Glasilo te.rščansl£&Q€i fielavn&ozi Iju&stva (shaja vsak četrtek pop.; v slučaju praznika || Posamezna številka Din 1'—. ~ Cena: ca 1 mesec II Oglasi, reklamacije m naročnina na upravo dan poprej — Uredništvo; Ljubljana, Mikloii- II Din 4'—, ca četrt leta Din 10'—, ra pol leta Din 20'—; ca II Delavska zbornica, Miklošičeva cesta 22, I. nad, (•ra c. — Nefrankirana pisma s« ne sprejemajo II inozemstvo Din 7'— (mesečno) — Oglasi; po dogovoru II Telefon 2265.— Štev. čekovnega računa 14.900 Peter Rozman: Kdai ho hoiie? V sedanjem težkem času se delavstvo kaj rado izprašuje: »Kdaj bo bolje?« Delavstvo, kakor ves delavski razred, bi se moralo zavedati, da ne bo zboljšanja brez njegovega lastnega sodelovanja. Zavedati bi se moralo, da mora biti za tako nalogo pripravljeno in usposobljeno. V prvi vrsti bi moralo delavstvo spoznati svojo veliko družabno in gospodarsko moč, in s tem tudi svojo vrednost za vso družbo. Ali je to spoznalo? Le poglejmo, kolike množice delavstva so neorganizirane! Vsa ta masa je brez enotnega in zavednega cilja. In vendar predstavlja kapitalizem enotnega, zavestnega in trdno organiziranega izsesavca. Ravno radi te velike neorganiziranosti je delavstvo razbito in tolikokrat žrtev raznih laži delavskih voditeljev in laži delavskih prijateljev. Ravno radi tega je pa tudi v zavesti neupoštevano in nima nikjer odločilne besede, Ker ni delavstvo organizirano, je tudi toliko klečeplastva in hlapčevstva, Z drugo besedo: Ni značajev. Razni voditelji se približujejo le radi karijere. Mnogi zopet zataje svojega brata. Ni jim mar dobrobit splošnosti, le svojo lastno korist imajo pred očmi. Taki Značaji padajo v hrbet svojim tovarišem in delajo z delodajalcem z roko v roki v njihovo škodo. Taki značaji povzročajo med delavstvom razne spore in razdore — vse v korist svojega t. j. delavskega nasprotnika. Najbolj žalostno je pa to, da se niti ne zavedajo, kako sramoten posel opravljajo. Taki značaji ne morejo razumeti boja delavstva za vsakdanji kruh, še manj pa borbe za delavsko bodočnost. In vendar je bodočnost odvisna od nas samih! Bodočnost more delati le visoko značajno delavstvo. Le tako delavstvo bo sposobno, da gre preko vsega, kar mu namečejo na pot, iki bi vodila v združitev. Zlasti mi krščanski socialisti se moramo zavedati tega in na to delovati. Če smo si delavci enaki pri stroju, pri krampih, pri vinogradskih delih itd,, zakaj ne bi mogli ustvariti enotnost tudi v boju za boljši kruh in za pravično mesto v človeški družbi? Prepričan sem, da bi bila ta enotnost že ustvarjena, ko bi jo moglo delavstvo graditi brez vsakega vpliva od spodaj navzgor. Ne pa ravno nasprotno, da tako zvani voditelji komandirajo in ukazujejo svoj »ne«. Za delavca trpina mora veljati glavno pravilo: »Če si pošten delavec, spadava skupaj.« Toda brez vsake primesi. Vsak poizkus, da bi igrali vlogo ljudje izven delovnega odnosno izven kroga delovnega ljudstva, t. j. buržuji (k tem pa se prištevajo ne le buržuji po svojem družabnem položaju, ampak tudi tisti, ki Pravijo, da so delavci, po svojem mišljenju in udejstvovanju pa buržuji), mora biti v kali *atrt. Taki ljudje namreč delijo delavce v raz- Kaj je rudarsko delavstvo doseglo z gladovnima stavkama Zadnje borbe rudarskega delavstva, ki so skupno trajale 170 ur v gladu pod zemljo, bodo končale na dan 15. oktobra z znižanjem plač in znižanjem kuriva, S tem dnem bodo nastopile sledeče minimalne plače: 1. kategorija 37 Din, 2. kat. 32.25, 3. kat. 27.75, 4-a kat, 23.