PRIMORSKI DNEVNIK
...----plačana v gotovini
postale I gruppo
Cena 60 lir
Leto XXIV. St. 39 (6932)
TRST, četrtek, 15. februarja 1968
SPOROČILO OSVOBODILNE FRONTE
Osvobodilna vojska in patriotične sile nadzorujejo večino od petih četrti Sajgona
Pred mestom Hue so bili Američani prisiljeni na umik - Ameriška letala bombardirala predmestja Hanoja - Sestreljeno ameriško letalo v Tonkinškem zalivu
HANOJ, 14. — Radio južno vietnamske osvobodilne fronte J® objavil sporočilo, v katerem javlja, da osvobodilna vojska skupno s prebivalci, ki so se uprli, in z drugimi patriotičnimi silami nadzoruje večino od petih obljudenih četrti Sajgona, ki Predstavljajo približno polovico --------------
Jhesta. Poročilo dodaja, da je .o v mestu ubitih, ranjenih ali Pjetih nad 10.000 sovražnih vojakov med katerimi 3000 Američanov. Pet sovražnih bataljo-hov je bilo popolnoma uničenih.
Sajgon je še vedno obkoljen in včeraj so bili novi boji v krogu 1x1 pet do sedem kilometrov od ®esta. Ostra bitka je bila blizu “teh čanha 6 kilometrov od Cho-lona. Včeraj so ameriški bombniki J® 52» bombardirali področja IG kilometrov od Sajgona. Poveljstvo ameriškega letalstva je uvedlo preiskavo, ker so «nekatere bombe pate® zunaj predvidenega pravokotnika«. zdi se, da so bombe padle na nekatere vasi in povzročile številne žrtve med civilnim prebivalstvom. Eksploziv v bombah, ki so jih od-Vrgla letala «B 52», je tako močan, zračni valovi lahko ubijejo o-sebo kilometer daleč od kraja, kjer Pade bomba.
V	današnjih prvih jutranjih urah so ameriška letala «B 52» bombar-j^rala položaje osvobodilne vojska, ki so oddaljeni 3 kilometre od ameriškega oporišča Ke San. Letala so odvrgla več ton bomb. Osvobodilne sile pa so nadaljevale bombardiranje tega oporišča, na katero je od včeraj do davi padlo okoli 200 raket jn granat minometov. Sestreljen je mi en helikopter, ki je skušal pristati.
V	Hue so bile ameriške čete danes prisiljene, zaradi močnega ognja osvobodilnih sil, na umik in zahtevati pomoč letalstva. Ameriški bombniki so se spuščali nizko na utrjeni del mesta ter ga bombardirali. Metali so tudi bombe s Plinom ter napalmske bombe. Osvobodilne sile že 15 dni uspešno °dbijajo vse ameriške napade na njihove utrjene položaje. Ameriška mornarica, ki je ob obali, se prijavlja, da začne obstreljevati u-trjeni del mesta, ki ga obkroža * metre debel zid.
Osvobodilne sile učinkovito navdajo tudi okoli oporišča Dak To. Pritisk osvobodilnih sil se nadaljuje tudi v Danangu. Resno je °ftrožen glavni kraj te pokrajine Eoi An.
Na področju delte reke Mekong so osvobodilne sile včeraj popoldne močno obstreljevale z minometi Kien Giang, kjer živijo družine a-meriških vojakov. Okoli 300 hiš je zgorelo.
Hanojski radio je javil, da so ameriška letala bombardirala predmestje Hanoja kakih 15 km od sre-jnsča. Pri napadu je sodelovalo o-*?ti 30 bombnikov. Sestreljena so bila tri ameriška letala in mnogo mugih je bilo poškodovanih. Na drugih področjih so bila sestreljena druga tri ameriška letala.
Danes zjutraj so granate iz minometov zadele ameriško 10.000-tonsko trgovsko ladjo, ki je vsidra na na reki Sajgon 10 km vzhodno 0(t prestolnice.
.Pentagon je pozval številne ameriške letalske družbe, naj povečajo število svojih letal za prevažale materiala in vojakov v Južni 'detnam. Poziv so naslovili istega dbo, ko so sporočili, da bodo poslali v Vietnam še 10.500 vojakov.
, .Tajski ministrski podpredsednik,
. je tudi vrhovni poveljnik vojske ln notranji minister, je sporočil, da
Koroški visokošolei o programu Narodnega sveta Koroških Slovencev
frefeli smo in objavljamo:
Dne 8. februarja t.l. se je na Duelu zbrala na vabilo kluba Mladje sZupina vlsokošolcev z namenom, zavzame svoje stališče do osnutka Programa Narodnega sveta ko-°3kih Slovencev. Vsi navzoči so se ^ teku diskusije distancirali tako od seblne programa kot tudi od po-mpka, s katerim Je prišel osnu-v javnost. Predvsem so zbrani “Uklonili enostransko in ozko tol-•načenje zgodovinskih, verskih, kul-jdziith, socialnih in narodnih vpra-r~nj koroških Slovencev. Pogrešali ™ so v programu, ki naj bi bil potu en’ smernice za bodoče poli-"bho delovanje.
Ker so poleg tega tudi mnenja, 7®- Program ne odgovarja manj-Sf> ^im razmeram in potrebam, j je večina vlsokošolcev izrazila a takojšnji odstop inlciatorja pro-«raima, predsednika NSKS, kajti v*^j podlagi ni mogoče obravnavi manjšinskega vprašanja v dr-
_ Prisotni so bili mnenja, da more “kmo čim širša in svobodnejša di-ifusija izoblikovati program, Id naj streza današnjim razmeram na
Koroškem.
^ien-DunaJ, 9.2.1968 Poročilo se je poslalo sledečim
bodo v kratkem poslali v Južni Vietnam drugih 10 000 tajskih vojakov. Sedaj je v Južnem Vietnamu 2.300 tajskih vojakov.
Predstavnik departmaja za obrambo je sporočil, da je bilo davi sestreljeno blizu otoka Hainan v Tonkinškem zalivu letalo ameriške mornarice, ko je letelo s Filipinskih otokov na letalonosilko «Coral Sea». Letalo je sestrelil kitajski bombnik «Mig». V spremstvu ameriškega letala je bilo še drugi letalo, in njegov pilot je videl, kako
je začelo prvo letalo padati v plamenih.
Predstavnik ameriškega državnega departmaja je izjavil, da je bil napad izvršen ob 3.46 po srednjeevropskem času. Ni pa hotel povedati, ali je pilot sestreljenega letala zgubil življenje, ali pa je bil ujet. Pilot, ki je ubežal pred napadom, je pristal v Danangu. Izjavil je, da je napad izvršilo samo eno kitajsko letalo «Mig».
Pekinški radie je tudi sporočil, da so kitajska letala sestrelila a-meriško letalo «A 1 Skyraider» blizu otoka Hainan v Tonkinškem zalivu. Drugo ameriško letalo pa je bilo poškodovano. pekinški radio je obtožil ZDA vojaškega izzivanja.
IIIIIIIIIIIIIIIIII|||||||ll||||||||||||||||||||||||||||in(IU|,||||,|||,m|||,||||||||ni|||||I||||||I||||||||||||||||1||||||||n|||)
O PRAKTIČNEM IZVAJANJU USTAVE SFRJ
Pet delovnih skupin
za proučevanje ustavnih vprašanj
Velik pomen razprave o odnosih med zvezo in republikami - Podatki o veliki škodi zaradi potresa v Debru
(Od našega dopisnika) i Predsednik zveznega izvršnega BEOGRAD, 14. — Skupna komi- sveta Mika Špiljak je sinoči na tri-
sija vseh svetov skupščine za u-stavna vprašanja je na današnji seji sprejela pravilnik o delu, izvolila delovne skupine za proučevanje posameznih vprašanj in določila vprašanja, ki se bodo prvenstveno proučevala.
Med osnovnimi vprašanji komisije bodo odnosi med zvezo in republikami, posebno na področju gospodarskih funkcij in uresničenja ustavnih načel v avtonomnih pokrajinah. Za proučevanje posameznih vprašanj je komisija izvolila pet delovnih skupin, in sicer: 1. Odnosi med zvezo, republikami in pokrajinami. 2. Skupščinski in politični sistem. 3 Samoupravljanje v občinah in regionalnih skupnostih. 4. Samoupravljanje v združenem delu in druga vprašanja družbeno - gospodarskih odnosov. 5. tista vno sodstvo in pravosodni sistem. Predsednik zvezne skupščine Milentije Popovič, ki je predsedoval seji, je poudaril, da je naloga te komisije, da predvsem prouči, kako se v praksi uresničujejo u-stavna načela, in da oceni, ali je za nadaljnji razvoj družbeno - gospodarskega in političnega sistema potrebno menjati posamezna ustavna načela
Kulturno - prosvetni svet skupščine je na današnj' seji razpravljal o radiu in televiziji in njunem nadaljnjem razvoju in je podprl predlog, da se do konca, oziroma do začetka prihodnjega leta uvede drugi televizijski program. Uvedba drugega programa bo olajšala kasneje uvedbo barvne televizije, ker se bodo del študijske opreme in oddajniki lahko uporabili tudi za barvni televizijski prenos.
buni Socialistične zveze delovnega ljudstva Beograda v odgovoru na vprašanje meščanov dejal, da bodo v tekočem letu sprejeli vrsto ukrepov za poživite/ proizvodnje in povečanje izvoza. Ko je govoril o delu zveznega izvršnega sveta in skupščine v tem letu. je Špiljak o-menil, da se pripravlja analiza u-reditve srednjeročnega načrta in bilance in s tem v zvezi načrt zakona o skupnem dohodku kot tudi spremembe^ sistema zdravstvenega zavarovanja in da se bo poiskala ustrezna rešitev za pokojninska vprašanja. Predsednik zveznega izvršnega sveta je poudaril velik pomen razprave, ki se trenutno vodi o odnosih med zvezo in republikami in občinami, in je ugotovil, da je praksa pokazala, da je zveza preobremenjena z raznimi pristojnostmi. O tem vprašanju bo razpravljala novo izvoljena ustavna komisija.
Katastrofalni potres v Debru in okolici 30. novembra lani je povzročil po zadnjin podatkih občinske skupščine nad 220 milijonov novih dinarjev škode. Samo stanovanjski sklad ie utrpel nad 107 milijonov škode. Močno je bilo poškodovanih 206, srednje 1025, a lažje 735 hiš. Škoda, prizadejana šolam, se ceni na 10,5 milijona novih dinarjev, zdravstvene ustanove na
1.7	milijona novih dinarjev, komunalni objekti in instalacije na 8 milijonov. Prebivalstvu je bilo za u-ničeno pohištvo izplačanih skoraj 7 milijonov norih dinarjev, kulturno - zgodovinskim spomenikom je bila prizadejana škoda v znesku
5.7	milijona novih dinarjev.
B. B.
Indira Gandi ne vidi spremembe ameriškega stališča
NOVI DELHI, 14. — Predsednica indijske vlade Indira Gandi je izjavila danes pred parlamentom, da ne vidi nobene spremembe v stališču ZDA glede brezpogojno prekinitve bombardiranja Severnega Vietnama. Pri tem je ponovila stališče Indije, da je prva naloga prenesti vprašanje z bojišča h konferenčni mizi.
