ob tisti priliki bodo tudi na licu mesta na deželnem vrtu predavanja o saditvi mladega sadnega drevja in o sadjarstvu sploh. Uprava deželnega vrta v Črnomlju.
Iz deželne drevesnice v Mokri-cah na Dolenjskem se bo prihodnjo spomlad oddalo kakih 6000 visoko-debelnih jablan (kanadka, dolenjska voščenka, ananasova reneta, damasonov kosmač, jesenski kosmač, landsberška reneta, Baumannova reneta in še nekaj drugih namiznih vrst), 2000 cepljenih domačih češ-pe 1 j in 200 pritličnih hrušk, breskev in marelic. Drevje je namenjeno predvsem za krški okraj in nekatere bližnje občine novomeškega okraja. Oddajalo se bo za najbližje občine na licu mesta v drevesnici v Mokricah, za bolj oddaljene pa tudi v Kostanjevici, Št. Jerneju in L e s k o v c u pri Krškem. V te krajo bodo morali naročniki sami priti po drevje ali poslati ponje. Naročniki iz ene in iste vasi ali bližnjih krajev pošljejo lahko skupnega voznika. Po železnici se drevje ne bo oddajalo. Dnevi za oddajanje se bodo določili in pravočasno -objavili pozneje. Naročbe na sadno drevje sprejema deželni odbor v Ljubljani. Kdor torej namerava kupiti večje ali manjše število drevesc, naj se čimpreje, najkasneje pa do dne 15. februarja 1917, obrne na deželni odbor v Ljubljani z dopisnico, kjer naj navede, koliko drevesc želi, katere vrste in kam bo prišel ali poslal ponje. Z vsako naroč-bo je poslati 5 do 10 K are. Ostali znesek bo vplačati pri sprejemu dreves. Cena za drevo I. vrste 1 K 50 vin, II. vrste 1 K 20 vin.
^ou slovsKo zveza Ko versko UM.
Prusko vojno ministrstvo je izdalo odlok, po kalerem mora vsakdo, ki hoče biti »častnik«, pripadati h kaki državno priznani vorsVi družbi. Junak monislov, s (ari Eni - -rcck 1 v .!<: i, se je vsled tcr,a oglasil, u-j*. »Na «u način se vzame tisočem naših hrabrih vo-
jakov, posebno učiteljev in akademič-nih izobražencev, ki ne morejo priznati po pameti konfesije državne cerkve, možnost, da bi postali oficirji, četudi so si morebiti pridobili zaslug za ogroženo domovino.« Dodatno poroča, da je sklenilo nekaj monistovsko naclahnje-nih državnih poslancev staviti v državnem zboru predlog, da se prizna nemška monistovska zveza oficijelno kot od države potrjena verska družba. List »Unsere Welt« v Godesbergu pri Bonnu pripominja k tej novici: »Zanimivo je le to, da hoče monistovska zveza veljati za versko družbo. Kako čudno pojmujejo ti monisti »religijo«. Doslej je bila in ostane tudi zanaprej »religija« razmerje človeka do Boga, monisti pa trobijo noč in dan le to, da splch ničesar nadnaravnega ni. Čedna bo ta monistovska verska družba brez religije, brez vere. Monisti tudi ob vsaki priliki poudarjajo, da so edino oni pravi zastopniki znanosti in da ne za-pletavajo med svojo vedo nikoli drugačnih smotrov. Zdaj pa so jasno pokazali svoj pravi obraz; kajti monistovska zveza hoče s svojim častnim predsednikom na Čelu zastopati na vsak način moderno znanost, zastopati jo edino vredno in pravilno in biti pri tem — verska družba!
Pr morske novice.
Kedaj bo konec? Zadnji čas je »Edinost« objavila prošnjo na tržaški ordina-riat, opozoreč na nedostatek, da razglašajo mestni župni uradi vse notice, namenjene vernikom, edinole v laškem jeziku, s čimer se dela kričeča krivica župljanom slovenske narodnosti. Gotovo je sprejela cerkvena oblast z zadovoljstvom to opozorje-nje. Minole dni so župni uradi priobčili božična cerkvena opravila v mestnih cerkvah zopet edino v laškem jeziku. Ker smo prepričani, da tega ni zakrivila cerkvena oblast, ki je brezdvomno pravična, in smo uverjeni, da teh krivic cerkvena oblast ne odobruje, mislimo, da se ne motimo, če javno pribijemo nepokornost žup-nih uradov, ki so grešili prvič proti prvi zapovedi, ki je ljubezen, drugič proti pravičnosti, ker delajo krivico enemu delu vernikov, tretjič proti pokorščini, ki so jo dolžni ordinariatu. Zato zopet opozarjamo cerkveno oblast na ta nedostatek in jo prosimo, da vendar enkrat stori konec tej dvojni meri. Zakaj če se te razmere ne spremene, kdo bi mogel zameriti vernikom, ako bi si ustvarili sodbo: poštni, finančni in drugi državni uradi nas spoštujejo, tudi mestni magistrat, edinole župni uradi nas zapostavljajo, torej...	Župljan.
Županstvo Šempas naznania svojim občinarjem, da kdor želi iti domov obrezovat trte, naj se zglasi pri županstvu, Poljanska cesta št. 73 v Ljubljani. Kdor ne more priti osebno, naj naznani to po dopisnici ter naj navede svojo starost in sedanje bivališče. Kdor ni naznanil še svojega naslova, naj to nemudoma napravi v svrho raznih vprašanj.
Poziv istrskim davkoplačevalcem. — Istrska deželna upravna komisija je poslala občinam okrožnico, v kateri jih nujno poziva, naj z vso energijo opomnijo davkoplačevalce, da store svojo dolžnost, V Istri se kaže izredno zaostajanje z davki, čeprav med kmeti ne manjka denarja, ker so vse svoje pridelke zelo drago prodali. Davkoplačevalci naj oomislijo, da bodo morali končno vendarle plačati davke, tudi prisilnim potom in morda v mnogo tež-j:h razmerah nego so sedaj. In tudi drugače le sami sebi škodujejo, ker je morala dežela radi nezadostnih vplačil že sedaj zvišati doklade, a jih bo morala ponovno, ako se davkoplačevalci ne izpametujejo.
Razpust obcrnsk«*ga zastopa v Dekanih, Namestništvo je sporazumno z istrsko deželno upravno komisijo razpustilo občinski zastop v Dekanih in poverilo provizorično vodstvo občinskih poslov vpokojenemu c. kr, adjunktu pomožnih Rudolfu Kregau.
Iz Italije je pisala Karolina Štekar iz Huma, županstvo Kojsko. Prosi obvestil o svojem soprogu Francu Štekar, ki je bil pred začetkom italijanske vojne potrjen k vojakom. Kdor bi kaj vedel o njem, naj blagovoli sporočiti na naslov; Karolina Hlede, Brežice št. 39, Sp. Štaj.
Iz ruskega vojnega ujetnišfra pošiljajo pozdrave svojim prijateljem tile goriški Slovenci: Jožef Colja, doma iz Škrbinc pri Rubiji; Anton Cotič, doma iz Št. Petra pri Gorici; Vekoslav Kosem, doma od Prvačine; Demetcr Sir-nik, doma iz Dornberga pri Gorici; Rudolf Švara, doma iz Komna; Jožof Pavlo ič, doma iz Št. Andraža pri Gorici; Anton Mervič, doma iz Ozeljana, pošta Šempas pri Gorici; Franc Ščuka, doma od Komna; Jožef Velišček, doma iz Bi-ljane, rojen leta 1888., nadomestni rezervist 7. pešnolka, 3. stotnija, se nahaja. k "kor "e uradno naznanja — v Kirsanovu v iamborski guberniji v evropski Rusiii.