— Din, 4-b kategorija 18.50 Din, Deputatni premog znaša od 7—9 vozičkov letno pri samcih, živečih s starši 3—5 vozičkov letno. Vse akordne postavke pa se znižajo za 3 odstotke. K temu poživlja TPD delavstvo naj pridno dela in le tako bo njegova zaposlitev večja. Vsa borba delavstva, v kateri je svoje življenje postavilo na kocko, ni nič zalegla. Če pomislimo, da je bilo samo iz rudnika trboveljskih revirjev od onemoglosti pripeljanih v bolnišnico 54 delavcev, kateri po večini še bolehajo, ni nikakor v skladu z sedanjo novo žrtvijo. Družba je od državnih železnic dobila 6000 ton mesečnega odjema več, vzlic temu pa še redukcije plač in, kar je še večja nesramnost, da bo moral oni rudar ki premog producira, v svojem stanovanju pozimi prezebati. Rudarsko delavstvo se je po 114 urni zadnji gladovni stavki vrnilo na delo pod pogojem, da se gori navedene redukcije omilijo in, da se vrše med tem časom pogajanja za novo kolektivno pogodbo. Ne družba in ne rudarsko glavarstvo ni še do danes pozvalo delavskega zastopstva na razgovor. Pri izjavi rudarjev v rovih je bila navzoča rudarska oblast, ki ve kaj ima ukreniti. Pri tem sklepu vztraja še danes rudarsko delavstvo. Diktata TPD ne sprejme, pač pa zahteva obojestranskega dogovora, ki ga obvezno skleneta obe strani. To sporočilo velja prizadetim naj vse, pravočasno ukrenejo. Za nadaljne posledice so odgovorni prizadeti. Rudarsko delavstvo pa od strani TPD sedanjega diktata ne sprejme in se bo pri takem postopanju borilo za življenje še naprej. K borbi v tovarni „Iha“ Kranj. Že tretji teden stoji delavstvo tovarne »Ika« v nezlomljivi borbi za svoje upravičene zahteve. Podjetje še vedno trdovratno odklanja vsak sporazum in od časa do časa položaj še zaostruje. Nekatere delavke so že na novih službenih mestih, ostale pa bodo v najkrajšem času. Tako je vse preskrbljeno, da se prihrani podjetju veselje, da zlomi to upravičeno borbo. Privoščimo mu pa veselje v spoznanju, da brez delavstva ni podjetja in ne podjetnikov. Vemo, da je v ozadju te borbe ves kranjski kapitalizem, ki ima brezdvoma velik interes na tem, da se ta borba zlomi, ker bo slej ko prej tudi v ostalih podjetjih moralo delavstvo zapo-četi slično borbo. Izključeno pa ni, da za tem gibanjem delujejo tudi politične sile. Povedali smo že, da delavstvo te borbe ni želelo, če mu je bila pa vsiljena, jo je sprejelo in jo bo tudi vzdržalo do konca. Pri tem pa nas prav nič ne motijo razne opazke in izjave, ki lansirajo v Kranju vesti na primer, da bo podjetje prenehalo z obratovanjem, da je že dana odpoved tudi nameščencem podjetja itd. Delavke so že pri izstopu iz dela bile odločene, da ne bodo šle na delo, dokler podjetje ne prizna njihovih upravičenih zahtev, pa če tudi podjetje obratuje ali ne obratuje. Kranjsko delavstvo daje tej ne frakcije in organizacije. Če bi zavladala taka linija, bi bile tudi razne kupčije med popolnoma nasprotnimi delavskimi frakcijami nemogoče. Zavedni delavci bi jih gotovo odklanjali. Vem, da je taka linija težka, zlasti v sedanjih razmerah. Vendar pa jo bomo morali tudi nadalje dosledno držati. To je prva naša naloga, pa tudi rešitev delavstva. borbi močno moralno oporo. Pripravljeno pa je tudi, da materielno podpre svoje sodelavke v tej važni borbi. Edina izjema je delavstvo tovarne Sem-perit, v kateri vlada marksistična organizacija, ki seveda nima interesa, da delavstvo v Iki vzdrži borbo, nasprotno, celo težko čaka, da bi podjetje to borbo zlomilo. Potem bomo pa prijeli mi, namreč marksisti. Tako ima ta borba v Iki sovražnike tudi v vrstah delavcev samih. Tisti, ki se potapljajo, so navadno v objemu ne glede v kakšnem poslanstvu potujejo. Pripravljeni smo bili vsak čas, da se ta spor poravna potom obojestranskega sporazuma. Ker pa podjetje kot že rečeno sporazum odklanja, nosi tudi vso odgovornost za že nastalo škodo, ki jo pri tem trpi tako delavstvo, še v večji meri pa podjetje. ----------- Vajenci in obrtno šolstvo Ko je lansko leto celjski okrožni odbor tamkajšnjih obrtnikov zahteval od kr. banske uprave, da naj se uvede v Celju nedeljski pouk za obrtno nadaljevalno 'šolo, smo mi s posebno vlogo na kr. banski upravi proti temu protestirali. Letos pa je kr, banska uprava res nedeljski pouk na obrtno-na-dalijevalni šoli prepovedala. Prav je tako. Kakor vsak želi, da se v nedeljo oddahne od tedenskega dela, tako in še bolj si to želi mladina. Kaj vse bi radi naši obrtniki. Saj že v delavnikih delajo vajenci od zore do mraka, pa naj potem še v nedeljah ne bodo prosti. Želeti bi bilo, da se sploh na vseh, tudi podeželskih obrtno-nadaljevalnih šolah prepove nedeljski pouk. Ne vemo kako se to sklada z zahtevo »Proti-tuberkulozne lige« »mladini solnca in zraka«. Ali ni ravno naša posebno delavska mladina vsled prevelikega napora pri učenju, nezdravih učnih prostorov tuberkulozna? Zdravimo tedaj pri temelju. Lepo uspeli shodi v Laškem, na Jesenicah in Javorniku Rudarji m kovinarji zahtevajo, da se čimprej izvede sanacijski Sond za pasivne bratovske skladnice. Občine so dolžne, da pri tej akciji sodelujejo Potek shoda v Laškem Hudajama-Laško. V nedeljo, dne 23. septembra t. 1. se je vršil v prostorih hotela »Savinja« v Laškem javen shod JSZ, Glavni namen shoda je bil, predočiti delavstvu kritičen položaj bratovske skladnice (pokojninske blagajne). Obrazložiti vzroke nastalega položaja in poiskati izhod in sredstva za sanacijo. Udeležba je bila precej povoljna. Okoli 160 rudarev je z zanimanjem sledilo izvajanjem, iz česar se vidi, da se je začelo celokupno delavstvo zanimati za to propadajočo zavarovalno panogo, ki je za vsakega in za vse res življenjskega pomena. Da pa ni bila udeležba polnoštevilna, je največ kriv naš raztresen okoliš, ker je dosti slučajev, da so morali gotovi delavci priti po 2 uri daleč in ni čuda, če jih je tnekaj izostalo. Potek shoda je bil miren, kajti tukaj mora vsak količkaj zaveden rudar misliti, da to ni strankarska preklarija, ampak skrajni čas na enoten nastop delavstva, brez razlike svetovnega naziranja. Poročala sta tovariša Pukšič Lojze z Jesenic, stara korenina v strokovnem pokretu in Diacci Lojze, rudar in strokovničar iz Hudejame. Iz referatov se je pokazala jasna slika, kako nujno je potrebna izvedba sanacijskega fonda. Bratovska skladnica dravske banovine je pasivna mesečno circa 150.000 Din. Vzroki k temu so: 1. vojna posojila, 2. razvrednotenje denarja po svetovni vojni in 3. stalno padanje članstva vsled vedno večjih redukcij po obratih, kar je glavno in največje zlo današnje dobe. Aktivno t. j. plačujoče članstvo pada, a upokojenci dnevno rastejo-. Celokupno članstvo ljubljanske glav. brat. skladnice je znašalo leta 1925 16.721 in je do 31. decembra 1933 padlo na 9746 (to so kovinarji in rudarji). Upokojencev in rentnikov pa imamo po starih pravilih okoli 2150, po novih pravilih pa okoli 3500, Iz vsega tega je razvidno, da se s tekočimi dohodki nikakor ne morejo kriti izdatki, ampak da se je končno morala načeti mesto 300 komaj 15 milijonska rezerva, da še dobe naši ubogi izčrpani tovariši vsaj to malenkostno, že itak 3 krat znižano pokojnino. Dosedaj se je vršila sanacija samo z našimi žrtvami. Prispevki so stalno rastli a pokojnine so kljub temu padle na tako zvano miloščino. Toda tega je dovolj, Proletarski želodci so skrčeni do skrajne meje in pas se pritegniti več ne da. Zato je tukaj treba druge pomoči. Država, banovina in občine se bodo morale zganiti in pokazati zanimanje za stvar, ki po svojem pomenu ni čisto enostavna. Če gre v kon-kurz in propade to zavarovanje se bo naložilo občinam nevzdržno breme v obliki upokojencev, ki naj bodo vsled bližajoče se katastrofe brez pokojnine. Zato so se na shodu sprejele tozadevne resolucije in odposlale na vsa merodajna mesta: kr. vlado, bansko upravo in prizadetim občinam. Poročala sta tudi, kako nujna potreba je, da se čim prej izvede obdavčenje premoga ca. 5 Din od producirane tone na vso državo. Prav tako pa tudi na uvožen premog in vso ostalo produkcijo rudnin v državi. Ta denar se steka v pokraj. pokoj, sklad, iz katerega dobivajo naši staroupokojenci mesečne doklade. Ako bi se ta davščina raztegnila na celo državo (sedaj plačujejo to samo podjetja drav. banovine) bi se tu nabrale ogromne vsote, ki bi lahko nudile marsikomu pomoč. Ali bo prišlo kdaj do tega? Končno smo se pogovorili še marsikaj o lokalnih razmerah, nakar se je shod zaključil na splošno zadovoljnost vseh navzočih, Dragi tovariši, le enotna fronta in skupni nastop ter zanimanje oblasti v sličnih zadevah nas bo rešilo bližajoče se katastrofe. Potek shodov na Jesenicah in Javorniku Jesenice, 30. septembra. Dolgo je že od tega, kar je nesla posebna de-putacija v Belgrad resolucije, ki so bile sprejete na skupščini gl. bratovske skladnice v Ljubljani 9. junija t. 1. 