Indira Grandi je nato sporočila, da je bila v stiku z raznimi prizadetimi strankami vključeno z ZDA in s Severnim Vietnamom, to da spričo kočl jivosti zadeve in zaupnega značaja reakcije raznih vlad ne more dati drugih podatkov.
Dodala je nato, da je Indija vedno mnenja, da bi brezpogojna prekinitev ameriškega bombardiranja pripeljala do razgovorov. «Toda, je pripomnila, ne verjamem, da bi mi lahko prisilili ZDA, da to storijo.))
V zvezi z nedavnimi posvetovanji s Kosiginom je Indira Gandi izjavila, da ob tej priložnosti ni bil izrečen noben nov predlog v zvezi z Vietnamom. Glede vloge mednarodne nadzorstvene komisije v Kambodži pa je izjavila, da je Indija stalno v stiku z drugima dvema državama članicama (Poljska in Kanada).
Na koncu je Indira Gandi potrdila, da je Sovjetska zveza sporočila Indiji svojo zaskrbljenost zaradi nedavnih odpadov sovjetskih državljanov, ki bivajo v Indiji. Vendar pa je zanikala, da je Sovjetska zveza zagrozila, da bo odpoklicala sovjetske tehnike, ki delajo v Indiji.
- Danes Je odpotoval iz Sajgona v N6vi Delhi južnovietnamskl zunanji minister Tran Van Do, ki se bo udeležil tamkajšnje konference OZN za trgovino in razvoj. V zvezi s tem potovanjem izrekajo v diplomatskih krogih mnenje, da se bo sajgonski minister morda pogovar jal z indijskimi voditelji o vietnamski vojni. Med pristankom v Bangkoku je sajgonski minister izjavit, da se mu zdi verjetna nova ofenziva osvobodilne vojske v vsem Južnem Vietnamu.
Kiesinger v Parizu
BONN, 14. — Kancler Kiesinger bo jutri obiskal Pariz v spremstvu sedmih ministrov in bavarskega predsednika Alfonsa Goppela ter številnih podtajnikov. Imel bo vrsto posvetovanj z de Gaullom v okviru francosko - nemške prijateljske pogodbe. Vsi dosedanji diplomatski stiki med obema prestolnicama so potrdili vtis, da de Gaulle ne misli konkretno odgovoriti na britansko zahtevo za sprejem v evropsko gospodarsko skupnost.
..............................■milil...................milil.............................................mm"1...........................................rimi
V OKVIRU POSREDOVANJ ZA MIR V VIETNAMU
Fanfani sprejel hanojska predstavnika ZDA so znova zavrnile možnost pogajanj
Bonska vlada je na predlog liberalne stranke sklenila, da 17. junij, ko je leta 1953 izbruhnil upor v Vzhodni Nemčiji, ne bo odslej več praznični dan, temveč delovni dan.
Kozmos 201 se je vrnil
MOSKVA, 14. — Center za opazovanje satelitov v Bochumu v Zahodni Nemčiji je sporočil, da je sovjetski satelit «Kozmos 201» danes rahlo pristal v Sovjetski zvezi. «Kozmos 201» je bil postavljen na
SPORAZUM MED STRANKAMI LEVEGA CENTRA
Od 70 na 50 dni bodo skrajšali kampanjo za politične volitve
Tako bodo pridobili 20 dni za delo parlamenta, ki bo lahko odobril zakon o reformi univerz Vlada ni razpravljala o generalih - Longo o razgovoru z demokristjani - Uspela stavka igralcev
RIM, 14. — Socialistična senatorja Fenoaltea in Giuliana Nenni sta vložila zakonski predlog, ki predvideva skrajšanje volilne kampanje od 70 na 45 dni. S tem bi se pridobilo 20 dni za sedanjo poslovno dobo parlamenta in bi lahko sprejeli še nekatere zakone in predvsem zakon o reformi univerz.
Ta predlog je bil na dnev
nem redu političnega sestanka vladne večine «na vrhu», katerega so se udeležili Moro, Ru-mor, Gava, Furlani, Piccoli, Col-leselli in Zanibelli, socialisti De Martino, Tanassi, Ferri, De Pa-scalis in Zannier ter republikanec La Malfa. Bili so soglasni, da se takoj prične v senatu obravnava tega zakonskega predloga, pri čemer so se glede argumentacije sklicevali na 20 dni dela parlamenta več.
O istem vprašanju so razpravljali tudi načelniki skupin senata, ki pa niso bili povsem soglasni in kjer je samo večina odločna, da se odobri zakonski predlog. Komunistični senator Terracini je de-
tir okoli Zemlje 6. februarja letos. * jai glede te pobude, da načeloma
KPI ni proti, vendar pa da predstavlja skrajšanje volilne kampanje samo eno izmed plati tega vpra. sanja. Treba je predvsem obravnavati način, kako se vodi kampanja, pri čemer je Terracini obžaloval, da se okrog 70 pripadnikov vlade — ministrov in podtajnikov — poslužuje najrazličnejših sredstev, da med kampanjo izkoristijo radio in zlasti televizijo. Namestnik tajnika PLI Bozzi pa pravi, da tudi njih stranka načeloma ne nasprotuje, da pa gre za kaj beden poskus levega centra izvleči iz zakonodajne dobe, kar se izvleči, da in da so mesece in mesece odlašali, sedaj ko pa teče voda v grlo, skušajo izkoristiti zadnjo možnost. Pri tem pa je treba tudi upoštevati, da bo treba obravnavati in glasovati tudi za ta zakon,
iiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
NOVA POSVETOVANJA TAJNIKA OZN
U Tantov sestanek z Mai Van Bojem
in z generalom de Gaullom
Pariški tisk meni, da ni pričakovali spremembe ameriške politike v Vietnamu
U Tantov obisk v Londonu. Na levi britanski zunanji minister Brown, na sredi U Tant, na desni predsednik britanske vlade Wilson
PARIZ, 14. — Glavni tajnik OZN U Tant je prišel danes iz Londona v Pariz, kjer se je kmalu zatem sestal z voditeljem sevemovietnamske delegacije Mai Van Bojem. Razgovor je trajal eno uro in en četrt. U Tanta je spremljal ravnatelj informacijskega centra OZN v Parizu Parker, ki je bil za tolmača.
Po razgovoru so časnikarji za-
Dolga propagandna Ruskova izjava
RIM, 14. — Italijansko zunanje ministrstvo je sporočilo naslednje: «Dva kvalificirana predstavnika hanojske vlade sta zaprosila sestanek z italijanskim zunanjim ministrom, da bi se pogovarjala o vietnamski vojni in o morebitni možnosti začetka pogajanj za rešitev. Prišla	‘
sta v Rim popoldne 4. februarja in sta odpotovala 6. februarja zjutraj.
Minister Fanfani je ob navzočnosti bivšega italijanskega poslanika v Saj gonu D’Orlandi-ja imel zahtevane razgovore, o vsebini katerih je takoj obvestil državni departma.))
WASHINGTON, 14. — Predstavnik ameriškega državnega departmaja je na tiskovni konferenci prebral izjavo državnega tajnika Deana Ruska, ki potrjuje, da se ameriško stališče glede Vietnama ni v ničemer spremenilo in da hoče Johnson še vedno vsiliti svoje pogoje za začetek pogajanj.
Dolga propagandna izjava pravi med drugim: ^Postavljena so bila vprašanja o povezavi med možnostjo pogajanj za mirno ureditev v Vietnamu in sedanjimi vojaškimi operacijami. Moralo bi biti jasno, da je povezava, kajti ena in druge imajo svojo težo pri prehodu od sovražnosti k ndru Hanoj je več-,	—oc Je puamiv »icutvun krat odklonil korake za zmanjša-
;a«OlPlsom: Naš tednik, Slovenski1 nje ravni nasilja v jugovzhodni A-
p^teik, Gospodarstvo, Novi list, rtmorskl dnevnik, Katoliški glas
te Delo,
ziji. Odklonil je spoštovanje ozemeljske celovitost: in nevtralnosti Kambodže kljub mednarodnim na-
porom, da bi prišli nasproti željam same Kambodže glede tega.
Hanoj je ponovno odbil vsak napor, da bi vse prizadete stranke spoštovale ženevske sporazume iz leta 1962 o Laosu. Danes njihove sile širijo operacije v Laosu samem in večajo nezakonito prehajanje po laoškem ozemlju v Južni Vietnam. Hanoj je s prezirom obravnaval vojaški značaj demilitariziranega področja med Severnim in Južnim Vietnamom in je odbil vsak poizkus za obnovitev demilitarizacije tega področja.
Večkratna razdobja ustavitve ali zmanjšanja bombardiranja v Vietnamu niso povzročila nobene odgovarjajoče akcije severnovietnam-sklh sil v Južnem Vietnamu. Nasprotno ta razdobja so se izkoristila za okrepitev njihovih vojaških odredov v Južnem Vietnamu. Razdobje ustavitve ognja so potekala ob stotinah ciničnih kršitev s strani severnovietnamskih sil in partizanov in v velikem obsegu med nedavnimi prazniki «TET». V nobenem trenutku ni Hanoj pokazal javno ali privatno, da ne bo skušal doseči vojaške koristi od katerekoli ustavitve bombardiranja Severnega Vietnama, ln tudi ni pokazal nobenega Interesa za pripravljalne razgovore da bi se sporazumeli o
splošni ustavitvi ognja.
V zadnjih tednih je Hanoj vedel, da so bila v teku resna iskanja razgovorov o mirnem sporazumu; vedel je tudi, da se je zmanjšalo število letalskih napadov nad Severni Vietnam in še zlasti na področjih Hanoja ln Hajfonga med temi poizvedovanji. Njihov odgovor je bila velika ofenziva, da se prenese vojna proti civilnemu prebivalstvu v večini mest te dežele. Njihove priprave za obširno ofenzivo v severnih pokrajinah Južnega Vietnama se nezmanjšano nadaljujejo.
Zaradi tega pri ocenjevanju, ali ima dozdevni interes Hanoja za politične razgovore kaj opraviti z dosego miru, je treba v polni meri upoštevati pomen njegovega nedavnega «stopnjevanja». Predsednik je izjavil v svoji poslanici o stanju v državi, da še dalje išče možnosti za pogajanja in bo poročal o rezultatu. Poročati moram, da so vsa dosedanja poizvedovanja imela za rezultat zavrnitev formule lz Teksasa. Vsi ameriški predlogi za mir v jugovzhodni Aziji so še vedno veljavni, in še zlasti ostane formula Iz Teksasa, ki jo je postavil predsednik Johnson, podlaga našega stališča. Zainteresirani bomo pri resnem koraku nasproti miru, ko bo Hanoj prišel do zaključka, da je pripravljen iti v tej smeri. Hanoj ve, kako navezati stike z nami.»
Izjava torej jasno kaže, da ZDA sedaj odločno odklanjajo vsako realno možnost pogajanj in bi hotele diktirati svoje pogoje, ki praktično pomenijo kapitulacijo.
man skušali dobiti kakršnokoli izjavo od U Tanta. Ta je naglo vstopil v avtomobil, ki ga je čakal pred vhodom. Predstavniki OZN so izjavili, da je U Tant rezerviran, ker nastopa strogo «osebno in prijateljsko)) in ne kot tajnik Združenih narodov.