Steinklamm. Begunci tukajšnjega begunskega taborišča se najtopleje zahvaljujejo tukajšnjim podjetnikom gg, G. Kumpel, Loschner & Helmer, Oskar Mar-cek, Radeballe (Ino Malik) in Glesingen za naklonjenost do naših otrok, s katero so pripomogli z denarnimi sredstvi, da so bili naši otroci božični večer obdarovani. Naš predstojnik velecenjeni g, dr, Jarolimek, se je potrudil in nakupil z darovano svoto razna lepa božična darila, ki so se v njegovi navzočnosti razdelila med otroke, v njih veliko zadovoljnost. Izrekamo mu iskreno zahvalo.
Novoletno voščilo beguncem. Županstvo Log je poslalo »Posredovalnici za goriške begunce v Ljubljani« znesek 100 K kot novoleten dar našim nesrečnim sorojakom. Za ta velikodušni dar se »Posredovalnica« najtopleje zahvaljuje.
Iz italijanskega ujetništva pošiljajo pozdrave: Četovodja Barbič Alojzij, 27. pp., iz Sv. Križa na Dolenjskem; inf. Golobič Ivan, 27. pp., iz Št. Jošta pri Novemmestu in Darovec Franc, 17. pp., zadnji čas pri 11. pp., doma iz Novega mesta.
Iz laškega ujetništva piše Anton Formazanič, doma iz Šempasa pri Gorici, da je bil ranjen in ujet dne 12. oktobra 1916, in Jožef Pahor, goriški Slovenec.
Dnevne novica.
-f Ljubiteljem 17. cesarjevičevega pešpolka! V Kalvanku na Gor. Štajerskem je dom za rekonvalescente našega, po cesarjevi milosti in polkovi hrabrosti tako proslavljenega 17, cesarjevičevega polka. Po več sto naših fantov in mož je vedno v tamkajšnjih barakah na oddihu po presta-nih težkih boleznih. Delegiran za dušno pastirstvo teh rekonvaleocentov bi jim ob svojih obiskih rad prinašal slovenskih knjig, ki bi jim gotovo prav prišle in jih razveselile. Zato uljudno prosim ljubitelje in častilce naših Janezov, da bi mi po možnosti blagovolili pošiljati zanje knjig svetne in verske vsebine. Dobrodošli so tudi molitveniki, rožni venci, svetinjice itd. Polk, katerega Nj. Veličanstvo, presvetli cesar, tako časti, je vreden, da ga počaste in se ga spominjajo tudi njegovi rodni bratje in sestre. In polkovi rekonvalescenti so si to še posebej zaslužili. Blagohotne po-šiljatve za rekonvalescente cesarjevičevega polka hvaležno sprejema: Josip Godnič, c, in kr. vojni kurat, Leoben, Reserve-spital.
+ Turška odlikovanja med slovenskimi fanti. Pišejo nam: K odlikovanju Slovenca s turškim žole<znim polumesecom v Jeruzalemu bodi omenjeno, da to ni edino odlikovanje te vrste med Slovenci. Povodom zmagovitih bojev ob Dardanelah so bili v Carigradu odlikovani z železnim polume-secem: ognjičar Franc Nosan, desetnik Franc Košir, oba z Gline pri Ljubljani, ter še trije drugi Slovenci.
+ Odlikovanja. Red železne krone
3.	vrste z vojno dekoracijo je dobil pod-polkvnik 86. pp. Julij Konc. — Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo je dobil nadporočnik 47. pp. Albert Maier. — Ponovno Najvišje pohvalno priznanje je dobil nadporočnik 28. polj. havb. p. Val ter Prašniker. — Najvišjo pohvalno priznanje so dobili: poročnik 87. pp. dr. Oton Perko, poročnik 7. trd. top. p, Miroslav vitez Mulley, nadporočnik 7. lov. baona Josip Kos, stotnik
4.	črnovoj. okr. pov. Anton Gregorič.
—	Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje je dobil narednik 3. sap. baona Franc Finžgar. — Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili: tit. predmojster Zamar Celestin, topni-čarji Jereb Ivan, Monfreda' Andrej, Brumat, Anton in Petelin Rudolf, vsi pri 4. trd. top. p. — Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo so dobili: stotnik 27. dom. pp. Ivan Ore-hek pri dom. pp. št. 1, stotnik 27. dom. pp. Ivan Rojnik in poročnik 27. dom. pp. Karel Ovčjak, pri 27. črnovoj. pp.
—	Duhovniški zaslužni križec 2. vrste na belordečem traku sla dobila vojni kurat 26. dom. pp. Alojzij Rozman, in vojni kurat neke rez. bolnišnice" Krištof Tomšič. — Ponovno Najvišje po-hvtlno priznanje sta dobila poročnik 27, dom. pp. Henrik Klenovšek in nadporočnik 27. dem. pp. Artur Bolim. — Najvišje pohvalno priznanje so dobili: nadporočnika 27. dom. pp. Ivan Tratnik in Rudolf a\Vgner, in poročnik 22. dom. polj. top. polka Oton Zhuber pl. Okrog. — Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje so dobili: rač. podčastnik 5. dom. pp. Ignacij Štupar, rač. podčastnika 27. dom. pp. Oskar Bolim in Alojzij Vidic, rač. podčastnik 27. črnovoj. pp. Franc Ko-vačič, stražmojstri 7. dež. orož. pov. Franc Cerkvenik, Franc Goli i, Julij Gejdoš, Josip Kroner, Andrej PavŠič, Aiatija Rutar in Anton požeg.
—	Imenovanja, Za nadporočnike so imenovani poročniki: Suhomel Rihard, 5. dom. pp.; Sorko Avgust, 4. dom. pp.; Nebes Josip, 5. dom. pp.; Mehle Ivan, 27. dom. pp.; Gorski Kazimir, 5. dom. pp.; .Trifter Josip, 26. dom. pp.
—	Imenovanje dr, Rešetarja. Zunanji minister je imenoval rednega profesorja slovanske filologije na dunajskem vseučilišču dr. Milana viteza Rešetarja za profesorja hrvatsko-srbskega jezika na konzularni akademiji.
—	Smrtna kosa. Umrl je 13. t. m. v bolnišnici usmiljenih bratov v Kandiji frančiškan, č. p. Konrad Mesar. Od 14. junija lanskega leta je bival ves čas v omenjeni bolnišnici, kamor je bil pribežal kot bolnik in begunec iz Gorice. — Pri Sveti Trojici v Slov. Goricah je umrla trgovka Terezija Čauš. — V Celju je umrl c. kr. vodja zemljiške knjige g. Franc Urbič. — Umrl je v Zagrebu vojak 97 pp. Paškvan Milan. — Umrla je na Reki mati bivšega hrvatskega ooslanca in lastnika »Novega Lista« Franca Supila Marija vodova Su-pilo, stara 72 let. — Umrla je v Lankovi-cah gospa Jožefa Faletov, soproga na-mestnega stražnega nadzornika v tamošnji moški kaznilnici — Umrl je na svojem posestvu 70 letni polkovnik Wiliam Frederic Cody, ki je kot Buffalo Bili prepotoval svet in bil tudi v Ljubljani. — Umrla je v Podnartu gospa Katarina Manzoni iz Gorice, — V Dvorjah na Gorenjskem je umrl begunec posestnik in krčmar v Tomaže-vici pri Komnu na Krasu g. Anton Petelin. — V Trstu je umrl g. Anton Ster-mole, višji poštni kontrolor v pok. Služboval je dalje časa v Gorici in v Trstu. — Umrl je v Trstu 72 letni zobozdravnik dr. Vincenc Harvalik, ki se je udeležil bitke pri Visu (20. julija 1866.) kot mornarični kirurg I. razreda na fregati »Novari«,
Češki koncert na Dunaju. Češka glasbenika Ondriček in Nedbal priredita 19, t. m. koncert v veliki dvorani dunajskega glasbenega društva.