'Nato se je 26. avgusta vršila v Zagrebu anketa, na kateri se je razpravljalo o predlogu zakona za sanacijski fond pokojninskega zavarovanja naših bratovskih sklacinic. lN.a tej anketi so se končno vse glavne bratovske skladnice zedinile na enoten predlog. Ako se bo ta predlog izvedel, bi do-teklo v sanacijski fond od davka na producirane rudnine v državi okrog 32 milj. dinarjev. To so važna vprašanja, ki terjajo sodelovanje tudi od delavstva. Delavstvo — kovinarji kakor rudarji so na tem problemu zelo interesirani, saj za-visi od tega, ako se izvede ali ne, obstoj ali propast pokojninskega zavarovanja naše bratovske skladnice. Pa ne samo delavstvo, tudi drugi bodo občutno prizadeti, ako bi še teh borih pokojnin ne bilo več. Trgovci in obrtniki — posebno pa naše občine. Žal, da se ravno slednje za to tako malo zanimajo. Da se informira delavstvo in se ipodpre borba in predlogi bratovske skladnice za to težko vprašanje, se je v nedeljo vršil v Krekovem domu na Jesenicah javen shod. Shod je bil razmeroma zelo dobro obiskan. Otvoril in vodil ga je tov. Gaser. Govoril je tov. Rozman iz Ljubljane, ki je v izčrpnem statističnem referatu pokazal vse nevzdržno stanje tega zavarovanja. Vzkliki začudenja in ogorčenja so se čuli, ko je govornik omenjal, da g, župan jeseniške občine ni ničesar ukrenil na resolucijo, ki so jo predložili 1. 1932 upokojenci krajevne bratovske skladnice na Jesenicah radi sanacijskega vprašanja pokojninskega zavarovanja bratovske skladnice. Grajalo se je tudi, da »Slovenec« ni priobčil poročil o tem vprašanju, ki so mu jih poslali krajevni dopisniki. Ako ima iprostor za vsa različna zafrkavanja, naj potem podpre tudi tako važna vprašanja kot je sanacija pokojninskega zavarovanja naše bratovske skladnice. To ni zadeva samo članov JSZ marveč Vsega delavstva in tudi ostale javnosti. Saj bo na tisoče upokojencev padlo v breme privatne in občinske oskrbe, ako bo zavarovanje propadlo. Na shodu sta toplo pozdravljena govorila tudi tov. Diaci iz Hudejame in Ustar iz Zagorja. Želeti je, da bi tovariši rudarji večkrat prišli med nas kovinarje. Predlagane resolucije so bile soglasno sprejete. Tov. Pogačnik od SMlRJ je predlagal, da naj bi se taki shodi vršili skupno. Pojasnilo se je, da smo dovolj dolgo čakali na to, da bi prišli in poročali oni, ki so v upravi gl. bratovske skladnice in bili v Belgradu. Ker smatramo, da je treba to borbo za izvedbo zakona za sanacijski fond kar bolj učinkovito podpreti je prav, da so naši rudarji in kovinarji sprožili to važno zadevo. Javornik, 30. septembra 1934. Finančni položaj pokojninske blagajne naše bratovske skladnice je vedno bolj obutpen. Pasiva oz. primanjkljaj je vsak mesec večji, Predlog zakona za sanacijski fond, na katerega so se končno zedinile vse bratovske skladnice v državi, bi se moral v najkrajšem času uveljaviti. Ker je to zadeva, ki mora pri njej sodelovati tudi delavstvo, je JSZ s strok, odbori kovinarjev in rudarjev sklenila izvesti v rudarskih in kovinarskih revirjih javne shode, na katerih se bo o tem poročalo in se sklenili primerni ukrapi, da se stvar kaj bolj učinkovito podpre. 1 ako se je v nedeljo, 30. p. m., vršil pri nas javen shod, ki je bil zelo lepo obiskan. Kot glavni govornik je o sanacijskem vprašanju naše bratovske skladnice govoril tov. Pukšič Lojze. S svojim ognjevitim govorom je prikazal vse gorje, ki čaka naše upoikojence kakor tudi aktivne člane, ako bi zavarovanje propadlo. Govoril je tudi naš kovinarski tajnik tov. R o z m a n iz Ljubljane. V debato so živahno posegali tov. Glavič, O n l s c h in g. župnik Ž b O n t a r. Shoda sta se udeležila tudi tov. rudarja Diaci iz Hudejame in U s t a r iz Zagorja. Oba sta se oglasila k besedi in poudarjala, da mora med rudarji in kovinarji biti čim več skupnega dela. Za svoje besede sta bila nagrajena z živahnim pritrjevanjem. Nato je tov. Pukšič prečrtal resolucije, ki so bile vse soglasno sprejete. Dotičnim, ki vedno vpijejo, da so sami oni pravi delavski zastopniki, so taki shodi dobra lekcija. Vsled