Predstavnik francoske vlade Gorše je po današnji seji francoske vlade izjavil med drugim: «Znano nam je, da so neposredni stiki, da bi skušali urediti vietnamsko vprašanje. Toda za sedaj nam nič ne dopušča domneve, da gre za uvod v prava pogajanja.*
U Tantov predstavnik je izjavil, da je bil razgovor med tajnikom in severnovietnamskim predstavnikom prijateljski Mai Van Bo pa ni hotel nič izjaviti v zvezi s tem sestankom. Njegov predstavnik je izjavil, da je Mai Van Bo že poslal poročilo o razgovoru svoji vladi.
Popoldne ob 16. uri je U Tanta sprejel predsednik de Gaulle. Še prej pa se je U Tant pogovarjal z angleškim poslanikom v Parizu.
Razgovor med de Gaullom in U Tantom je trajal nekaj več kakor eno uro. Ko so ga pozneje časnikarji oblegovali, je U Tant izjavil, da mu je žal, toda ne misli podati nobene izjave. Pozneje se je sestal še z zunanjim ministrom de Murvillom.
Zvečer je informacijski center Združenih narodov v Parizu objavil naslednje uradno sporočilo: ((General de Gaulle je sprejel glavnega tajnika Združenih narodov U Tanta. Pogovor je trajal eno uro in deset minut. Tajnik je izrazil zadovoljstvo, ker ga je predsednik sprejel, upoštevajoč zelo kratek čas napovedi prihoda v Pariz. Predsednik de Gaulle in glavni tajnik sta govorila o Vietnamu v okviru nedavnih obiskov glavnega tajnika v raznih prestolnicah. Proti koncu sestanka je bilo na kratko govora o stanju na Srednjem vzhodu.
V političnih krogih v Parizu so mnenja ,da je U Tant z obiskom številnih prestolnic sedaj podrobno obveščen o stališču posameznih strank, zaradi česar bi morda lahne znova poskušal posredovati za začetek pogajanj. V Novem Delhiju se je sestal z Indiro Gandi in s severnovietnamskim generalnim konzulom. V Moskvi se je posvetoval z najvišjimi sovjetskimi voditelji. Čeprav se ni neposredno sestal s predstavniki osvobodilne fronte v Moskvi, se ugotavlja, da je te predstavnike sprejel Podgor-ni, ki je prav gotovo sporočil U Tantu stališče osvobodilne fronte. V Londonu se je U Tant pogovar-
jal z Wilsonom in z Brownom in končno v Parizu s predstavnikom sevemovietnamske vlade in z de Gaullom. Okrog teh razgovorov in sedanjega obiska v Parizu pa vlada izredna rezerviranost in v krogih U Tanta poudarjajo, da gre izključno za osebno pobudo U Tanta.
Tudi pariški tisk je zelo previden v svojih komentarjih. Po mnenju golističnega lista «La Nation»
ni za sedaj na vidiku nobene spremembe ameriške politike v Vietnamu. List izraža upanje, da Wa-shington ne bo ostal gluh na pozive k pameti.
Po mnenju gospodarskega in finančnega lista «Les Echos» se je treba vprašati, ali sedanji diplomatski poizkusi ne zanemarjajo najvidnejšega elementa nedavnega razvoja v Vietnamu, t. j. moči o-svobodilnih sil. List se sprašuje, ali se ne bi ameriški vladi, da se reš; zagate, splačalo, da poskuša neposredna pogajanja z osvobodilno fronto. List pripominja, da sajgonska vlada nedvomno ne bi naklonjeno gledala na tak postopek. «Vendar pa, če se najde ključ pogajanj, nima nihče pravice, da ga hote ne uporablja.«
«Combat,> omenja U Tantove razgovore v Novem Delhiju, Londonu in Moskvi ter sporočilo ob odhodu Johnsonovega odposlanca v Hanoj, ter piše: »Paziti se je treba pred vsakim napačnim tolmačenjem teh dejanj. Kvečjemu se lahko ugotovi, da se okrog sveta veže snop pritiskov, ki so močnejši kot kdajkoli, zato da bi se začela pogajanja. S tega vidika Je treba gledati na pariški obisk U Tanta, kajti ne moremo si misliti, da bi rešitev vprašanja bila v Parizu. Dejansko ni v nobeni prestolnici. U Tant bo lahko pozval de Gaulla, naj pridruži svoj glas, Svoje napore, svoj ugled v diplomaciji k ofenzivi, ki se dviga na svetu proti tej vojni.«
..........................
Romunija se bo udeležila sestanka v Budimpešti
BUKAREŠTA, 14. — Plenum centralnega komiteja romunske komunistične stranke, ki se je sestal danes, je sklenil, da se bo Romunija udeležila prihodnje konference komunističnih strank v Budimpešti. Plenum je mnenja, da bo posvetovalni sestanek v Budimpešti priložnost za izmenjavo mnenja med strankami o umetnosti organiziranja mednarodne konference, ki naj bi realno prispevala k izboljšanju ozračja v komunističnem gibanju in k enotnosti. CK KP Romunije je mnenja, da mora mednarodna konferenca imeti značaj sestanka, na katerem naj si širok) izmenjajo poglede o skupnih problemih borbe proti imperializmu ne da bi sprejeli direktive ali programske dokumente za dejavnost komunističnih strank, ki imajo edine pravico in edine lahko izdelajo svojo notranjo in mednarodno politiko. CK KP Romunije meni poleg tega, da sestanek v Budimpešti in poznejša mednarodna konferenca ne smeta spraviti v diskusijo in kritizirati notranje ali mednarodne politične linije neke bratske partije, pa naj bo zastopana na teh sestankih ali ne, in se ne smejo v nobeni obliki poslužiti prakse grajanja ali obsojanja drugih partij. V nobenem primeru ne sme udeležba ali neudeležba neke partije na katerikoli mednarodni konferenci škodovati odnosom bratskega sodelovanja med komunističnimi in delavskimi strankami.
CK KP Romunije meni, da mora biti dnevni red poznejše konference, o katerem bodo razpravljali v Budimpešti, omejen na vprašanje konkretnih nalog sedanje borbe proti imperializmu. Na sestanku v Budimpešti bi morali tudi govoriti o oblikah, ki naj omo-
gočijo udeležbo na mednarodni kon-ferenci poleg vseh komunističnih in delavskih strank brez razlike tudi drugih socialnih in političnih sil, ki vodijo aktivno borbo proti imperializmu.
Obnovljeno dobavljanje ameriškega orožja Jordaniji
VVASHINGTON, 14. — Ameriški državni departma je sporočil, da so sklenili obnoviti dobavljanje a-meriškega orožja Jordaniji in da se sedaj posvetujejo o materialu, ki naj se pošlje. Pošiljanje ameriškega orožja na Srednji vzhod so ukinili ob izraelskem napadu na Egipt lanskega junija.
Predstavnik državnega departma-1 ja je izjavil, da je namen ameriške odločitve ohraniti ravnotežja oborožitve na Srednjem vzhodu. Dodal je, da so sporazume o dobavljanju orožja državam Srednje ga vzhoda sklenili «samo po skrbni proučitvi in potem, ko se je dosegla gotovost, da to ustreza zakonitim potrebam. Pripomnil je, da je po mnenju ZDA nadaljevanje ameriških vezi in vezi drugih zahodnih držav z Jordanijo važno za stabilnost na tem področju.
BRUSELJ, 14. — Belgijski kralj je davi poveril nalogo Paulu Wil-lemu Segersu (krščanski socialec), naj poizveduje o možnosti rešitve vladne krize. Segers ima 67 let in je Flamec. V prejšnjih vladah je bil minister za promet in za obrambo in ministrski podpredsednik v vladi, ki ji je predsedoval Har-mel.
za kar bo potreben določen čas.
Predlog senatorjev Fenoaltee in Giuliane Nenni se nanaša na skrajšanje volilne kampanje od 70 na 45 dni, poročilo o sestanku vladne večine na «vrhu» pa govori o skrčenju na 50 dni. V utemeljitvi je rečeno, da bi se na tak način lahko izkoristil ta čas za podaljšanje sedanje zakonodajne dobe. Nato pa se na široko obrazložuje, da je bilo določilo o 70 dneh sprejeto po vojni, ki niso dobro delovale prometne zveze, je bilo zelo malo radijskih sprejemnikov, tisk ni bil tako razširjen, televizije pa sploh ni bilo. Dolga volilna kampanja utruja stranke in volivce in bi bilo mnogo ugodneje, da bi se usmerile sile za kaj koristnejšega.
Ministrski svet se je danes sestal dokaj pozno, saj je pričel zasedati ob 21.40.
Zasedal je komaj dobro uro in je odobril zakonski odlok v korist prebivalcev Sicilije, ki so bili o-škodovani pri potresu. Poleg tega so odobrili tudi odlok za prebivalce področja Molise, ki so utrpeli škodo zaradi vremenskih nesreč novembra-decembra 1967.
Zakladni minister Colombo je po seji dejal novinarjem, da pred-videvo zakonski odlok nakazilo 11 milijard lir, ki se tako pridružujejo nakazilu v prvem odloku, ki je predvideval 46 milijard Ur za žrtve potresa na SiciUji.
Minister BertinelU pa je napovedal, da se bo vlada ta teden ponovno sestala v petek, ko bo na dnevnem redu tudi reforma državne uprave.
Na izrecno vprašanje novinarjev, če so »govorili o generalih)), je minister izjavil, da se tega vprašanja niso dotaknili, že več dni se namreč čujejo govorice, da namerava vlada odstaviti poveljnika karabinjerjev gen. Clglierija, ki ni pravočasno obvestil ministra za o-brambo Tremellonija o zaključkih preiskave Manes. To bi se po teh vesteh moralo zgoditi že danes, vendar pričakovanja niso bila Izpolnjena ter ostajajo odprte vse rešitve in tudi, da general lepo ostane na svojem mestu.
V	senatu so pile na dnevnem redu zadnje izjave o deželnem volilnem zakonu, katerega so včeraj z glasovanjem odobrili. Potrebnih je bilo 29 dni zasedanj, predložili so 4300 popravkov, govornikov je btlo nad šeststo in vseh glasovanj 825, od katerih 544 tajnih, ko je treba predhodno ugotoviti, če je v senatu prisotno zadostno število senatorjev. Predsednik Zeliol: je zato upravičeno ugotovil, da je šlo za izreden napor senata.
Poslanska zbornica je danes odobrila podaljšanje zakonskega odloka o združevanju trgovskih družb in spremembo v zakon odloka, ki se nanaša na družinske doklade. Odobrili so tudi tri različne mednarodne sporazume.
Preiskovalni sodnik Giulio Franco je zavrnil prošnjo bivšega rimskega župana Petruccija in njegovega pajdaša Morgantinija za začasno izpustitev iz zapora, pa čeprav je v to privolilo javno tož'l-stvo. Sodnik pravi, da bi lahko Pe-trucci na svobodi izkoristil priložnost, da bi skril razne dokaze.