Slovenskega imena ni maral. Inženirju Otonu Potschiwauschegg (Počivaušek), domsa iz slovenske dravske doline na Šta-jarskem, sedaj v dalmatinski državni službi, je nižjeavstrijsko cesarsko namestni-štvo dovolilo, da sme svoje slovensko ime spremeniti v Oton Schober.
—	Poroka. V baziliki Matere milosti v Mariboru se je v sredo dne 11. januarja poročil c. in kr. vojaški zdravnik, sanitetni šef in vitez Franc Jožefovega reda dr. Anton Herio, doma iz Vučje vesi na Murskem polju z gospodično Ludmilo Kula, učiteljico z Dunaja. Poročil ju je ženinov brat o. Gracijan Heric, Župnik mariborske predmestne slovenske župnije oče Kalist Heric je ženinov stric.
Za vojaške zasluge so bili odlikovani v področju tržaškega državnoželezniške-ga ravnateljstva: Staffler Karel, asistent na obratnem uradu v Trstu, z vojaškim zaslužnim križcem III. razreda z vojno dekoracijo (padel pred sovražnikom); K i e p a c h Friderik, nadrevident v Trstu, s Signim laudis; Hail Emanuel, revi-dent, postajni načelnik v Kočevju, z zlatim zaslužnim križcem s krono na traku hrabrostne svetinje; S c h a 11 e r Jaro-slav, prožni mojster v Pulju, s srebrno hrabrostno svetinjo I. razreda; Apitsch Ervin, stavbni asistent v Gorici, O 1 b r i c h Karel, strojevodja v Gorici, in B o 1 e Leopold, postajni delavec v Trstu, s srebrno hrabrostno svetinjo II, razreda; K r a u -1 a n d Rihard, stavbni delavec v Ljubljani, z bronasto hrabrostno svetinjo. — Junaške smrti za domovino so umrli: Černe Ivan, skladiščni delavec v Ljubljani; De-beljak Mihael, postajni delavec v Pod-brdu; H o z n a r Ivan, stavbni delavec v Novem mestu; H r o v a t i č Jernej, zavi-rač, Ljubljana; Perčič Jožef, stavbni delavec, Jesenice; Platovšek Martin, delavec v kurilnici Ljubljana; P r o s c n i k Alojzij, postajni delavec, Ljubljana; Zupan Jožef, stavbni delavec, Jesenice.
—	Za župana je bi lizvoljen v Osje-ku dosedanji župan dr. Ante Pintero-vid, podžupanom pa Adam pl. Reisner.
—	Še je živ. Po 15 mesecih se je oglasil iz ruskega ujetništva vojak Ludovik Lenič, petošolec I. drž, gimnazije v Ljubljani. Njegov oče, grajski logar in oskrbnik na pristavi Zavrh pri Dolenji Slivnici blizu Grosuplja, je dobil te dni dve dopisnici ob enem, na katerih mu sin enako glaseče s tremi stavki v nemščini naznanja, da je še živ in zdrav ter da se mu dobro godi. Sla-riši so ga imeli že 15 mesecev med mrliče zapisanega. Opravila se je zanj že tudi po-smrtnica in obletnica smrti. Tudi časopisi so naznanili njegovo smrt. Njegov naslov na obeh dopisnicah pa je bil popolnoma Izpraskan, le ime »Rusija« in »Ludovik Lenič« je ostalo na robeh dopisnic. Dopisnici sta hodili iz Rusije 78 dni.
Padel je za domovino orožniški stražmojster Karel Kokolj.
—Plovstvo s plavi na Savi. Plavljenje na Savi v litijskem političnem okraju oziroma vzdolž meje tega okraja do Trbovelj pod dosedanjimi pogoji zopet vsaki dan tedna dovoljeno.
—	V c. in kr. zasedenem ozemlju čr-negore se je otvoril etapni poštni urad II.
razreda v Ulčinju (Dulcigno) za zasebni poštni promet.
Uspeh V. ogrskega vojnega posojila.
Budimpešta, 13. jan. (Kor.) Uspeh petega ogrskega vojnega posojila znaša po dosedanjih ugotovitvah 2300 milijonov K ter presega torej uspehe vseh dosedanjih vojnih posojil.
Milanske nov:ce.
lj Odlikovanje ljubljanskega občinskega svetovalca. Narednik domačega 27. čr-novojniškega pešpolka občinski svetnik g. Anton Rojina je odlikovan z železnim zaslužnim križcem s krono na traku hrabrostne svetinje. Zasluženo odlikovanje mu je slovesno pripel njegov predstojnik velerodni g. pl. W a 1 d k i r c h.
lj Z železnim križcem s krono na traku hrabrostne svetinje je bil odlikovan poštni sluga Ivan Košenina iz Ljubljane, sedaj c. kr. vojni poštni sprevodnik.
— Razglas c. kr. davčne administracije v Ljubljani o obrokih vplačevanja različnih davkov je nabit na mestni deski, na kar se interesentje opozarjajo.
lj Papirnega ovoja pr; nadrobni prodaji moke in sladkorja se ne sme posebej zaračunati, ker je že vpoštet v najvišji ceni pri tehtanju; tako je razsodilo štajersko namestništvo.
lj Umrli so v Ljubljani: Franc Božič* sin ključavničarskega pomočnika, 3 mesece. — Franc Brenčič, pomežni uradnik v p. in posestnik, 60 let. — Kristina Potočnik, hči kleparskega pomočnika, 19 mesecev. — Amalija Hrovat, zasebnica, 77 let. — Karel Riedel, četovodja, — Istvan Na-gy, desetnika. — Frančiška Omalien, po-sestnica, 57 let. — Terezija Mučič, užit-karica, 86 let. — Anton Boschin, sin železniškega ključavničarja, 2 uri. — Anton Petelin, gostilničar in posestnik, begunec, 56 let. — Josip Čutar, pastir, 46 let. — Marija Komel, delavka, 68 let. — Dimitrij Lysyk, pešec. — Janos Filiman, pešec. —• Mihael Walisky, domobranski pešec. — Pavel Fcdyszyn, domobranski pešec.
lj Mladi uhajači. Minuli teden so trije na Tržaški cesti stanujoči, komaj deset let stari dečki, ušli svojim starišem ter krenili proti dobrovški strani. Šli so z očiU nim namenom, da kaj vplenijo, kar se jim je tudi posrečilo. Ko so prišli v Kožarje, so ukradli posestnici Ivani Novakovi le-ščen pisker kislega zelja, vrednega 20 vin. Od tam so krenili na Dobrovo, kjer so vplenili pri posestniku Jožefu Podobniku 5V£ kg pšenice ter 7V£ kg ričeta v skupni vrednosti 12 K. Še preje so se pa oglasili na Dobrovi pri posestnici Mariji Prebilovi ter ji ukradli 2 K, kateri so baje zapravili na slaščičah. Nato se jim je pa zahotelo tudi po kaj boljšem. V ta namen so se napotili k posestniku Francetu Suhadolcu, tudi na Dobrovi, ter mu ukradli 18 kron vredno raco, potem pa krenili proti domu, Med potjo so se oglasili še pri posestniku Valentinu Sojerju na Viču in tudi tam vzeli prazen lonec. Obloženi z raco in njeno pičo pšenico, z loncema ter ri-četom in kislim zeljem, kar pri račji pečenki mora biti, so veselih obrazov korakali proti domu, nadejajoč se dobre večerje. So li hoteli s plenom domov ali bi si bili pripravili večerjo kar na proatem, ni znano. Vse lepe nade in skomine po račji pečenki, ričetu in kislem zelju sta malopridnežem pa razpršila dva vojna orožnika. Ko so bile namreč tatvine naznanjene, sta se varnostna organa takoj podala na pot ter za malimi nepoštenjako-viči toliko časa sledila, da sta jih v sobpto popoldne zasačila in privedla na magistrat, v kojega zaporih so pričakovali drugega dne, da so prišli ponje stariši in jih vzeli s seboj. Vse pokradene reči, razen 2 K, katere so mali zapravili, so dobili lastniki nazaj, dečki pa doma mesto ričeta, kislega zelja in račje pečenke bre-ove masti.