pomanjkanja prostora priobčimo resolucije v prihodnji Številki. Kovinarji Jesenice. Krajevna bratovska skladnica na Jesenicah je izdala sledeči razglas: Za mesec oktober 1934 se določa sledeči vrstni red zdravniške službe ob nedeljah, ki velja za vse družinske člane brez razlike na njih bivališče in sicer: 7. oktobra g. dr. Kogoj Frančišek, 14. oktobra g. dr. Kogoj Frančišek, 21. oktobra (t. dr. Ceh Milan, 28. oktobra g. dr. Kogoj Frančišek. Guštanj. Pri nas smo v mezdnem gibanju, SMlRJ je odpovedal pri jeklarni kolektivno pogodbo in se bo tako sklepala nova. iNa našo zahtevo naj bi se pri tem delu nastopilo enotno, kar bi bilo brezdvoma važno in tudi potrebno, se nam je reklo, da bo vse to uredil SMlRJ sam, — da so namreč samo socialisti delavska strokovna organizacija, mi pa meščanska. Znano pa nam je, da gg. marksisti drugje ne govorijo tako, vsaj tam ne, kjer so v manjšini. Tako so na primer vložili kolektivno pogodbo pri tovarni Peko v Tržiču vse tri strokovne organizacije, kljub temu, da je socialistov in naiodnih socialistov v podjetju neznatno število in ima naša organizacija v tem podjetju nad 80% vsega organiziranega članstva. Pa tudi na Jesenicah vemo, da se ne dela tako. rudi tam se je po zaslugi naše strokovne organizacije ustvarila enotna fronta, od katere ima tamkajšnje delavstvo velike koristi. Ako se postopanje naših »pristnih delavskih voditeljev« v tem pogledu ne bo spremenilo, bomo poskrbeli, da socialisti tudi tam, kjer smo mi v večini, ne bodo prišli do besede. Koliko in kakšne koristi bo od tega imelo delavstvo, je drugo vprašanje. Kdor previsoko leti, rad nizko pade. Lesno delavstvo Duplica. V četrtek, dne 27. sept. t. 1., se je vršil na Duplici članski sestanek naše strokovne skupine lesnega delavstva. Zastopnik centrale nam je obrazložil važnejše določbe pravil in zakonov za obstoj in delovanje strokovne organizacije. Poudarjal je zlasti, da ima delavstvo zakonito pravico ustanavljati in združevati se v strokovni organizaciji v zaščito svojih socialnih in gospodarskih interesov. Delodajalci na celi črti preganjajo organizirano delavstvo, posebno pa one delavce, kateri so postavljeni na vodilna mesta organizacije. V očeh delodajalcev je vsak zaupnik delavstva ali funkcionar organizacije samo hujskač. Delodajalci se poslužujejo vseh mogočih sredstev, da odstranijo take zaupnike in funkcionarje iz podjetja po geslu: udari pastirja ... V Remčevi tovarni na Duplici je bilo pred kratkim odpovedano delo 12 delavcem, med katerimi so glavni funkcionarji naše strokov- Marksisti v pravi luči Kranj. Naši marksisti vedno bolj spoznavajo, da se maje njihova karijera med delavstvom. Nikakor pa ne morejo doumeti, zakaj jim delavstvo obrača hrbet in jim ne zaupa. Morda pozabljajo, da so celo vrsto let odpirali oči proletariatu in da je ta proletarijat slednjič, čeprav počasi vendar le prišel do spoznanja, da od marksizma nima prav ničesar pričakovati. Če pa vzamemo še to, da so naši marksistični voditelji v praksi mnogo bližje meščanski (kapitalistični) zavesti kot marksistični, potem maj se ne čudijo, ako jih delavstvo na celi črti odklanja. Njihova 'klaverna vloga v delavskem strokovnem pokretu, kakor tudi v delavskih socialnih ustanovah dokazuje dovolj jasno, da so zaigrali in doigrali in da niti sami nimajo vere v svoj marksizem. Zelo jim je hudo, da tudi kranjsko delavstvo ne mara za nje in da se v vedno večjem številu pridružuje vrstam krščanskih socialistov v trdni veri, da je Jugoslovanska strokovna zveza edina prava delavska strokovna organizacija, ki je dosledna in brezkompromisna borite-Ijica za delavske socialne in gmotne pravice. Res je, da kranjsko delavstvo počasi spoznava važnost in potrebo prave delavske strokovne organizacije. Meščanski marksistični voditelji so s svojim delom vzeli delavstvu vsako zaupanje v strokovne organizacije. Delavstvo je že zdavnaj spoznalo, da marksisti rabijo delavsko strokovno organizacijo zgolj za zaščito koritarstva svojih prvakov v delavskih socialnih ustanovah, katere smatrajo za edin svoj monopol. Koliko jim