Na zasedanju CK KPI je danes govoril Longo. ki je obravnaval predvsem vprašanja razgovora med komunisti In demokristjani, pr! čemer je ugotovil, da je vodstvo KD pred časom zanikalo samo možnost takega razgovora, sedaj pa so vanj morali privoliti, čeprav ga skušajo omejiti na manj važna vprašanja. Nujnost tega razgovora izhaja iz nujnosti druge politične perspektive, kot jo predstavlja levi center. Pri tem je dejal Longo, da ne gre več za neko zavezništvo istega tipa, kot je bila nekdaj ljudska fronta, ker so sedaj stvari mnogo bolj zapletene ln so potrebni novi odnosi med levičarskimi sij a mi.
V	Rimu je bilo zborovanje oškodovancev bivše zavarovalne družbe Mediterania, ki je pod stečajem. Po zborovanju so odšli pred poslansko zbornico in zahtevali nagel sprejem zakona o obveznem avtomobilskem zavarovanju, s čimer bo rešeno tudi njih vprašanje.
Zdravstveno stanje Nennija se naglo boljša, vendar zdravniki še vedno ne dovole obiskov, da se ne bi bolnik preveč utrudil.
Iz Siene poročajo, da so kar 43 študentov predali sodišču, zaradi izgredov med zasedbo fakultet. V resnici so študentje sodelovali pri zasedbi, vendar ni bilo nobenih izgredov m se je zasedba mirno končala pred nekaj dnevi.
Minister za delo je za jutri sklical predsedstvo FIARO (italijanska federacija bolnišnic) na razgovor o novi delovni pogodbi za uslužbence bolnišnic, ki so pričeli stavko za nedoločen čas. Po vesteh iz ministrstva bodo rešili osnovna sporna vprašanja.
Stavka igralcev je presegla predvideni obseg, tako da so v Rimu, Milanu, Genovi, v Benetkah in drugod praktično prekinjene vse dramske predstave in so skoro vsa gledališča zaprta. Skupine igralcev stražijo pred filmskimi in telev,-zijskimi zgradbami, da bi preprečili stavkokaštvo.
Medsindikalni odbor uslužbencev finančnih ministrov je sporočil, da so prekinili stavko, ker je komisija za zaklad in za finance poslanske zbornice pričela obravnavati njih prejemke.
Plačilna bilanca Italije se je lani zaključila z aktivo 326,6 milijona dolarjev ali 202,2 milijarde lir, medtem ko je aktiva 1966. leta znašala 437,7 milijarde lir.
Po vsej Siciliji je danes enotna splošna stavka, ki so jo proglasil« sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL od 10. do 12. ure. Stavna je v zvezi z neustreznimi ukrepi vlade za pomoč oškodovancem od potresa in predstavlja istočasno tudi zahtevo, da se načrtno dela za gospodarski napredek celotnega otoka.
PADEC PREBIVALSTVA V REZIJI
Hujše od plazov divjanje izseljevanja
Človeka objema žalost, ko bere anagrafske podatke ob koncu lanskega in predlanskega leta o Reziji. Izseljevanje divja v tej prelepi visokogorski dolini s silo najhujših plazov. Leta 1951, po zadnji vojni, je štela Rezija še 3350 ljudi, ob zadnjem ljudskem štetju 1. 1961 pa je število padlo pod tri tisoč in sicer na samo 2830. A anagrafski podatki ob koncu 1. 1966 navajajo samo še 2260 Rezijanov, letos pa spet 59 manj, ali vsega komaj še 2201. Ce se bo odstotek padanja prebivalstva nadaljeval, bodo ob novem ljudskem štetju 1. 1971 našteli komaj okoli 2000 ljudi, ali morda celo pod dva tisoč. Nekdanja Rezija, ki je štela 1. 1911 4671 ljudi je izgubila več kot polovico svojega prebivalstva.
Primerjava podatkov ljudskega štetja iz 1. 1961 z občinskimi ana-grafskimi podatki za leto 1967 pa kaže za posamezne občinske frakcije naslednjo sliko:
na dva kraja Ravenco in Belo, nato Njivo in precej tudi Učjo. Glavno središče Ravenca je izgubilo kar tretjino ljudi. Pri tem ne gre, na žalost, za začasno izseljevanje, ampak za stalno odselitev, za brisanje anagrafskih registrov. Izseljencev ima namreč Rezija 755 po podatkih ljudskega štetja iz 1. 1961, zdaj 1.1967-1968 nekaj več, okoli 800, doma komaj poldrug tisoč ljudi. Izseljenci se vračajo. Tisti, ki so jih brisali iz matičnih knjig, so bivši dolgoletni izseljenci, ki jim Rezija ni več dom, ampak v najboljšem primeru le poletno počitniško bivališče iz domotožja. Na padanje prebivalstva pa vpliva tudi število umrlih, ki je vsako leto večje od števila rojstev. Letos je bilo rojenih 28, umrlo pa jih je 34. Vpisali so letos v matične knjige 53, zbrisali pa 106 oseb.
Ker je Rezija tipično izseljenski kraj, ki živi samo od emigracije, se precejšnje število Rezijanov rodi zunaj Rezije in poroči v drugih krajih. Leta 1961 je ob zadnjem štetju štela Rezija 756 družin, zdaj jih ima 660 ali skoro 100 manj. Samo od lani do letos je padlo število družin za 11. število članov v družini je 1. 1961 3,69, zdaj jih je 3,3. Rezija je edina slovenska občina v Furlaniji, ki ima skoraj polovico svojih izseljencev v notranji emigraciji v Italiji, predvsem v Milanu in Kanalski dolini ter polovico v tujini.
Glede Rezije nima dežela nobenega konkretnega načrta, ampak kar na splošno nekaj navodil in smernic o pospeševanju turizma, kmetijstva, o graditvi prometnih zvez. Dejansko so mali hotel, ki so ga lani končali, zgradili domačini Tosoni. Na račun predlanske povodnji jim je dala dežela nekaj denarja, da so pokrpali izprane in razorane ceste ter, po hudi demonstraciji Liščanov, so jim asfaltirali cesto do Lišča-ca. Domačini so že davno našli odgovor za to, da so jih oblasti popolnoma zapustile. Vedo, da ne morejo na nikogar računati in odhajajo mimo iz doline Vsem je jasno, da Rezijani ne morejo čakati, kdaj bo dežela na*la rešitev tudi zanie. Zdaj morajo odhajati po Italiji in v tujino, da sploh živijo. Preden se bodo mogli Reziiani ustaviti v Reziji, na bo preteklo še n«V»i let in se bo še sedanje nizko število prebivalstva zmanjšalo za tretjino.
** •
Državni pravdnik za videmsko pokrajino je v svojem letnem poročilu na generalnega državnega pravdnika v 'Prstu orisal potek sodnega delovanja v videmski pokrajini in se seveda pri tem dotaknil posameznih panog kriminalnosti. Ugotovil ie stacionar-nost kazenskih prestopkov v videmski pokrajini. Ce je v vsej pokrajini tak**" steni«, notam pa je v Beneški Sloveniji še mirneje, sat ni živega dinamičnega prebivalstva doma. O zločinih težje vrste je težko govoriti, da bi bili v Beneški Slovenili, pa čeravno je bilo nekaj težkih obsodb pred videmskim porotnim sodiščem, ker to niso bili pravi namerni zločini, ampak boli hude posledice iz vinjenosti, kot npr. primer prepira s smrtno posledico v Petjahu.
Ko govori državni pravdnik o krizi družinske ustanove, veljajo njegovi opomini glede dejanskih in ne formalnih ločitev zakoncev v polni meri za izseljenske družine iz Beneške Slovenije, kjer prihaja do stvarnih ločitev med možem in ženo, do tega. da možje ne izpolnjujejo svojih obveznosti do svoje družine, da slabo ravnalo s svojci, skratka, da jih je večletno izseljensko življenje odtujilo od doma in družine. Razne ločene družine se ne obračajo za posredovanje na sodnije, ampak teče življenje razbito naprej.
Prometnih nesreč je v vsej Furlaniji ogromno, v Beneški Sloveniji pa več v emigraciji kot pa doma, in ^ostikrat zaloti naše slovenske emigrante prometna nesreča na poti v domovino ali pa pri vračanju v tujino. V vsem le-
tu je bilo v videmski pokrajini nekaj nad 40 poskusov samomora, ali pa tudi izvršenih samomorov. Od tega jih je bilo nekaj tudi v Beneški Sloveniji, kjer živi precejšnje število starih duševno izčrpanih samotarskih ljudi. Mladinske kriminalnosti pa ne more biti mnogo v deželi, kjer ni mladosti. Tatvin je bilo tudi malo. Naleti se kvečjemu na krajo kokoši in zajcev.
A. R.
Naselje	1961	1967 razlika	
Njiva	187	135	—52
Osejani	566	538	—28
Solbica	424	425	+ 1
Na Beli	504	410	—94
Ravenca	382	290	—92
Liščac	116	116	—
Korita	72	61	—11
Učja	294	226	—68
Največ	ljudi Je	zapustilo	glav-
Nov potres na zahodni Siciliji
PALERMO, 14. — Potresomer: geofizikalnega inštituta univerze v Messini so zabeležili potres z jakostjo nekaj več kot pete stopnje ponoči ob 23.33. Središče potresa se nahaja v predelu Sicilije, ki je bil že opustošen v januarju.
V krajih, kjer so potres najbolj občutili, je prebivalstvo zapustilo svoje domove ter se vrnilo nazaj čez nekaj ur. Potres so občutili tudi v Palermu, toda brez hujših posledic.
ŽIVLJENJSKA POT SLOVENSKEGA REVOIMONAUJA
Ivan Regent: SPOMINI
PONESREČEN POSKUS ROPA V NESI VASI NA SARDINIJI
Dva ranjenca pri spopadu med karabinjerji in zlikovci
Agenti so streljali na dva mladeniča, ki sta hotela preplezati zid poštnega urada - Toča, krogel iz nekega avta
dell.° S!IVere’ kaklh 40 km od Mantove, je eksplodiral gorilni plin v nekem po-sopju. Eksplozija jo pokopala pod ruševinami nekega inženirja in njegovo služkinjo. Moški je umrl, zenska pa je bila ranjena. Policijske oblasti so aretirale delavca, ki je opravil dela pri popravljanju plinovoda
..........................................................................................-..................................................,,,,
Gibanje prebivalstva v lanskem letu
RIM, 14. — Po podatkih, ki jih je posredoval statistični urad IST AT se je lani v razdobju januar-november rodilo 874.866 živih otrok. To število je za 32.645 nižje od odgovarjajočega števila v letu 1966. Kvocient rojstev, se 'pravi Število rojenih živih otrok na tisoč prebivalcev, je znašal lani 17,9 a leta 1966 nekaj več kot 18. V istem razdobju je umrlo vsega skupaj 459 tisoč 832 ljudi, ali 15.543 več kot leta 1966. Kvocient umrljivosti je znašal torej lani 9,4 proti 9,1 v letu 1966.
Spričo tega je znašal lani naravni prirastek prebivalstva 415.034 enot. V primerjavi s predlanskim letom se je prirastek znižal za 48.218 enot.
Število zakonskih zvez je znašalo v razdobju 1967 353.423, ali 70.188 manj kot v odgovarjajočem razdobju predlani.