Izgubila se je pri koncertu v »Unionu« usnjaia denarnica, v dvorani ali na polu cd Uniona do Evrope. Vsebina: mala svota in 2 listka od Černeta. Kdor najde, naj jo odda v našem upravništvu proti dobri nagradi.
Reziie novice.
Vaclav Bobrusky umrl. A>ni i 11 >k i
profesor Vaclav Dobrusky, odlični češki arheolog, je umrl v Pragi dne 24. decembra 1. 1. Njegov pomen in glavni delokrog spada na Bolgarsko, kamor je bil poklican pred tridesetimi leti, da bi skupaj z drugimi češkimi profesorji, inženirji, umetniki ter kul iMiimi in gospodarskimi činitelji položili organizacijsko podlago kulturnega in gospodarskega razvoja mladega slovanskega kraljestva, ki je tedaj zbujalo kar najlepše nade. Profesor I)obrusky so je posvetil tu deloma profesorski nalogi, deloma organizaciji arheološkega in narodopisnega oddelka novega Boltrar^
sitega Narodnega muzeja, čigar ravnatelj je bil izpočetka. Bil je daljšo dobo tudi profesor arheologije in numisma-tike na sofijskem vseučilišču. Kakor se je zgodilo drugim Čehom, je tudi profesor Dobrusky zapustil Bolgarsko ter je postal docent v Pragi. Rajni je bil rojen 1. 1858v Pragi.
Pol milijona prlgoljufal. V različnih mestih ob Renu, tako v Aachenu, Kolonji, Diisseldorfu se je obračal mlad človek, ki se je izdajal za huzarskega nadporočnika Hellermanna, na velike tvrdke z živili in jim ponujal, da jim po svojih zvezah preskrbi velike množine živil. A oddajal je blago le na vagone in vedno s pogojem, da se mora denar, za denar je znašala vsota 120 do 130 tisoč mark, položiti v banki. Ileller-mann je zaključil več takih kupčij, a blaga ni dobavil. Pač pa je izgotovil potvorjene vozne liste o prodanem blagu in si dal izplačati založene vsote. Okrog pol milijona mark je spravil goljuf tako v svojo posest. Ko je prevaril tako za izdaten znesek tudi tvrdko v Diisseldorfu, je le-ta pri ondotni kriminalni policiji naznanila prevaro. Policija je dognala, da je stanoval Heller-mann tam v hotelu, a odpotoval prejšnji dan. Sled je kazala v Berlin. Berlinska policija so je takoj lotila poizvedb in posrečilo se ji je, da je prijela goljufa v Groizu.
Umetnost stradanja. Prof. dr. Ra-bes na vseučilišču v Hali na Sali je objavil v »Prometeju« študijo o zmožnosti živih stvari, živeti brez hrane. V današnjih dneh, ko marsikdo ve, kaj je pomanjkanje in stradanje, jc Rabeso-va Študija o umetalnem gladu pač aktualna. — Čim več živi živa stvar v miru, tem dlje zdrži brez hrane. Ptice ujede, ki presede večkrat po cele poldne na veji, zdrže dlje nego lastavice, ki neumorno lovijo po zraku mrčes. A še dlje zdrži glad razna golazen, ki jo pravzor negibanja. Podoben pojav najdemo tudi pri zimskem spanju mnogih živali- Ali vse te prekosijo stenice, »stradalne umetnike«, ki žive čili, kakor trdi Steinmann, po več mesecev v destilirani vodi brez hrane. Nekatere živali morejo po več let v nekakem otrpnelem stanju izsušenosti živeti, da pozneje iznova ožive. Tako more preživeti pšenična zajedavka v podobnem stanju celo 27 let. Trihin živi v mišicah svojega nositelja do 30 let, da se potem, začutivši se v želodcu drugega, iznova zbudi k življenju. Pri polžih so slučaji, da polži, shranjeni v zbirkah po 30 let in skriti za svojo apneno pokrovko, po tej dobi na vlažnem zopet oživijo. Runjeet Singh, ki sam ni veroval v fakirske umetnosti, uvesti se v otrplost in živeti daljšo dobo brez dihanja in brez hrane, je dal zazidati fa-kirja, ko je bil uspavan in zašit v vrečo, z voskom zamašenimi nosnicami. Po preteku šestih tednov je jela vreča plesniveti, ali ko so vrečo polili z vrelo vodo. je fakir zopet oživel. To se je neki v resnici zgodilo. — Jasno je, da bi se mnogi ljudje ne le v današnjih dneh temveč tudi v časih, ko ni bilo pomanjkanja, radi priučili podobni umetnosti, zlasti če ne bi bila združena z daljšo dobo učenja.
Opera brez petja. Dr. F. A. Soukop iz Prage piše v časniku »Merker« nekaj o premijeri opere »Pasterka«, ki jo je zložil Leon Jan&ček v Brnu. Pesnitev v prozi je napisal G. Preiss, a ta proza ni prirejena za petje, temveč se govori. Skladatelj sam piše: Prisluškoval sem govorici vsakdanjega življenja in sem se prepričal, da ima govorica že sama po sebi vse znake godbe. Vsak zlog ima svojo višino., svoj naglas, ima tudi značilno glasovno barvo. Skladatelju ni treba drugega, nego da govorico, ki že ima v sebi melodijo, označi z notami in ji z orkestralno godbo da večjo plastiko. — Torej nekako vojno »nadomestilo« za pevce. So vidi, da živimo v času nadomestil.
FooreSene Mne s PriorsKep.