je na tem, da si delavstvo izboljša svoj mizerni položaj, se vidi ravno v njihovem postopanju in zadržanju na-pram naši strokovni organizaciji ozir. borbi, ki jo izvaja organizacija v zaščito delavstva. Kakšni borci za delavske pravice so, se je prav karakteristično pokazalo ravno v Kranju. Ko je delavstvo tovarne Ika stopilo v borbo pod vodstvom Jugoslovanske strokovne zveze in to za čisto upravičene zahteve, so kranjski marksisti, katerih gnezdo se nahaja v tovarni Semperit, igrali vlogo razbijačev s tem, da so na tihem razširjali vesti, da je delavstvo zapeljano, Vemo, da so imeli pri tem svoje namene, ki niso 'bili v interesu delavstva v Iki, niti v interesu ostalega delavstva kranjske industrije. Če bi bili marksisti resnični pokretaši, bi podpirali borbo delavk v tovarni Ika. Ker pa gre njim le za interese lastne organizacije, je njihova vloga pri tem za vsakega razumljiva. Njihov interes je, da naša organizacija ne doseže uspehov, ker bi bilo s tem še prej konec njihove karijere med delavstvom. Dovolili so si celo, da se iz borbe v lki norčujejo. Neki marksistični prvak na svojem sprehodu po Kranju toči krokodilove solze, ker delavstvo noče v njihove vrste. Delavstvo pravi, če smo že sužnji, smo rajši sužnji le enega gospodarja, kot pa dveh. V svoji onemogli jezi se je ta mož obregnil ob borbo delavk v Iki. Sicer na take demagoške fraze in zavijanja ter laži ne odgovarjamo. Radovedni pa smo, kakšno obleko je imel ta prvak, ko se je sprehajal po Kranju. Vemo samo to, da ga kranjsko delavstvo ni klicalo, ker je že davnaj sito raznih postopačev, ki živijo na njihov račun. In če je ta tako dobro informiran o poteku borbe v Iki, bi moral pač tudi vedeti, da so ves čas stavke v tovarni Ika zaposlene nekatere delavke, ki so idejne pristašinje marksizma. Ne vemo, kakšno obleko imajo te delavke. Oblecite vsaj svoje pristaše v delavsko oblačilo, če ga sami nočete obleči. Delavstvo v Kranju kakor tudi drugod pa prav dobro ve, da so marksisti odigrali in da jih ne bo rešilo ne tako, ne tako oblačilo. Širite „Delavsko P?avico“l ne skupine. Te odpovedi opravičujejo z pomanjkanjem dela. Resnica pa je drugačna. Par dni pred to odpovedjo se je po želji podjetja vršilo^ dvakratno glasovanje za podaljšanje delovnega časa od 8 na 10 ur. Delavstvo je vselej glasovalo proti 10 urnemu delavniku in to čisto iz stvarnih razlogov, V tem je tudi iskati vzroke za odpust naših funkcionarjev. V preganjanju nagega članstva ima podjetje Zelo dobre pomagače med takozvanimi »plavimi«, ki se poslužujejo nečednih denunciacij samo zato, da bi se izkazali vredni zaupanja gospoda delodajalca. Slišali smo, da se celo podjetju gabijo take denunciacije. Sestanek je močno ožigosal in obsodil take klečeplazce in odklanja vsako skupnost z ljudmi, ki so vse drugo prej kot pošteni in zavedni delavci. Radi odpovedi same je bila sprejeta resolucija, ki je bila poslana podjetju. Vse pošteno' delavstvo stoji za nami in se bomo kljub vsem oviram ramo ob rami borili za zmago pravice nad krivico. Naša organizacija stoji trdno na braniku delavskih gmotnih, socialnih in moralnih pravic, zato korajžno naprej. Zdraviliški delava Slatina-Radenci. Strokovna organizacija zdraviliških delavcev je predložila upravi zdravilišča več predlogov in zahtev, od katerih je uprava nekatere uvaževala in uredila, kakor smo želeli. Veliko pa jih je ostalo še nerešenih. Predlogi so šli predvsem za tem, da se naj uredi delovni čas, nadurno delo in delo akordantov. Dblje je bila zahteva, naj se uredijo in popravijo krivice, ki se gode posameznim delavcem, kakor tudi, da se uredi delovni red po predpisih novega obrtnega zakona in sklene nova kolektivna pogodba. Predloge oziroma resolucijo je podpisalo vse delavstvo. Ppamo da bo podjetje te naše vseskozi objektivne >n upravičene želje upoštevalo. Nikomur nočemo delati krivice, ne želimo pa, da bi se delala tudi nam. Lc močno in strumno organizirani bomo kos delu in nalogam, ki se nam stavljajo na ipot. Ako hočemo reda od drugih, ga moramo prvo poznati tudi mi. Le tako ako bomo napram podjetju