Število mrtvih otrok v prvem letu življenja je znašalo lani 28.515 enot, ali 2090 manj kot predlani. Kvocient umrljivosti je znašal torej 328 nasproti 34,1 v letu 1966.
Število mrtvorojenih otrok je znašalo v omenjenem razdobju 15.962 ali 1845 manj kot v letu 1966. U-strezni kvocient se je znižal od 19.2 na 17,9.
CAGLIARI, 14. — Davi ob 1. uri je nekaj roparjev skušalo oropati poštni urad v vasi Barisardo, kakih 10 km od Lanusei. Med roparji in karabinjerji je prišlo do spopada in dva zlikovca sta bila ranjena. Prvi je v resni življenjski nevarnosti, drugi pa se bo moral zdraviti štirideset dni.
Do spopada je prišlo, ko je patrulja karabinjerjev prišla z avtom pred poštno poslopje. Agenti so opazili dva mladeniča, ki sta skušala preplezati visok zid pred uradom. Karabinjerji so ju pozvali, naj se ustavita, toda zlikovca sta začela streljati. Agenti so odgovorili z ognjem ter ju ranili. Najtežje je poškodovan , 22rJ$ni Clpioyanjji Serra, lažje pa 20-jetni Giapluigi Virdis. Takoj,, Matp.^p, karabinjerji opazili neki avto. ki je bil parkiran kakih 60 metrov proč od poštnega poslopja. Nenadoma pa so sopajdaši ranjencev odprli na karabinjerje ogenj iz brzostrelk in pušk. Ti so odgovorili, toda brez uspeha, ker je šofer neznanega avtomobila pognal motor ter izginil brez sledu. Zdi se, da sta bili na avtomobilu dve osebi.
Serro in Virdisa so takoj odpeljali v bolnišnico. Na vsem tem področju so policija in karabinjerji postavili cestne bloke ter preiskali vso okolico. Iz Cagliarija sta prispela poveljnik karabinjerjev in kvestor.
Iz kraja Sassomarconl blizu Bologne pa sporočajo, da so 3 doslej še neznani roparji vdrli v krajevno banko ter odnesli s seboj skoraj 6 milijonov lir.
Bilo je okoli 15. ure, ko se je pred banko ustavil avto, iz katerega sta
skočila 2 zakrinkana roparja ter stekla proti vhodu banke. Tretji pa je ostal v avtu s prižganim motorjem. Prva dva roparja sta stopila v banko, kjer je bil en uradnik. Eden izmed zlikovcev, m je bil oborožen z brzostrelko, je ostal pri vhodu, drugi pa je z revolverjem v roki preskočil pregrajo 'n planil v ravnateljev urad. Prisilil je neko osebo, ki je bila pri ravnatelju, da gre v glavni urad. Ropar je nato prisilil ravnatelja, da odpre glavno blagajno. Zahteval je tudi, da se odpre blagajna v ravnateljevem u-radu, ki pa je bila na srečo prazna. Takoj nato sta zlikovca v teku zapustila banko, skočila v avto, ki se je z veliko .naglico odpeijai proti Bologni.
O ropih sporočajo tudi iz Lon-dona. Eden od teh se je pripeal v nekem podjetju, kjer sta 2 zlikovca oropala nekega uradnika občinske plinske družbe ter odnesla 8.000 funtov šterlingov. Drugi rop pa se je pripetil v predmestju Ken-sington, kjer so 4 roparji :dnesii iz neke tovarne, kjer kuhajo znan; angleški gin, 3.500 funtov šterlingov.
V New Yorku pa sta neki moški in neka ženska, ki sta bila oba zakrinkana, vdrla v neko banko ter odnesla s seboj 130.000 dolarjev.
Naiven izsiljevalec
MILAN, 14. — dergio Fischetti, star 35 let, je prejel nenavaden telefonski poziv. Neki neznanec mu je sporočil po telefonu dobesedno: »Položite 50.000 lir v koš za odpadke na trgu pred severno postajo.
Pod tem pogojem boste spet prišli do svojega avtomobila.«
Fischetti je sprva obstal, nato pa je obvestil o zadevi policijo. Agenti so ga poučili kako naj ravna. Moški je šel na trg pred postajo ter vtaknil med smeti ovoj v katerem je bil navaden papir. Kmalu nato se je približal naivni izsiljevalec, katerega so agenti takoj aretirali. Na kvesturi so ugotovili, da gre za 28-let-nega Guerrina Galla, ki je brezposeln in ki je priznal, da je on sam ukradel avto.
Kurji tat je ubil kmeta
CHIERI (Turin), 14. — Karabinjerji iz Chierija in Turina so celo noč zasliševali štiri osebe v zvezi s preiskavo, ki jo vodijo glede nekega krvavega dogodka, do katerega je prišlo že včeraj. Tedaj sta bila ranjena s kroglami iz puške kmeta Giuseppe Gariglio (ki je umrl pozneje v bolnišnici) ter Martino Ga-vatorta. ki je v življenjski nevarnosti
Preiskovalni organi so ugotovili, da je treba pripisati umor in poskus umora tatinski dejavnosti moškega. ki je kradel kure in piščance na travniku, katerega lastnik je Martino Gavatorta. Neznanec je uporabljal avtomatsko puško kalibra 22, ki je opremljena z ogluše-val^em In daljnogledom Agenti so našli puško.
Policijski organi so zaslišali neko žensko in njene tri sinove, iščejo pa še četrtega sina. ki je izginil orez sledu. Družina je prišla iz Si-jnopolija v Kalabriji.
Zvečer se je zvedelo da karabinjerji iščejo Carmela Fillettija, se pravi četrtega srna Puška, ki so jo našli, je njegova.
Sredi dneva tema v Milanu
MILAN, 14. — Davi ob 11 uri 1e na središče mesta legla tema. Gre za pojav, ki je precej pogost ni ki jp prisilil šoferje, da prižgejo žaromete in upravljajo avtomobile z največjo previdnostjo. Temo so povzročili temni oblaki, ki so se spustili do 100 metrov od zemeljske površine. Ker sploh ni bilo vetra in je vladal zelo nizek zračni pritisk, je «smog» ustvaril pravcato nepredirno temno zaveso hlapov.
V predmestjih pa je bil pojav zelo omejen in je vidljivost na vseh severnih avtocestah sploh precej dobra. Letališče Malpensa je zaprto zaradi megle, tisto v Linate pa je odprto Okoli poldneva je začelo močno deževati in temna koprena je začela hitro izginjati.
Lucia Bose
se je ločila od moža
MADRID, i4. — Sodišče je sprejelo zahtevo filmske igralke Lucie Bose. za zakonsko ločitev od moža, 'znanega španskega bikoborca Luisa Miguela Dominguina. Igralka je zahtevala ločitev prejšnji mesec. Sodišče ji je zaupalo varstvo nad štirimi otroki, pravico, da živi v zakonski hiši ter prejema preživnino. Koliko bo ta znašala, se še ne ve.
Pri Cankarjevi založbi v Ljubljani je izšla postumna izdaja Spominov Ivana Rsgenta. Ne preobsežna, okusno opremljena knjiga, (oprema Matjaž Vipotnik), s spomini nedavno umrlega Ivana Regenta, našega najstarejšega aktivnega političnega delavca in borca za pravice delavskega razreda, dolgoletnega tržaškega politika, predstavnika Italijanske komunistične partije v Moskvi, člana najvišjih povojnih slovenskih upravnih in političnih teles, do smrti aktivnega javnega delavca, pomeni gotovo obogatitev slovenske memoarske literature. Glede na bogato politično življenje Ivana Regenta in glede na njegovo udejstvovanje pa pomeni knjiga tudi dragocen vir za spoznavanje slo-venske politične zgodovine novejšega časa, še posebej pa dragocen vir za proučevanje in spoznavanje političnih borb, spopadov in razmer v Trstu v času pred prvo svetovno vojno, med njo in neposredno po njej. Gre torej za knjigo, ki bo kljub temu, da ni zaključena in kljub temu, da v njej Regent ni povedal vsega, kar bi lahko, pomenila dragoceno pričevanje vredno vse pozornosti in vsega upoštevanja Kot večina spominskih knjig, se tudi Regentova knjiga pričenja s prikazom avtorjeve mladosti. V prvem poglavju govori Regent o svojem domačem Kontovelu, o svoji družini, šolanju na Proseku, pa tudi o socialni} razmerah v rojstni vasi., kjer je bilo v njegovem času še več revščine kot dandanes. Drugo poglavje nosi značilen, pri Gorkem izposojen naslov «Moje univerze». V njem pripoveduje Regent, kako je delal po tržaških žganjarnah, kako se je s trdim delom vajenca, delavca, raznašalca. točaja in podobnimi poklici prebijal skozi življenje, obenem pa se izobraževal. Seveda je bila to trda šola življenja, v kateri pa si je Regent ustvaril tudi svoje politično prepričanje, kateremu je ostal zvest do svoje smrti. Priključil se je naprednemu delavskemu gibanju, se udejstvoval na delavskem odru, pa tudi pri stavkah, pri demonstracijah in v sindikalnem življenju. Regent je postal socialist,
pripadnik tržaške sekcije Jugoslovanske socialno-demokratske stranke. Bogato politično udejstvovanje je prekinila prva svetovna vojna, katere se je Regent tudi udeležil. Po vojni, ko je Trst prišel pod Italijo, so se tržaški socialisti in njihova organizacija Slovencev in Hrvatov pod Italijo, pridružili socialistični stranki Italije. Ko je prišlo v stranki do diferenciacije, je Regent postal član Komunistične partije Italije in eden njenih najvidnejših vodilnih delavcev. Razumljive je, da mu je s pritiskom fašizma grozila neprestana nevarnost. Fašizmu se je izognil z begom v Ljubljano, potem ko je bil štirikrat aretiran in ko je partija sklenila, da bo iz Ljubljane laže vodil delo v Trstu. Leta 1927 je prišel v Ljubljano, vendar je ostal tu le krajši čas, saj so ga že spomladi leta 1929 izgnali kot nezaželenega gosta. Odšel je v Pariz, od tam v Bruselj in slednjič v Moskvo. S tem se je končalo prvo, tržaško obdobje Regentovega političnega dela. In temu svojemu življenju v rodnem Trstu posveča Regent v knjigi spominov največ prostora. V tem delu sega tudi najbolj v podrobnosti in osvetljuje razmere v Trstu kakoi le malokdo drug. Regentovo pričevanje o odnosih med italijanskimi iredentisti, slovenskimi narodnjaki, italijanskimi in slovenskimi socialisti in o vse močneje razvijajočem se socialističnem gibanju predstavlja vsekakor dragocen vir za proučevanje in analiziranje razmer v Trstu neposredno pred prvo svetovno vojno in neposredno po njej. Regent se je v Trst vrnil po drugi svetovni vojni. Toda o tem svojem bivanju govori sorazmero-ma malo, ugotavlja le nekaj napak, ko so politiko tržaškega delavskega gibanja vodili ljudje iz Ljubljane in Beograda, tudi taki, ki Trsta niso poznali. Vendar pa izreka vse priznanje tržaškemu proletariatu, ki je napravil vse, kar je mogel, da bi Trst postal del socialistične Jugoslavije.