Eliza Borghi, poštarica v p. — sedaj Maribor, Blumengasso 13/1 — želi izvedeti, kje se nahajajo izgnanci Franc in Vincenea Šebolja i/. Tomaževioe št„ l(i, p. Komen. — Družina Terčon, seda j v Preserjah št. 24, p. Radomlje, Gorenjsko išče sina Antona Terčon. — licenci iz Tabora št.. 37 pri Dornbergu Ant. Cotič naznanja svojim prijateljem, da so nahaja sedaj v RaCjivasi št. 23, p. Krškavas, okraj Krško, s svojo hčerko; tudi drugih je več v občini Cerklje naseljenih. — Alojzij Šviligoj išče svojega prijatelja in očeta. obilo družine Janeza Mišigoja iz Kozarnega pri Biljani, ki je zapustil družino par dni po Izbruhu vojne '/. Italijo. Kdor bi vedel za njegov sedanji naslov ali vsaj kje so je nahajal pred kratkim, naj blagovoli to sporočiti gospodu kuratu Go-rinčiču v LoCah pri Poljčannh na Štajerskem. — Kdo kaj ve, kje se nahaja Jo/.efa lirobat iz Serponice? Obvestila prosi sin Hrobat. Franc, k. u. k. r,cs. Spita 1 Nr. 20, Saal VI.. Spaintn-gerstrasso 107, VVien XIII. — ISCela se Fiio-mersa in Marija Silid; oče se nahaja v Baurn-gaiten n. d. Mareh, p. Obeirciclen, Nieder-osterreicli. — Jožef Lašič, k. k. Baukomp. 1,
Landw. Befe.stigungscrnippe, bojišče, išče družino Jožefa Lašič s štirimi otroci in Antona Černe iz Gor. Vrtojbe, podomače Jakec in Spa-rnvent, Toneta in njegovo nevesto. — Inf. Anton Simčič, k. u. k. Kg. A. A. ;i(55, bojišče, išCe svoja botra g. učitelja Franca Gabrijelčič, prostovoljen, iz Plavi-Ločice, in ll.nka Klavora iz Gorenjegapolja. — Fran Čušin. k. u. k. Luft-flugzeug-Abw. Kan. Ari. Rep. Workst. Nr. 94, bojišče, iščesvojo mater Marijo iz Podbele pri Kobaridu. — Zbogar Martin, Vil. 20. F. U. Et. Baun D. ->. bojišče, išče svojo družino, o kateri že 19 mesecev nič no ve; obenem želi zve»-deli za svojo sosede, kje so uslužbenk (Natančnejših podatkov dopisnica ne vsebuje.) — Zeža Vuga, Stefanshort, P. Markt, N. Oc., Ardrager, išče svojo sestro Terezlno Brešan s štiriletno hčerko Marijo iz Gorice. — Jožef ObidiČ, Tržič — Gorenjsko, išče Albina "Kumar iz Brd, p. Kojsko. — Uršula Caharija, Zobna 21. p. St. Vid pri Zatičini na Dolenjskem, išče sina Ivana Caharija iz Nabrežine št. 24, ki je služil pri strojnih puškah. — Frančiška štanta, Faltem-dorf. Zig. Fob., N. ()., išče svojega sina Karla Štanta iz Mirna pri Gorici, ki jc služil pri 27. polku. — Zamar Jožef, Hochgebirgskomp. Nr. 25. bojišče, iščo svojo mater Marijo Zamar, stanujoče v Moši Št. 242. — Mihael Grboc, Straža 10, p. Cerkno, Gorišk«, išče brata Antona Gerbec, ki je služil pri 97. up., pozneje pa je bil prestavljen k 55. pp., sVdjega bratranca Janeza Gerbec, ki sta služila skupaj, in strica Mihaela Grb?c /pod. Butara), doma iz Ročinja. — Angela KorSič, Gartengasse 13. Celje, Štajarsko, išče Antona Lomanli iz Pod-sabotina pri Gorici št. 14; pred dvema mesecema se je nahajal v Ljubljani. Pojasnila vljudno prosim na moj naslov. — Družina Kosmina, Gorjansko 5t. 86, sedaj v Mostah 38, p. Komenda, Gorenjsko, išče Ferdinanda Kosmina. — Franc Medvešček, Not-Reservespital, Nyregyhaza, Barncke 10, Ogrsko, išče svojo družino iz Ročinja 11. — Anton Bensa, Rek.-Abt. des Inf. Rcg. 17 in Knlwang, Štajersko, išče svojo mater in sestro iz Šempasa. — Jakob Gorjup, Rudnik 3 pri Ljubljani, iščo Marijo Peršolja iz Huma pri Kojskem št. 160. — Andrej Kpmcl, Waltersdorf, p. Drosing, N. Avstr., išče brata Jožefa in sestro Jožefo Špacapan Iz Št. Mihaela pri Sempasu št. 64. — Cenčič Jožef, Kardešova Rečica, Fil. Spital, Češko, išča družino Cenčič. iz Volč 23. — Spazzapan Vir-ginia, Ville, Mirtelbach, N. Avstr., išče svoje štiri otroke. — Ivan I.aurenčič, k. u. k. Fest. Art. Reg. Nr. 4. Res. Komp. Nr. 4, Pola, išče Marijo Baucon iz Mirna pri Gorici. — Vikto< rija Marvin. Flflchtlingslager, Bai-acke V. Ka« inerhof, Post Ilofstatten. N. Avstr., išče družino Benčič iz Gorice, Via Formica št. 30. —■ Alojzij KangleV, Zatičina. bogoslovje, išče gdč. Nežo Rutnr iz Gorice, Via Vetturini Št. 15. — I akovic Jnsto. UnterFcebootstation, M. F. A. Pola, Išče svojo soprogo Ivano I.akovic in sina iz Gorice, Colognia di Strazig št. 13. — Alojzij Susič, Leskovec pri Krškem, išče Antonijo Susič s tremi otroci in Alojzijo Susič iz Stare Gore pri Gorici. — Okrotič Jožef, k. u. k. Ftap-penbaon Nr. 3, Ptuj, 2. Komp. (Peihaus). išče soprogo Frančiško in očeta Andreja OkretiS iz Kostanjevice na Krosu št. 97. — Bras Ivan, Res. Spital, V. Res. I. Abt„ Zimnier 43, Wien, išče Alojzijo Kaus iz Bovca št. 71. — Johann Jug, k. u. k. Fest. Verpflegsmagnzin. Filiale 5, Marinefeldpnst Pola, išče svojo družino iz An-hovega. — Čušin Ivan, Ldst. A. Feldpost 517* Festungsspital. Abt. III., išče svojo družino. — Jožef Rijavec, Genlefork des XV. Otom. Korps, bojišče, išče1 svojo ženo. — Karol Trampuš, k. u. k. Inf. Rcg. 97, Train, bojišče, išče svoje starše.
Pogrešani vojaki.
Iščeta se: Avguštin Jarc, 8. polj. težki top, p., 1. bat., in Franc Jarc, 5. dom. pp., 15. stot.; oba se pogrešata od meseca julija 1916; doma sta z Vogrskega. Pojasnila prosi Ivan Jarc, Zlebič št. 5, p. Ribnica, Dolenjsko. — Colja Frančiška iz škrbine št. 23, sedaj begunka na Vincah, p. Sodra žica, išče svo jega sina Col ja Marij, ki je služil pri 5. dom. pp. Ldst. IVach-Raon. Ker seni že povsod pozvedovala po njem in nisem do danes nič zvedela o njega usodi, prosim, če kdo kaj ve o njem, naj mi sporoči na gorenji naslov. — Pogreša se od 30. novem*-bra 1915 Pavle Svetlin, Četovodja. pri c. In kr. lovskem bataljonu, 1. stot. Ako .bi kdo njegovih tovarišev kaj vedel o njem, se prosi to tia-znaniti njegovemu bratu Lovrencu Svetlin, c. k. gimnazija, Kočevje. — N. Sflllgoj, sedaj na Grosunlju, bi rad kaj zvedel o Ivanu Sfili-goj, ki jo služil pri 97. pp.; že od začetka vojne z Italijo ne ve nič o njem. — Klara Kosovel, Mlaka št. 5, p. Srcdnjavas pri Kočevju, bi rada zvedela kaj o svojem možu Vincencu Kosovel, ki se nahaja v ruskem ujetništvu, a ža skoro leto dni nima nobene vesti o nlem; lani je bil v južni Aziji v Skorobatu. Mordo jo kak drug slovenski ujetnik kdaj kaj omenil o njem?
Za volne sirote!