in organizaciji vršili vsestransko svoje dolžnosti, moremo pričakovati izboljšanja naših razmer. Delavska kultura Javornik. Letos smo obhajali 40 letni jubilej krščansko soc. gibanja med Slovenci. Prvi, ki je to gibanje započel, je bil naš nepozabni dr. Jan. Ev. Krek. Dolgo let ga že krije črna zemlja, spomin na njega pa je ostal. Da se njegova dela ne pozabijo priredimo v nedeljo 7. oktobra ob pol 8 zvečer »Krekov večer«. Spored je naslednji: Godba, petje, deklamacija, branje Krekovih spisov, govor o njegovem delu in igrokaz »Tri sestre«, spisal dr. Jan. Ev. Krek. Te;ga večera se udeleži in govori o delu Kreka naš sivolasi tovariš Jože Gostinčar. Tovariši, delavci! Naša dolžnost je, da se vsi udeležimo tega večera in oddolžimo njegovemu spominu. Razno Celje. Z nedeljskim sestankom smo dokaj zadovoljni. Kljub temu, da v zadnji Pravici nismo mogli objaviti kdo pride iz Ljubljane, se nas je zbralo lepo število na sestanku, ko smo zvedeli, da pride med nas načelnik JSZ tov. Srečko Žumer. Njegove odkrite besede je delavec zelo potreben, saj se v njej jasno vidi naša velika krivda v malomeščanstvu, nezavednosti svojega stališča, slepar-jenje današnje družbe z delavstvom, ko kričijo mogotci o krizi, sami se pa istočasno nahajajo cele mesece na letoviščih, — Tov. predsednik Krajnc je poročal o stanju v Westnovi tovarni, v kateri je včlanjenih že leipo število delavcev v JSZ. Delavstvo je tam v boju za novo kolektivno pogodbo, zato je treba predvsem skupnosti za dosego svojih pra- Viničarshi vestnik Več smisla za samopomoč! Tolikokrat se sliši med viničarji, češ, nikogar ni na svetu, ki bi hotel delavskemu človeku pomagati vsaj v največji stiski. Če je torej za nas tu taka usoda in če ima večina že tako prepričanje, koga pa še potem čakamo, čemu še potem toliko držite roke navzkriž in ne mislite, da bi vsaj eden drugemu medsebojno pomagali. Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal. iZrno do zrna pogača, kamen do1 kamna palača. Talko tudi dinar do dinarja, ki ga zbiramo v organizaciji, bodisi kot člnarino, ali kot posmrtnino, zato da si medsebojno pomagamo v slučaju bolezni in smrti katerega svojcev, Ali to ni nič, če se dobi od organizacije do 80 Din bolniške podpore, do 100 Din telesno nezgodne podpore, 50 Din porodniške podpore in 1000 Din iposmrtnin-ske podpore. Je to za današnje čase tako malenkostno? Kdor ni z malim zadovoljen, velikega vreden ni. Tako vsi tisti viničarji, ki niso organizirani in ki ne plačujejo v posmrtninski sklad. Z majhnim ne morejo začeti, zato pa tudi velikega nikdar ne bodo dosegli. Torej! Kdor ni preveč lahkomiseln in vodi račune tudi v svojem skromnem viničarskem gospodarstvu, tak je že davno uvidel koristi naše organizirane samopomoči, uvidel je tudi, da brez organizacije kakšne druge pomoči ni. (Kdor pa se temu odteguje, tarna in žaluje zakaj ni plačeval še le tedaj, ko bi imel dobiti, pa nič ne dobi, ta ni niti uvideven viničar, niti dober gospodar, še manj pa skrben družinski oče, ker zanemarja svojo dolžnost ravno tam, kjer bi on in njegova družina mogla imeti največ koristi. Viničarji in viničarke! Pridobite vsakega v našo organizacijo, da bo nam samopomoč po njej obilnejša in sigurnejša, sami pa redno plačujte, tako članarino in posmrtnino. Sv. Miklavž pri Ormožu. Tu pa bi se na dan 27. septembra morale vršiti kar štiri viničarske razprave. Plemenič Ivan je obtožil Škrinjar Alojza, da mu ne da pogojene krave, da mu je snel vrata v veži, zabranil shrambo za krompir in prostor na podstrešju. Prišlo je do sporazuma: Škrinjar da viničarju takoj pogojeno kravo, še tisti dan natakne nazaj vrata, odstopi pa mu tudi .prostor na podstrešju. Stanovanje bosta zaklepala oba z enim ključem, katerega bosta sporazumno shranjevala na dogovorjenem mestu. — Tkalec Ivan je obtožil Gvida Pongraca, graščaka na Dornovi pri Ptuju, da mu ne izplača 811 Diin zaslužka. Zastopnik vinogradnika ing. Avgust Gobec je takoj položil 400 Din viničarju na roiko, ostanek pa se je zavezal izplačati vic. Sestanka sta se udeležila tudi tov. A. Lešnik in Brilej ki