Drugi del spominov posveča Regent svojemu bivanju v Moskvi, kjer je živel od leta 1930 do 1945. Najprej je bil zaposlen pri Mednarodni rdeči pomoči, nato pri
iiiiiiiHiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiMiHiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiimiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiu
ESPERANTO, LATINŠČINA DEMOKRACIJE
Svobodni pouk esperanta v srednjih šolah?
Uspešno sodelovanje na evropski ravni
Mednarodni jezik esperanto bo dosegel svoj smoter v današnji jezikovni zmešnjavi le takrat, če ga bodo poučevali v čimvečjem številu šol vsaj kot neobvezen predmet. Zalo je bi’ na iniciativo dr. Maria Dazzinija iz Masse (Italija) sestavljen stalni organizacijski odbor v Mariboru (Jugoslavija), ki je lansko leto meseca marca združil v tridnevni konferenci zastopnike gornjih držav h koristnemu posvetovanju za usklajevanje naporov za uvedbo espe-t ranta v šole.
Ali gre morda za pustno šemo? Ne, prikupna deklica hna na glavi klobuček, ki je izdelan iz blazine za puder
iiiiiiii milimi iiiiiiiii n im mini hi mm n umili mm n min um m mi mini n n n um m umu iiiiiiiniiii,umni
«ŽELEZNIČAR SMRT1» SPET PRED POROTNIKI
Razveljavljena razsodba proti Franzu Novaku
Pomanjkljiva pojasnila predsednika porotnikom prve stopnje
Čarovnik je ubil mladega črnca
AKRA (Gana), 14 — Policija bo drevi aretirala Čarovnika Kwaku Marka, ki je obtožen namernega umora, če se mu ne bo posrečilo, da spet oživi mladeniča, katerega je lastnoročno ubil. čarovnik je izjavil, da bo mladenič ponovno zaživel prav danes zvečer.
V neki vasi v osrednji Gani je čarovnik prikazoval prebivalstvu svoje nadnaravne sposobnosti. Med drugim je dejal, da lahko ubije človeka ter ga spet spravi k življenju, šofer Samuel Nuhu se je prostovoljno javil, da W čarovnik opravi! poskus na njem. Kwaku Mark ga je silovito udaril po vratu ter počakal, da mladeniču odteče kri. Nato ga Je položil v krsto ter zakopal. Policisti pričakujejo noč, da bi aretirali morilca, če Nuhu ne bo več oživel.
DUNAJ, 14. - Avstrijsko višje sodišče je razveljavilo oprostilno razsodbo, ki jo jo dunajsko porotno sodišče izreklo 6. oktobra 1966 proti znanemu nacističnemu zločincu Franzu Novaku. Višje sodišče je razveljavilo razsodbo, ker je menilo, da primer ni bil pravilno pojasnjen porotnikom. Zato je sklenilo, da se bo obravnava vršila še enkrat na prvostopnem sodišču Proti oprostilni razsodb: je nastopil javni tožilec dr. Schmieger.
Esesovec Franz Novak, bivši Eich-mannov pomočnik, je znan pod vzdevkom ((železničar smrti«, ker je organiziral med zadnjo vojno številne železniške prevoze Judov v taborišča smrti.
V obrazložitvi razsodbe 6 oktobra 1966 so porotniki menili s sedmimi glasovi proti enemu, da je Novak kriv, toda s štirimi glasovi proti štirimi so pritrdilno odgovorili na vprašanje, če je bil obtoženec prisiljen, da izvrši ukaze, Id jih je prejel. Spričo neodločenosti glasovanja, je bil Novak oproščen. Po mnenju javnega tožilca pa porotniki niso imeli jasne predstave o pojmu «prisllna izvršitev višjih u-kazov«, ker je bila pojasnitev, ki jo je podal predsednik sodišča, po manjkljiva. Višje sodišče je sprejelo to tezo ter sklenilo, da bodo Novaka še enkrat sodili. Porotnemu sodišču bo predsedoval neki drugi sodnik.
njim ter udarila enega s pestjo. Agenti so jo odpeljali na kvesturo, jo aretirali in prijavili sodišču zaradi številnih prekrškov.
Eksplozija plina porušila hišo
Nasilna dolgolaska
RIM, 14. — Policijski agenti prvega okrožja so davi aretirali 17-letno dolgolasko Immacolato Sten-dardi iz Francavilla Fontana, ki pa stanuje v Tarantu. Dekle je spala v eni izmed številnih jam na Kapitalu. Ko je Stendardijeva zagledala agente, se je zapodila proti
rnAUENZA, 14 - Zaradi plina, - Je uhajal iz plinovoda, je prišlo do hude eksplozije, ki je skoraj popolnoma uničila neko poslopje v središču mesta. V tistem trenutku Je r ia doma 44-letna Anna Ma-caro Zenska je prižgala vžigalJco ter s tern povzročila eksplozijo, ki Jo je hudo opekla Progno h- pridržana. Lastnica poslopja ki ie bila v neki bližnji sobi, je ostala nepoškodovana. Prav „ako so ''ih nepoškodovani tudi člani neke družine, ki stanuje v prvem nadstropju
Dva avtomobila zletela v zrak
CATANIA, 14. — Neznanci so vrgli v zrak z dvema močnima eksplozivnima nabojema dva avtomobila, in sicer en «opel kadett« in en «flat 600». Atentat je bil izvršen na Trgu Bovl v zgodnjih jutranjih urah. Pritisk zraka je razbil šipe na številnih oknih raznih poslopij v bližini. Prebivalstvo se je seveda hudo prestrašilo, avtomobila sta popolnoma uničena.
Zadevo preiskujejo karabinjerja in agenti letečega oddelka. Domnevajo, da je bil atentat napravljen zaradi maščevanja. Lastnika avtomobilov sta 42-letnj trgovec Fran-cesco Guglielmir.o in 30-letnl Be nedetto Santapaola. Oba sta bila že večkrat kaznovana zaradi tatvin in izsiljevanja.
Letos bo 1. maja konferenca nadaljevala v Mariboru svoje delo. Članica usklajevalne konference postane še Zveza bolgarskih esperantistov, saj je tamkaj — prav tako kakor v Jugoslaviji — mogoč neobvezen pouk mednarodnega jezika v šolah. Ker je ob koncu lanskega leta tudi na Poljskem izdalo ministrstvo za prosveto odlok z učnim načrtom za triletni neobvezni pouk esperanta, bodo tudi poljski esperantisti povabljeni na konferenco. Jugoslovanski in avstrijski esperantisti imajo pri svojih prizadevanjih moralno zaslombo na najvišjih mestih: predsednik Tit' podpira humane smotre esperantizma, predsednik Jonas pa je sam aktivni esperantist.
Italijanski esperantisti se ravnajo po načelu kdo’ vztraja, doseže smoter. Po vzorni pripravi je bil novemora 1964 predložen rimskemu parlamentu predlog pod štev. ISI6 za svobodni pouk esperanta na srednjih šolah Predlog je sedaj v ro-ah referenta Vlil komisije poslanske zbornice in e sperantisti upajo da bo prišel pretres pred kui-cem sedanjega za sedanja parlamenta, saj podpirajo predlog pomembne osebnosti kakor minister za javni pouk prof Luigi Gui, prensedmk Vlil komi sije poslanske zbornice prof. Er mini. G. Rufo in mnogo drugih
Umevno je dr podpirajo priza devanja italijanskih esperantistov pristaši te ideje pr vsem svetu, saj bi pozitive sklep italijanskega parlamenta bil v interesu mednarodnega sporazumevanja, širjenja kulture in miroljubnega sožitja narodov.
V visoki starosti 87 tet, po 70 letih plodnega dela, je predvčerajšnjim umrl v Rimu znani italijanski komponist lldehrando Pizzetti, ki je obnovil italijansko glasbo po Verdiju. V svojem dolgem življenju je Pizzetti komponiral 13 oper in razne druge skladbe. Pokopan bo danes v Parmi
založbi, ki je izdajala marksistično literaturo v tujih jezikih, deloma tudi pri moskovskem radiu-Regent lepo pripoveduje o Moskvi, vendar ne skriva trdega življenju, ki je bilo vse drugačno kot so mu očitali. Bil je to čas, ko so morali tudi politični delavci stiskati pasove, čas, ko je Regent moral ves čas stanovati z družino v eni sobi šestsobnega stanovanja, skupaj s šestimi drugimi družinami, čas, ko so Sovjetsko zvezo pretresale najhujše čistke. Ena tretjina njegovih sodelavcev in prevajalcev pri založbi je izginila bret sledu. Regent je vse srečno pristal in se proti koncu vojne preko Beograda vrnil v Slovenijo-Gotovo bi nam Regent o svojem delu in življenju v Moskvi povedal lahko še vse več. Vsekakor so njegovi spomini bolj splošni, čeprav nam vseeno povedo dovolj zanimivega. Po krajšem obdobju v Trstu se je leta 1947 Regent za stalno vrnil v Ljubljano. S tem pa se njegov’ spomini nehajo-Škoda. Spominom je dodanih še nekaj poglavij posvečenih avtorjevi življenjski tovarišici Mari, spominom na Ivana Cankarja, Henrika Tume in Etbina Kristana.
Spomini Ivana Regenta, čeprav ne do kraja napisani in nepopolni, napisani z iskreno željo P° objektivnem pričevanju o razmerah, bodo predvsem dragocen vir za spoznavanje političnih in družbenih razmer v Trstu, za proučevanje slovenskega in tudi italijanskega delavskega gibanja. Ob njih pa bodo brale’ podoživljali tudi razburkan^ življenjsko pot velikega revolucionarnega delavca, ki ga je življenjska pot po trdem delu pripeljala do odgovornih položajev doma in v tujini.
SL Ru-
Mladika št. I
V drugi polovici januarja je izšla januarska številka Mladike, Ker se druga številka še ni pojavila, lahko še vedno pišemo o prvi. Revija se v svoji zunanji obliki in ureditvi ni spremenila od prejšnjih letnikov. Tudi uredniški odbor je isti z majhno spremembo: izpadla je Marija če-ščut in namesto nje je vpisan Emil Valentinčič. Poleg nepodpisanih so dali svoje prispevke za to številko Prane Jeza, Borut Križman, Maks Šah, Marija Gorjup, Rado Bednarik Jože Peterlin in Martin Jevnikar
Številka se prične že na platnicah s cPismi nam in vam”. Moramo se kar strinjati, kadar ta pisma obravnavajo primere, ko so ponekod v cerkvah samo italijanski napisi, čeprav so tam tudi — ali sploh samo — slovenska maše. Drugo pismo se pritožuje, da je bil božični spored na radiu Trst A premaio prazničen. (1a dopis se nam zdi kot kako nape-Ijavanje vode na določeni mlin-) Skoraj neizogiono je postalo, da se (skoraj, v vsaki številki kako pismo dotakne Kulturnega doma-In potem se Kdo sklicuje na ločno, jasno, odkrito, pošteno» P*' smo Dušana Bufona. V uredniškem odboru Mladike pa sta vsaj dva gospodu, ki bi lahko brez Bufona in še koga drugega jasno povedala, da ni nobene resnične ovire, da bi bili «združeni osi Slovenci ob Kulturnem domu*-V decembrski številki je napisal Jože Peterlin, da bi bila za nastop zborov, ki je bil v Marijinem domu v Rojanu, bolj primerna dvorana v Kulturnem domu’-«... sodimo, da bi lahko najelt veliko dvorano za en večer, če že m mogoče doseči soglasja o skupni upravi in lastništvu.» Prireditelji nastopa hi prav gotovo dobili dvorano če bi le izrazi^ željo. V pismih je še govor 0 športu in se moramo tamkajšnjim izvajanjem samo pridružiti ,rl pravilen je tudi odgovor glede vznemirjanja tukajšnjega italijanskega dnevnika zaradi napisov ’> šempotajski cers.,,,
Jeza je očitno svojo zgodbo N begunskem taoorišču* potegnil ,z kakega predala, kier je že dljf časa tezah kar pa ji ni koristilo: m se s starost io poplemenitila, kol vino, le d’$i po starem-Zelo zanimiva r zlasti za tiste, se posebej s tem ukvarjajo) J® objava Pesmi o sv treh kralji'1 v starem tržaškem ali okoliškem slovenskem dialektu. Pesem I11 objavil Maks Sah. ki navaja, da je od dijakinje Mirjam Mikolj s srednje šole v Rojanu dobil knjižico «bukovnikan Jurija Pertotn iz Trsta V knjižici, iz katere m vzeta ta pesem, je navedena minica 1853.