Me Mna občina ljubljanska 500 K: Franjo Žagar, Mnrkovec, 50 K; Franc \Vokač, Ljubljana, 100 K; Vinko Majdič, Kranj, 100 K; Fran Ccšarek, župnik v Brczovici, 60 K; oo. kartuzl-janci v Pleterjah 50 K; Anton Skubic, doknn v Ribnici, 50 K; papirnica v Vevčah 100 IC; Ignacij Krt, posestnik na Gor. Savi, 16 K; Anfonz Kodelja. I.eskovec pri Krškem, 5 K; Ivan Za-bret, Bobovek pri Kranju. 10 K; Ivan Bidovec, Zalo-Goričc, 10 I<; J. Soklič, Ljubljana, 2 K; Leopold Tratnik, Ljubljana, 20 K: Jožef Jele-nič, Suhor, f! K; Janko Šimenc, Kamnik, 10 K; Ivan Jelačin, Ljubljana, 50 IC; Anton Mehle, 10 K; dvorni svetnik dr. Franc Zupane, Ljubljana. 10 K; M. Černe. Ljubljano, 10 K; Anton Polišak, Vrhnika. 16 K; Anton Nemec, župnik v Kokri, 0 K; J. .Talen, Rateče-Belapeč, 10 K; Andrej Remškar. Brezovica pri Ljubljani, 10 K; Marija Jelene, Križe pri Tržiču, 10 K; Jakob Lebnr, ČrmoSnlce. 10 K; Štefan Miholič, (kavarna Central) Ljubljana, 10 K: Ivan Kavčič, Ilirija, 10 K; dr. E. Bretl, Ljubljana, 10 K; Alojzij Kraje, Grahovo, 15 K; Andrej Ramoveš, duh. svetnik, Dobrepolje, 10 K; Jožef Stare, Borcčavas, 4 I\; Anton Mnrinčlč. Škocifan, 5 K; Jos. Cegnar, župnik v Stranjah, 28 K 29 h; Jos. ŠušterSič, Seničica pri Medvodah, 5 Iv; Ka. rol Počivalnik v Ljubljani 10 K; farni urad v Stari Loki 15 K; Fr. Zbaršiik, vpokoj. duhovnik v Ilrastju, 10 K; Gabrijel Thaler, Železniki, 5 K; Andrej Opeka. Vrhnika. 10 K; Mllon Ros-ner. Ljubljana, 10 K; Frane Križman. Ribnica, 10 K; dr. Bloivveis vitez Trsteniškl, Ljubljana, 5 K; Frane Demšar v Cerknici.Feniatxrdgovc o K; Frane Demšar v Češnjlci pr; Železnikih 20 K; odvetnik dr. M. Pire, Ljubljana, 2 K; Kari Derniastia, Ljubljana, 10 K: Janez Grk,
man, župan v Tirnicah, 9 K 10 h; Josip Bo-posestnik, Sv. Peter pri Rudolfovem, 6 K; ;'vai'i' Isionič v Gor. Ltogatcu 5 K; Franc Žitnih, ^kofolca, 5 K; Jožef Cimermun, Dol. Stara Viis, -i Is; dr. Anton Pilshofer, okr. glavar v Popolni, 10 K; Alojzij Humek, posestnik v (.'1-iu'i.šOu pri Raki, 12 K; dr. Janez Krek, drž. in doz. j>< .-Umee, Ljubljana, 10 K; Josip Zelnik, župnik v ČemSeniku, 20 K; Ivan Končina, 7.:iiičimi, 20 Iv; eistercijulici v Zatičini 20 K; Oereaoi Valentin, Žužemberk, 20 lv; Franc Stre-žek, šmarje-Sap, 20 K; L. UrbanCiC, Polhov Gradec, 30 K; Tomaž Bizilj, Ljubljana, 10 K; Viljem Putick, c. Kr. agrarni nadzornik, Ljubljana, 10 K; baron \Vurzbach, Lampreš pri Mirni, 10 K; ur. W. Skubi, c. kr. policijski nadkomisar, Ljubljana, i K; grof Kiinigl, ravnatelj državne policije, Ljubljana, 20 K; G. IJlm, grad Ivlevevž pri Šmarjeti, 2 K; Rudolf pl. Apfalteren, Dob pri Ljubljani, 2 K; dr. Maksimilijan pl. VVurzbach, Tupaliče, 10 K; Viljem pl. Laschan, dvorni svetnik, Ljubljana, 10 K: Ernst baron Schonberger, deželni vladni svetnik, Ljubljana, 10 K; dr. Prasrnarer, c. kr. cleželnovladni svetnik, 10 K; ritmojster Karol pl. Bom, Krakau, 50 K; oskrbništvo graščine Ruperčvrh 10 K; ritmojster Hervard grof Auersperg, Turjak, 20 K. — Župn:i uradi Planina pu-Vipavi 23 K, Greznica 119 K, Šmar-jeta 10 RffČomenda 80 K, Tniovo na Notranjskem 85 K 20 h, Dev. Mar. v Polju 52 K 50 h, Šent Jurij pri Grosupljem 30 lv, Vič pri Ljubljani i0 K, Planina pri Rakeku 25 K, Višnja gora 40 K, Stari trg pri Ložu 20 K, Bled 55 K, Studeno 25 K 29 h, Studenec, p. Radna pri Sevnici, 38 K. Mozolj 33 K, Ajdovec 10 K, Nevlje 10 K, Kostanjevica 10 K, Ovsiše 8 Iv, Sv. Katarina v Topolu 8 K 40 h, Tomišelj 10 K, Banjaloka pri Kočevju 10 K 20 li, Štanga pri Litiji 12 K, Trebelno pri Mokronogu 12 K. Pre-serje 22 K. Županstva: Preserje 202 K 25 h, Dol pri Ljubljani 50 K, Št. Vid pri Zatičini 20 K, Brusnice 25 K 40 h, Postojna 25 K, Vrhnika 100 K. šmarjeta na Dolenjskem 10 K, Trnovo na Notranjskem 33 K 44 h, Goče nad Vipavo "20 K, Rateče na Gorenjskem 15 K, Cerklje na Dolenjskem 56 K 02 li, Gorenji Logatec 20 K, Radeče pri Zidanem mostu 50 K, po županstvu občine Zagorje 50 K; Ljudska posojilnica v Ljubljani 500 K; Kmetska posojilnica v Ljubljani 300 K; Posojilnica v Cerknici 100 K; Posojilnica v Žužemberku 50 Iv; Hranilnica kmečkih občin 20 K: Hranilnica in posojilnica v Preski 14 K; Hranilnica in posojilnica v Dev. Mar. v Polju 20 K: Posojilnica v Črnomlju 20 K; Mestna hranilnica ljubljanska 500 K; neimenovana iz Logatca 20 K.
T. Mencinger, trgovec v Ljubljani, 200 K; Peter Kozina in Co. 100 K; Schneider in Ve-rovšek 100 K; Janez Flis, gen. vikar v Ljubljani, 100 K; R. Miklavc, Ljubljana, 100 K; Ivan Globotschnig, Ljubljana, 100 K; I. Bonač, trgovec, Ljubljana, 10 K; Kranjska industrijska družba, Jesenice. 100 K; Franc Štupica, veletrgovec, Ljubljana, 30 K; Knjigarna L. Schvventner. Ljubljana, 5 K: M. Voltmann, Ljubljana, 20 K: Anton Majdič, Kranj, 5 K; Jožef Erjavec, Višnja gora, 10 K; Otomar Bam-berg, Ljubljana. 150 K; Ubaid pl. Trnkoczy, lekarnar v Ljubljani, 30 K; Martin Poljanšek, župan v Zg. Tuhinju. 20 K; Alojzij Zajec, Sp. Šiška. 10 K; Anton Jamnik, župnik v Selili, 12 K 60 vin; L. Smolnikar, kurat v Št. Petru na Krasu, 10 K: Anton Golf, župnik v Boh. Srednji vasi, 10 K; Franc Zorko, župnik v Čatežu, 5 K: Kuratni urad Matenja vas 8 K 80 h; Filip Kaučič, Razdrto. 10 K; Mih. Arko, dekan v Idriji., 10 K; Fr. Zbašnik, župnik v pok., Hrastka, 10 K; Mr. R. Sušnik, lekarnar v Ljubljani, 20 K; A. Šarabon. Ljubljana, 25 K; dr. Gr. Pečjak, c. kr. profesor. Ljubljaia, 20 K; Josip Olup, Ljubljana, 20 K; župnik v Mošnjah 10 K; dr. Josip Gruden, stolni kanonik v Ljubljani. 