sta med drugim doprinesla živahnost razgovorov, posebno pa besede tov. Žumra, Na koncu se je še pozvalo članstvo k sodelovanju pri proslavi, katero pripravljamo. Pristopite in pomagajte, da dokažemo našo misel, Čudno postopanje OUZD v Celju Čudne razmere pri OUZD v Celju, OUZD je Institucija, katera skrbi za zdravje svojih članov in njih svojcev, ter jim v slučaju bolezni nudi zdravniško pomoč. Tudi v svojih pravilih ima OUZD opozorilo, da naj vsak, kdor se čuti bolnega, takoj tiče zdravniško pomoč, ker se bolezen v začetku hitreje ozdravi in ima zavod s tem manj stroškov. Zgodilo se je, da je mož iskal zdravniško pomoč. Kmalu za njim je zbolela žena in šla k zdravniku. Vsaki materi, ki ljubi svoje otroke, je največ na tem, da so njeni otroci zdravi. V kratkem razdobju oboli tudi otrok te družine. Skrbna mati ga pelje k zdravniku. Zdravnik pa mesto, da bi otroka pregledal, nahruli mater vpričo drugih bolnikov, če misli, da je urad samo za njeno družino in če mislijo vedno stati pri njem. — Zdravnik kot inteligent bi moral vedeti, da se z ženami, pa četudi so delavke, govori vljudno, zavedati pa bi se moral tudi tega, da je v uradu o n radi nas, ne pa, da smo mi člani urada radi njega. Če se g. zdravnik tega ne zaveda ali noče zavedati, ali če je prezaposlen, je bolje, da mesto prepusti drugim, ki zastonj čakajo na zaposlitev. Mož te družine je zavarovan že nad 15 let, žena nad 10 pri omenjenem zavodu nepretrgoma. Oba poznamo kot zavedna delavca in člana naše organizacije in dobro vemo, da jima niti na misel ne pride izkoriščanje ampak le v skrajnih slučajih iskati zdravniško pomoč, kar je tudi njihova pravica. Zahtevamo, da se napravi red in se vsi ti in slični slučaji v naprej onemogočijo. Ameriške stavke (Roosetveli popravlja kapitalistični red) do 4. oktobra 1934, Sporazum je bil popoln, — Sterniša Jakob je obtožil Zadravec Terezijo iz Slančevasi, da mu ne izplača zaslužka in da mu je nepravilno odpovedala službo. Glede zaslužka se je razsodilo, da se mora z viničarjem takoj napraviti račun in izvršiti izplačilo. Težja je bila razsodba glede datuma službene odpovedi, ker je vinograd-nica imela zanesljivo pričo, da je službo odpovedala prvo avgustovo nedeljo, torej v zakonitem ✓oku. Viničar je dobil potem tudi svoje priče in bo prihodnja razprava pokazala, kdo ima prav. Izpred viničarskih razsodišč. Na Pesnici je bila razprava na predlog viničarja Roj Karola. Zahteva od vinogradnice Lešnik Amalije 2C00 'Din. odškodnine zato, ker je prelomila sklenjeno viničarsko službo in mu je knjižice vrnila. Viničar bi lahko drugje dobil službo, ako ne bi bil tukaj že najet. Komisija ni prišla do soglasja, ker so bili predsednik in zastopnik vinogradnice mnenja, da to ni nič, če viničar knjižico nazaj dobi, ker ei potem lahko pač drugo službo poišče. V smislu zakona ipa je to nekoliko drugače. Če kdo pogodbo brez pravega vzroka in enostransko prelomi, ta je dolžan zato sopogodbeniku vrniti s tem vso nastalo škodo. Zadevo bo razsodilo sodišče. Nameščenci Ljubljana. Odbor je v eni svojih zadnjih sej sklenil, da se bodo vršili redno vsak ponedeljek od 20—i31 zvečer v prostorih JSZ na Miklošičevi c. 22-1 diskusijski večeri. Razpravljali bomo tovariško o vseh tekočih in aktualnih problemih, ki se tičejo nas nameščencev. Vse tovariše člane vabimo, da se teh večerov v čim večjem številu udeleže. Vsak teden en večer posvetimo organizaciji. To in ono ■J* Lojze Golobič. V Ljubljani je umrl kulturni urednik »Slovenca« g. Lojze Golobič šele v 32. letu starosti. Pokojnik je bil globokoveren in je iz tega neusahljivega vira življenja zajemal moč proti vsem življenjskim bridkostim, ki jih dandanes doživlja slovenski dijak in nvteligent. Kljub vsem težavam, ki se dandanes pojavljajo vsakemu poštenemu in 'dobromislečemu izobražencu, je bil vedno veselega in vedrega čela. Pokojniku želimo, da Boga, ki ga je v življenju tako globoko ljubil, uživa v večnosti! V Zagrebu je umrl g. Bogoslav Jošt, predsednik Del. zbornice v Zagrebu in glavni tajnik Saveza grafičkih radnika Jugoslavije. Pri zadnjih volitvah