Pesmi za to številko sta sicet prispevala Slavko in B.M. - P°' leg nepodpisane pesmi — molltve na prvi strani S Pavlom VI. Pr°-simo za mir. Rado Bednarik nadaljuje spis Stan gradovi na Goriškem in v tej številki obravnava Stmaver. Martin JevnikC pa v tej številki nadaljuje razpravo Sodobna slovenska zamejska literatura, za to nadaljevanje sta prišla na vrsto Alojz Rebulo in Vinko Beličič.
Precej prostora je v številki posvečenega raznim kulturnim dogodkom (Gostovanje ljubljanske Drame, Ud oktobra do jaguarja v Katoliškem domu (v Gorici), Ob dveh orgelskih koncertih v Gorici, Tržaška ljudska prosveta). M Sah poroča o Mohorjevih knjigah za 1968 Na dveh straneh pa so razni praktični nasveti (Zena in dom). Pod naslovom Odločne besede iz zlo-venske prestolnice piše revija 0 tako imenovanem «limitu« v Jugoslaviji ter nato navaja odlomek tz intervjuja, ki ga je ta beograjsko Politiko dal predsednik IS SRS Stane Kavčič.
ČETRTKOVA ČRTEČA
Metoda brez bolečin
Marvin Geller je prišel v ponedeljek zjutraj v pisarno z občut-£om, da je živlienje dolgočasno in
konvencionalno.
Obstal je pred vrati iz mahago-ne da bi čuti! ponos in vzne-™Tjenje ob pogledu na zlate črke, , so kazale njegovo funkcijo na en svetu. Z vzdihom je odklenil kpučavnico in vstopil. Niti pogled na svetle instrumente novega amal-Oomatorja in urejenost ga ni razjarila. Kljub temu se je nasmehih Joani Frobes, svoji asistentki, k° Je prišla v službo
— Napraviti morate posnetke se-ajev gospe Holanri, — je rekla aekle veselo. — Spomnim pa naj 'os tudi na aosces kočnikov gospoda Feuerja.
~~ Dobro! Ali je Usti Smith kli-oi Po mojem odhodu?
" da, je! — je začela listati Jr beležnici. — Rekla sem mu, ste danes zasedeni, pa je bil ,ljaien 'a je rekel, da bo kljub temu prišel.
'p Čuden človek. Dajva, začniva.
■	razpoloženje se je malo zbolj-Si ,^o se je ubadal s problemi W]ih pacientov, in do popoldne-. Je bil celo prepričan, da je tegovo delo pomembno. Toda niti
Pustolovsko.
b eni uri mu je Joan javila: r~~ Tu je spet tisti moški, Smith. l Fletcher je odpovedala, ta-da ga lahko sprejmete, če hotele.
~~ Naj vstopi.
Smith je bil nizke postave, moden moški s širokimi rameni in °zavim obrazom. Nasmehnil se je u odkril vrsto nenegovanih zob. umljivo je pogledal zobozdravniki stol, ko pa se je obrnil k dok-je imel v očeh strah . r kvolite! Ali ste imeli kakšne ezave ali želite samo pregled?
«,r~ Povedal vam bom, doktor. — JeQov glas je bi! hripav. — Tu 'boli, zadaj.
Marvin je pogledal zob in videl el>ko luknjo. Tudi drugi zobje ni-!0 bili dobri.
Nekaj zob imate pokvarjenih, bolj^a ie šestica. Tu vas tudi
~~ Ali boste vrtali9 hud b°m morc'l' Pa ne bo.
■	Nikar, prosim vas, slišal sem e za te posege brez bolečin. Ne trjarriem. Vrhu tega nisem prišel
nar.udi z°b Mislil pa sem. da je to “iboljša pot, da pridem do vas. ~~ Ne razumem vas! Kaj želite? n ~~ Prišel sem zaradi majhnega rnk'	mo! prijatelj odpira
.^zdravniško ordinacijo in bi dokupiti vašo kartoteko. rn~'-J'a ul naprodaj. To so kartice i,™ Pacientov z opombami o nji-hovtb zobeh.
n~~ J^or^a boste napravili izje-°- Plačam vam tisoč dolarjev?
" Ali ste nori?
— Dobro, dobro, doktor, deniva iva tisoč.
,,~7 Gospodična Forbes! — je za-Vp'l Marvin.
redu, nikar ne vpijte! Raz-jutri bom spet prišel. To-zoi Padite- moj prijatelj je lahko el° grob.
~~ Alj ste me klicali?
Nič. grem. Hvalo za pregled. slednjič vam bom dovolil, da vrtate.
je odšel, so se Marvinu tre-sle roke.
, b desetih naslednjega dne je stopila v ordinacijo. rt-T. Pekla sem mu da ste zase-aent■ toda on...
" Kdo?
7. Smith! Pri telefonu je. uarvin je vzdihnil, se opravičil
'"Hill
pacientu in sel k telefonu.
— Zdravo, doktor! Ali ste razmislili o moji ponudbi?
— Niti za hip. Ni naprodaj.
— Potem poslušajte To je moja zadnja ponudba Tri tisoč. Ob pol šestih bom prinesel denar.
— Ni vam treba hoditi sem, — je jezno rekel Marvin. — Izgubljate čas. Vse, kar lahko storim za vas, je. da vam popravim zobe.
Pojavil se je točno od pol šestih.
— Kako ste se odločili?
— Najprej poglejva tisti zob, dokler vas ne začne zares mučiti.
— Kakor želite.
— Ne bo dolgo trajalo. Sedaj vam ga bom očistil. Prišli boste spet čez dva dni in končano bo.
Marvin je začel delati in je pozabil, zakaj je bil prišel njegov pacient. Hitro je končal.
— Ali je bolelo?
— Nič hudega ni bilo, doktor. — Iz žepa je privlekel debelo ovojnico.
— Tri tisoč dolarjev. Vaši so!
— Žal mi je, nisva se razumela.
— Upal sem, da bom stvar končal brez bolečin, pa vidim, da ne moreva. — Smith je potegnil revolver. — Vidite, kaj se zgodi, če ste trmasti, pa bi lahko bili za tri tisoč dolarjev bogatejši. Sedaj ne boste dobili ničesar. Dajte posnetke iz kartoteke
Marvin je izvlekel dva predala, na katerih je pisalo POSNETKI, in ju dal na mizo.
— Hvala vam doktor. Moj prijatelj bo zelo srečen. In hvala vam zaradi zoba. Z užitkom bom nocoj pojedel zrezek
Marvin je topo gledal v vrata, ki so se zaprla, nato pa je stekel k telefonu.
— Tu poročnik Gregg, — se je oglasil glas s nolicije.
— Čujte, ime mi je Marvin Geller, zobozdravnik. Neki pacient je bil pri meni in mi je ukradel posnetke zob mojih pacientov. Ali se je zgodil kak umor? Ali ste našli koga ubitega, pa ga niste mogli identificirati7
— Čakajte, ne razumem...
—Od mene je hotel kupiti posnetke, ko pa mu tih nisem hotel prodati. mi jih je vzel s silo. Če ste našli kakšno truplo, želi morda preprečiti identifikacijo.
— Torej, kaj vas navaja k misli, da gre za umor? — je vprašal Gregg.
— Če so trupla iznakažena, opečena, lahko napravimo identifikacijo samo po zobeh. Zobje so bolj značilni kot prstni odtisi. Poleg tega mi je ponudil toliko denarja. Gotovo je bil kak moj pacient njegova žrtev, če < trupla ste boste mogli identificirati, ne boste- raziskovali naprej Ali ste imeli kaj takega pred kratkim?
— No, imeli smo. — je priznal poročnik Gregg in si tri brado. — Pred tremi dnevi, zraven ceste v grmovju. Moško truplo, skoraj upepeljeno.
— To je moral biti kak moj pacient. Preglejte vse moje paciente, pa boste ugotovil’ kdo ie ubit. Nato boste našli morilca.
■— To ne bo ahko. Gotovo se je dobro skril. Ali mi ga lahko opišete?
— Seveda, m-irda pa niti ni treba, — je rekel Marvin zmagoslavno. - Vede> sem da nekaj ni v redu. pa sem mu vrtal zob do živcev in dal plombo, ki ne bo trajala niti po! ure. Zob ga bo tako zabolel, da bo moral iti k zobozdmvniku. Obvestite vse zobozdravnike v mestu in sam vam bo priletel v naro'je
FAY STREET
Goriško gledališče iz Nove Gorice bo uprizorilo v soboto, 17. februarja, ter v nedeljo, 18. februarja, Molierovi komediji Ljubosumni godrnjav in Zdravnik po sili. Na sliki prizor iz Zdravnika po sili
Po prvem nastopu Studia z Rušim mostom
Nagibov, ki so pripeljali do usta novitve STUDIA Slovenskega gledališča v Trstu, je kajpada več. Z ene strani želja in namen, da bi Studio v sklopu SG nadomestil tisto vrzel v samem osrčju repertoarne politike SG, ki ima razumljivo svoje povsem lokalne zahteve, z druge strani pa, da bi Studio vzgajal nov gledališki kader, vendar ne akademski, ampak in predvsem z živo prakso na samih gledaliških deskah.