10 K; A. Čadež. katehet, Ljubljana, 5 K; Anton Kržič, c. kr. prof. v pok., Ljubljana, 6 K; Katoliško tiskovno društvo, Ljubljana, 100 K; Janez Miklavčič, župnik v Za-vratcu, 20 K; Jos. Erker za stolno župnijo v Ljubljani 100 K; Sitarska in žimarska zadru-Ka v Stražišču 40 K; Janez Kokalj, Brezje pri Tržiču, 10 K; Ivan Zevnik, Ljubljana, 30 K; Franc Ivane, posestnik, Velike Lašče, 10 K; Josip Koščak. Znojile, 10 K; Prva kranjska tovarna testenin Znideršič in Valenčič, Ilirska Bistrica, 10 K; Anton Lovšin, .Turjevica, 10 K; Rudolf Tenente, Ljubljana, 5 K; Konrad Rub-bia. Ljubljana, 10 K; Benedikt in Co., Ljubljana, 10 K; dr. Ferdinand Eger, advokat, Ljubljana, 50 K; Anton Galle, c. kr. notar, Ljubljana, 20 K: Narodna Tiskarna. Ljubljana, 20 K; Henrik Dejak, župnik, Ljubljana, 4 K; .Tan. Sajovic, stolni prošt, Ljubljana, 10 K; Ivan Činkole, Ljubljana, 10 K; dr. Anton Švigelj, advokat, Ljubljana. 1 K; Josip Šiška, kanonik, Ljubljana. 10 K; Avgust Agnola, Ljubljana, 5 K; Jožef Bolite, Dol. Težkavoda, 2 K 60 h; Jakob Porenta, župnik v Stoničah. 10 K; Ivan Beštar, dekan v Postojni, 10 K; E. Pogačnik, Cerknica, 5 K; Brata Eberl, Ljubljana, 10 K; Marija Tičar, trgovina papirja, Ljubljana, 20 K; dr. Fr. Perne, profesor, Ljubljana, 4 K; F. M. Schmitt, Ljubljana, 20 K; Friderik pl. Rech-bacli, graščak v Kreutbergu pri Dobu, 40 K; tvrdka Maček & Co., Lubljana, 10 K; dr. Jan. Ev, Zore, Ljubljana, 5 K; dr. Ivan Svetina, Ljubljana, 10 K; neimenovan 10 K; dr. Aleš Ušeničnik, Ljubljana, 20 K; Ignacij Nadrah, kan., Ljubljana. 20 K; Janko Česnik, Ljubljana, 10 K; Andrej Česen ,župnik v Podgradu, 5 K; Ivan Soukup, župnik v Stari Oselici, 20 K; opravičenci Bitenske planine v Bohinju 7 K 76 h; Franc Hdnigman, dekan na Vrhniki, 10 Iv; Franc Vovko, župnik v Št. Petru pri Novem mestu, 10 K; Kmet & Co. 50 K; trgovina A. Zibert, Ljubljana, 10 K; Al. Pauchin, trgovina stekla, Ljubljana, 20 K; Karol Jaklič, župnik na Prežganju, 10 K; Martin Nemanič, župnik v Brusnicah, 38 K 80 h; Josip Novak, župnik v Dragatušu, 5 K; Ivan Belič, Ljubljana. 20 K; L. Mikuscli, Ljubljana, 20 K; J. Zupane, župnik v Goricah, 6 Iv; Peter Šterk, trgovec, Ljubljana, 10 K; dr. Fr. Ušeničnik, prof. bogoslovja, Ljubljana, 20 K; Fran Fer-jančič, semeniški namestni vodja. Ljubljana,
10	K; Adolf Reicli, Ljubljana, 10 K; A. Zanki Sinovi, Ljubljana, 20 K; Peter Krisch, Ljubljana, 10 K; And. Kalan, kanonik. Ljubljana, 20 K; Ignacij Žust, župnik v Ajdovcu, 5 K; pivovarna Union, Spodnja Šiška. 20 K; tovar-ua stekla Vilhelm Abel dediči v Zagorju 10 K; Janez Brence, župnik v Preski, 15 K; dr. Der-ganc, Ljubljana, 20 Iv; A. Berg, Ljubljana, v spomin na dr. Bocka 5 K; Hormina pl. Saln-mon, Ljubljaia, 2 K; Fani pl. Salamon, Ljubljana, 2 K: Valentin .Terše, vojni kurat, 30 IC; Zovašnik Ivan. Vič, 10 K; kavarna Anton To-nejc, Ljubljana. 30 K; neimenovan 10 K; župni uradi v: Slavini 40 K, Št. Jurju pri Kranju 70 K, Bilmeui 10 K, v Ihanu pri Domžalah
11	K 60 vin., v Sv. Križu pri Litiji 20 K. v Luč liali 10 K 20 h, v Borovnici 50 K, v Dolu pri Ljubljani 10 K, v Boh. Srednji vasi 10 K, v
Št. Petru na Krasu 61 K, v Loricah 3 K, v Sorici 15 K, v Boh. Beli 10 K.
Ljubljanska Kreditna banka 500 K; Janko Barle, mestni župnik, 50 K; Gilbert Fuchs, veleposestnik na Hribu, 30 lv; Fran Lovic, mesar v Ljubljani, 50 K; fiušteršič, Medvode, 35 K; dr. Lesar, semeniSki ravnatelj, 20 K; šolska mladina v ČemSeniku 0 lv; Josip Schre.v, hišni posestnik in rcsluvrater, 50 K; Ivnn Vrhovni;;
K; Franja Grajzer, Ljubljana, 2 K; Jurij Marenče, trgovec v Ljubljani, 5 K: J. Bajžel.i, Stražišče pri Kranju, 4 K; 1. Kostevc, Ljubljana, 10 K; Ivan Jas & Sin. Ljub jana, 4 K; Iv. Stanovnik, posestnik, 10 K; Andrej Pire, Ravne, 4 K; Fr. Cerar, tovarnar, Slob, 10K; Jožef Gruden, Predstr ga, It' lv; Martin Poljak, župnik \ Sostrjm. f. l< Julija liudcž. St Jernej, 10 Iv; Franc Beg, Gor. Šušice, 10 K; Gustav Koller, župnik, 5 K; Anton Belec, Št. Vid nad Ljubljano, 5 K; Franc Habe, posestnik, Goče pri Vipavi, 10 K; ž u p n i u r a d i : v Starem log-u pri Kočevju 61 K; v Polhovem gradcu 100 K; na Polšniku pri Litiji 19 K; v Spodnji Idriji 6 K ; v Gorah nad Idrijo 10 K; v Lesko-vici 16 K 50 h; v Sostrem pri Ljubljani 50 K; v Srednji vasi 15 K; v Šmartnem pri Litiji 26 K 66 h; v Kropi 8 K 82 h; v Beli Peči 20 K; v Preloki 10 K: v Podragi li Iv 42 h; v Kne-žaku 20 lv; v Hrenovkah 40 K; v Begunjah pri Cerknici 25 K 54 h. na, Šenturski gori 15 Iv 20 h; v Sori 58 Iv 51 h; v Zabnici pri Škof ji Loki 5 K; ia Vrhniki 20 K; na črnučah pri Ljubljani 25 K; v Št. Vidu pri Vipavi 20 K; Sv. Lenart v Selcah 3 K 54 h; v Ratečah pri Škofji l.oki 6 K; Št. Juri pod Kurnora 30 K; Sv. Lenart nad Škofjo Loko 20 K; št. Lambert 40 K; Brdo pri Lukovici 40 K; v Tržiču 30 K; Mar. Oznanjenje v Ljubljani 30 K; v Besnici pri Kranju 15 K; v Ljubnem 10 K; v Rakitni 6 K; v Zabnici pri Škofji Loki 17 K; v Trebnjem 25 K; v Reki Kočevski 30 K; v Črmošnji-cali 12 Ii; nadžupni urad v Moravčah 40 K; duhovni urad Erzelj 8 K; kuracijski urad v Trnju 15 K; Zu p a n s t v a : v Colu 75 K, v Beli peči 20 K, v Kamniku 50 K, v Črnem vrhu nad Idrijo 20 K, Zg. Vreme 12 K, v Beli cerkvi 5 K 02 hi, v Črnem potoku 20 K, v Hrenovkah 20 K, v Vinjem vrhu 10 Iv, v Lažah 10 K, v Šmarci 20 K, v Beli Cerkvi 15 K 27 h, v Mengšu 20 K, v Zg. Tuhinju 6 K. v Mostah pri Ljubljani 10 K, v Dragi pri Višnji gori 20 K, Sv. Križ 5 K, Čepljane 21 K 70 h. v Št. Vidu nad Cerknico 20 K, na Rudniku 15 I\, v Colu pri Vipavi 25 K, v Predaslu 30 K, v Stari Loki 10 K. v Šenčurju pri Kranju 25 K, v Planini pri Vipavi 20 Iv, Gorenje Polje 33 K, v Dev. Mar. Polju 20 K, v Dednem Dolu 20 K, v Rašici 5 K, v Boh. Bistrici 32 K 50 h, v Moravčah 20 K; hranilnice in posojilnice: v Trnovem 20 K; v Šturijah 10 K, v Sostrem 10 K, v Zireh 10 K. v Lokvici 30 K, v Boštanju ob Savi 20 K, v Mengšu 10 K. v Horjulu 10 K, v Borovnici 10 K, v Tržišču 10 K, v Št. Lamber-tu 10 K, v Št. Vidu pri Vipavi 10 K, v Boh. Srednji vasi 20 K, v Starem trgu 20 K, v Dolu pri Ljubljani 10 K, Hranilnica in posojilnica ter kmetijsko društvo v Vipavi 100 K.
Vsem darovalcem prisrčna zahvala. Darove sprejema deželna blagajna, župni uradi in županstva po dežeU ter uredništva v Ljubljani izhajajočih dnevnikov.
Vojnosirotinskl odbor.
Najnatančnejši, zemljevid slovenskih dežela Kranjske, spodnje Koroške, Goriške Tržaške in deloma Istre ter Benečije je brez dvoma Ravensteinov vojni zemljevid fronte ob Soči (št. 17); delan je zelo plastično z gorovjem, da se na prvi pogled orijentiraš. Ker je tiskan v velikem merilu 1 : 250.000. najdeš tu vsako vasico in imenovan vsak potok, katerega večkrat niti v domačem kraju sam po imenu ne poznaš. Ta natančen zemljevid se dobi za ceno 3 K 60 vin. s poštnino vred v Katoliški Bukvami v Ljubljani.
Zemljevid Rumunije v merilu — 1 : 1,000,000, zelo pregleden in natančen, se dobi v Katoliški Bukvami v Ljubljani za ceno 1 K 50 vin.
Kupi se dobro ohranjen
Ponudbe naj se pošiljajo upravi pod »parSzar«.
za ljudi, ki imajo sorodnike v Ameriki!
Kdor hoče od svojih sorodnikov v Ameriki dobiti kake denarne podpore, naj spiše kratko pismo v nemščini, v katerem naj popiše samo svoje rodbinske zadeve in ne omenja ničesar o politiki ali vojski. Na posebnem zavitku naj zapiše naslov svojih sorodnikov v Ameriki, pismo pa vtakne v drug zavitek, na katerega r.aj poleg svojega natančnega naslova razločno zapiše tale naslov:
Henry C. ZARO, per Adresse der k. k. priv. Lander-Sank Wien I.
znamka
je najbolj zdrava in tudi najcenejša
SHP" hrana za cSoJsnfcr
Dobi se pri lekarnarju Trnkoczyju v Ljubljani zraven rotovža. Glavne zaloge: Na Dunaja v lekarnah Trnkoczy: Sciidnlnun-nerstrasse 109, JosefstSdterstrasse 25, Rada-ckyplatz 4; v Gradcu: Sackstrassa 4, 37
Za trafiko sc išče
s kavcijo. — Oferte s fotografijo na: nasl.: »Slovenec" »Prodaj, za trafike.«
i ^ nmsivo zdravnikov na Kranjem. VABILO
na
redni občni zbor
vdovskega in sfcotinskega pokojninskega zaklada društva zdravnikov na
Kranjskem, dno 80. januarja 1917 ob S i/2 uri zvečer v restavraciji „pri Roži".
—o—
DNEVNI RED:
1 Poi'očilo predsednika, tajnika, blagajnika,
2.	Volitev dveh revizorjev.
3.	Slučajnosti.
V LJUBLJANI, dne 13. jan. 1916.
dne 3. jan. črni dakelj z rujavo-sivimi lisami po hrbtu in belo liso v obliki srca na prsih, ki čuje na ime nFeksel". Skočil je omenjeni dan v Kamniku v vlak, ki prihaja zvečer v Ljubljano. Najditelj naj ga proti dobri nagradi odda Antonu Eizjak, Kamnik 79.
Driivo zdravnikov na Kran-sKem.
Vabilo
na
društva zdraviiov Da Kronista
dne 30. januarja 1917 ob 8. uri zvečer v restavraciji »pri Roži.«^
DNEVNI RED:
1.	Poročilo odbora o delovanju društva, to je poročilo predsednika, blagajničarja ia knjižničarja.
2.	Poročilo o dr. Loschner-Aladerjevi ustanovi.
3.	Volitev predsednika in 10* članov odbora, 2 revizorjev rač. zaključkov društva in dr. Loschner-Maderjeve ustanove in 2 članov v upravni odbor vdovskega in sirotinskega pokojninskega zaklada društva zdravnikov na Kranjskem.
1. Določitev časopisov za leto 1917.
5.	Določitev članarine za leto 1917.'
6.	Samostalni predlogi, ki se pa morajo vsaj 8 dni pred zborom naznaniti odboru.
Prosilke za dr. Lfischrier-Aladerjcvo ustanovo blagovolijo uposlati prošnje z ubožniul spričevalom najkasneje do 28. januarja 1917 na odtsor.
V Ljubljani, dne 13. januarja 1917.
dobivate
v špecijalni trgovini za milo
Istotam tudi sveče, krema za čevlje, toaletna mila, pralni praški itd. na debelo in drobno!
Sprejmejo se takoj
3063


proti dobri plači za betonsko stavbo na Dobravi pri Jesenicah. — Za stanovanje in prehrano je skrbljeno. — Natančna pojasnila se dobe v gostilni Franc Scagnetti v Ljubljani, Metelkova ulica št. 19, ali pa pri tvrdki V. ScagjneSti na Dobravi pri betonskem delu.--
Zahvala.
Za vse prijazne dokaze sočutja, ki so nam doSli o priliki
bolezni in smrti našega blagega, nepozabnega očeta oziroma starega očeta gospoda,
Janeza Nep. Koceli-ja
posestnika in trgovca v škofjiloki
izrekamo tem potom našo najprisrčnejšo zahvalo.
Osobito se pa zahvaljujemo gospodom članom prostovoljnega gasilnega društva in gospodom trgovcem iz Škofjeloke, ki so ga nesli in mu svetili na zadnji poti, kakor vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so mu izkazali zadnjo čast.
V škofjiloki, dne 10. januarja 1917.
Globoko žalujoči ostali.

^••!-• ,«tnim srcem javljamo vsem našim sorodnikom, pvijutoljem in znancem r • i.!.>Kiio vest, da je naš srčno ljubljeni soprog, oče, brat, s»ak in stric
gos p'j d
FRANC KOVAČ
»iitelj v pok., imetnik zaslužnega križca ln svetinje za <0 letno zvesto službovanje
včeraj v nedeljo 14. januarja ob 8. uri zjutraj izdihnil svojo blago dušo.
Pogreb nepozabnega nam pokojnika bo v torek 16. januarja ob «|210 url dopoludne v Višnji gori.
Predragega pokojnika priporočamo v blag spomin in molitev.
ViSnja gora, 15. januarja 1917.
HroE posebnega obvestila.
Globoko žalujoča rodbina
Kovačeva.
i 8w*®ajs
Tisk »Katoliške Tiskarne«.
Izdaja konzorcij »Slovenca«,,
Orldovorni urednik; Jože! Gostinčar, državni posl&neci