Pred dnevi smo prisostvovali krstu Studia in za sedaj bi bilo morda prezgodaj pisati o njegovem pravem poslanstvu, ki pa se bo prav gotovo izkristaliziralo na naslednjih produkcijah, mogoče čez eno, dve leti. Tedaj nam bo njegov namen popolnoma jasen, čeprav je Studio s svojo predstavo stopil »e življenje« z že začrtanim programom. Eno pa je vsekakor jasno: če bo Studio nadaljeval in vztrajal, bo nedvomno opravljal pomembno in nujno potrebno kulturno vlogo, saj je pri nas taka praksa (glej Mali oder SG!) le premalo znana in cenjena. Vesti in podatki o podobnih skupinah v drugih naprednejših državah, vsaj kar se tiče gledališča (češkoslova-
. IIIIIII1II II i n 11II i II i III mn   II i ■M1MIIIII ■< i III i II i IM i     lil i Ml       nun
ENA OD ŠTEVILNIH SLIK Z VIETNAMSKEGA BOJIŠČA
Pričevanje enega od očividcev o bitki za Ke San
Triurni spopad vietnamskih borcev za svobodo s četo ameriške pomorske pehote Niti eden od ameriških vojakov ni ostal živ
Objavljamo naslednje pričevanje nekega vietnamskega partizana, kot je to bilo ponatisnjeno v hanojskem tedniku «Le courrier du Vietnam«, in sicer zaradi tega, ker pred stavijo res avtentičen drobec tistega vzdušja in dogodkov, ki označujejo zadnjo veliko in nepričakovano uspešno o-fenzivo vietnamskih narodnoosvobodilnih sil, spričo katere je ne samo navdušeno onemel ves napredni svet, marveč predstavlja ta ofenziva tudi resen opomin tako za ameriške napadalce±kotmnjihove saj-. ganske hlapce, fc'i so doslej bržkone™ živeli o iluzijah, da je vietnamska narodnoosvobodilna vojska že izčrpana in da je morda potreben le še kratek čas, ko bodo oni zmagovalno zavladali nad vsem Južnim Vietnamom, zatem pa uničili še Severni.
Akcija, ki jo je opisal neznani vietnamski borec, je bila izvršena neposredno pred veliko ofenzivo zadnjih dni, oziroma sodi med tiste vojaške uvodno-pripravljalne naloge, ki so se kmalu zatem razširile v vseobsežno ofenzivo. V tem primeru je opisana bitka, ki se je zaključila z zavzetjem mesteca Ke San, le par kilometrov oddaljenega od istoimenskega ameriškega oporišča, kjer je danes od osvobodilnih enot obkoljenih okrog 5000 pripadnikov ameriške pomorske pehote.
V isti številki tednika «Le
,*iiiniiiiniii||||imi|„,|„„IMIiiiiiiniiinilmimiiiiniimi||||„,M||,|,„„„H„|„„,„|„(,llinilIlll,lllnm„lllI(ll)lllllllll|1|I|||I|||lM|1(|1|||H(|||('^j|||(n|((Jn||||
Modni kotiček
Nekaj drobnih is Pariza in tudi z onstran Atlantika
Kam s cvetjem «hippijev» in s «starimi novostmi?»
s„^e^aj vesti iz sveta ženske in e«a tudi moške mode:
jJ-O- februarja so v Parizu odprli iažp razstavo pletenin in trikolo i J}a kateri je prvič sodelovati.- ■	10 italijanskih modnih hiš
Hi 'adustrijskih podjetij s plete-itali- ’ k’ 80 prikazala najnovejše vranske modele iz pletenin in Jan etll’kB blaga in trikoja. Itali-razstavljavci so prišli na ■nenjer	....
pariških modnih ustvarjal-
Vai. ,"'!no modno manifestacijo na eeu, , Pariških modnih ustvarjal-ve$' k' so hoteli tako potrditi sloki ga italijanske pletenine uži-a se je zaklju-
Vai« ll«ujansK eiia Manifestacija fin ? velikim moralnim pa tudi ljavn®n'm uspehom vseh razstav-jjtTlC(rv- Pa tudi organizatorjev, ki ku, Je uspelo prikazati številnim Plete ni’ kaj zmorejo na področju • enia evropski modni ustvar-
jalci.
(jriJLJ0casno so v Parizu otvorili še stacr portlemt>no modno manife-visnu0, tekrut namenjeno moški je »	m°d*- Na tej modni reviji
stavi' *<)va*° 21 italijanskih raz-niki. avc.ev’ ,r*ed temi nekaj last-di iV Priznanih modnih hiš, pa tu-dt.- Žfateikov tovarn za izdelovanje Sitih'” ter spomladanskih in zim-Sra. Plaščev, kravat, pletenin, °ba.i r°kavic in šalov. Revija je V1 «ala modele italijanske moške lansko, m<Kje' modele raznih itali-tie ? , P^utibues, pa tudi števil-pol *t>'akcije konfekcije za široko tej snJ° »Italijanska linija* je na Ion,. H^aiui manifestaciji doživela kritin ,aia.nJei saj so ji modni več f' .ln. dopisniki pripisali naj-avtrnih modnih novosti, ki bo-
do imele uspeh med moškim svetom.
Moda »hippie* se je iz Amerike z naglico preselila v Anglijo, sedaj pa kaže, da bo zajela tudi druge države in celine. Vsaj tako lahko sklepamo iz vesti, ki jih prinašajo razni modni časopisi in ki napovedujejo tej modi, ki daje prednost raznih rožnatim oblačilom ter okraskom iz cvetja, velik uspeh. V Londonu, pa tudi v Parizu so v teh dneh v prodaji številni okraski iz cvetja, iti niso namenjeni ie za pustne prireditve, temveč naj bi jih mladi ljudje nosili tudi spomladi in poleti Gre za ogrlice, uhane, prstane, pa tudi za razna oblačila, ki so vsa v znamenju cvetja. Trgovci so postavili v svoje izložbe celo zapestne ure, ki imajo namesto številk različne cvete. Razen tega je že mogoče srečati na cestah številne mladeniče in mladenke, ki imajo obraze pobarvane z raznimi risbami, ki predstavljajo cvetove. Pravijo, da je ta moda nekak odgovor mladega sveta na vse grozote, ki jih svet preživlja in ki jih ne zna rešiti drugače kot z vojnami in drugimi podobnimi podvigi. In res so bili prvi oznanjevalci te mode mladi ljudje, ki so že s pesmijo in poezijo skušali pred svetovno javnostjo protestirati proti sedanjim razmeram v svetu. Namen bi bil torej plemenit, toda efekt omenjene mode ostaja kljub vsemu tak, da se zanjo nekdo, ki da na svojo zunanjost in ki ni za razne modne ekstravagantnosti, resnično ne more ogreti.
že številni modeli, ki spominjajo na oblačila iz let okrog 1930, ko je bilo tamkaj gangstrstvo v polnem razcvetu. To novo modo je navdihnil film «Gangšter story», ki ga sedaj vrtijo v raznih evropskih prestolnicah in tako je mogoče srečati na pariških in londonskih ulicah dekleta v dolgih krilih, moško krojenih srajcah in z značilnimi čepicami na glavi, fante pa v črtatstih oblekah, telovni-,kih, živobarvnih kravatah in s klobuki, ki so jih nekoč nosili znani ameriški gangsterji. Da bi bili še bolj originalni, nosijo nekateri mladeniči tudi brazgotine na obrazu, ki pa niso prave, temveč iz posebne plastike, ki jo je mogoče s toplo vodo odstraniti.
Moda pač ne miruje In vse' te modne novosti spadajo pač v njen svet. Na srečo jim ogromna večina np sledi, sicer...
courrier du Vietnam»» je bil objavljen tudi izvleček zadnjega vojnega poročila narodnoosvobodilne vojske, kjer je med drugim rečeno. «V l. 1967 je narodnoosvobodilna vojska onesposobila 365 tisoč sovražnikov (od teh 170 tisoč Arne-rikancev in tujih plačancev), 53 bataljonov, 20 eskadronov, številne oklepne oddelke, 3200 letal in helikopterjev, 8500 vojaških vozil (od teh 4000 o-klepnih), 730 topov, 200 ladij, 58 lokomotiv in nad 100 vagonov.«
Toda. prisluhnimo zdaj raje pripovedovanju neznanega junaškega vietnamskega borca za svobodo.
Ob 9. uri spopad, do katerega je prišlo med enoto narodnoosvobodilnih sil na eni strani in skupino ameriške pomorske pehote na drugi strani na gričevju blizu vasi Soa (na severozahodu od kraja Quang Tri), je bil že takoj v začetku silovit. Izkoriščajoč svoj ugoden položaj na nekem griču, Amerikanci z bombami uničujejo vse pred sabo, ozemlje, ki ga drže naši, je v ognju. Videč svoje tovariše v stiski, je Le Van Suk zaprosil svojega poveljnika skupine, naj mu dovoli, da z dvema borcema poseže v boj in nasprotnike napade z boka
Ko mu je poveljnik to dovolil, so Suk, Mong in 6u v teku odšli. Napadeni iznenada, so se mnogi Amerikanci rjoveč od strahu u-maknili. Zatem so svoje orožje namerili proti trem napadalcem. Potem ko so bili dosegli svoj namen, da- namreč pritegnejo sovražni ogenj nase, so tudi naši trije skušali natančneje usmerita svoj ogenj. Skrit za debelim drevesom, je <5u iz svoje strojnice spuščal dolge rafale, vtem ko sta Mong in Suk, ležeč zraven njega na trebuhu, zelo natančno streljala iz svojih pušk
Neki ameriški častnik, ki je čepel za večjo skalo, se je od časa do časa dvignil, da bi ogenj svo-Jilj ljudi usmerjal s pomočjo nekakšne rumene zastavice. In vsakokrat se je nasprotnikov ogenj oglašal s podvojeno močjo.
«Treba ga je primorati, da u-molkne,» si je govoril Suk, vtem ko je lezel proti Mongu. Z znamenjem ga je opozoril, naj odpre oči. Mong je nameril svoje orožje proti skali, zadržujoč dih. Ameriški častnik, hoteč Izkoristiti krajši premor v streljanju, se Je za svojim skrivališčem dvignil, da bi znova s svojimi popravki pomagal uspešneje usmeriti ogenj svojih mož. Mong je pritisnil na sprožilec Oficir je padel vznak ter Izpustil iz rok rumeno zastavico. Druga dva, kot da bi prišla ob pamet, sta se dvignila za skalo in Suk ln Mong sta ju potolkla.
Da dl odvlekli trupla svojih častnikov, so štirje ameriški vojaki skušali priti do njih polzeč po tleh. Vtem ko so se nam njihove glave, ki jih je edino bilo moč videti, počasi približevale
Johnson je trdil, da je v Vietnamu zmaga pred vrati, osvobodilna vojska Južnega Vietnama pa mu je sedaj pokazala, da temu ni tako. Ameriški marinci in njihovi plačanci se sedaj s težavo branijo pred napadi vietnamske osvobodilne vojske
sta jih Suk in tu z dvema strojničnima rafaloma pribila ob tla. Trije junaki pa so medtem okoristili sovražnikovo zmedo ter v teku dosegli vrh griča. Z obeh strani so nekatere druge naše skupine opravile iste nagle premike in tako je bil prvi grič zavzet. ne da bi na naši strani padla kaka žrtev. Naše strojnice pa so kar naprej divje lajale na vse strani.
S svojega položaja je Suk jasno videl, kako je Tao Van Ki mimo naravnal svojo strojnico in začel streljati na sovražnika, kot da bi se požvižgal na vse brenčeče krogle, ki so švigale mimo njega. Njegov ogenj je bil smrtonosen. Nenadoma začne sovražna strojnica, skrita nekje v nedrih drugega griča, divje streljati proti njemu. Tao Van Ki ne strelja več, potem mu glava omahne na orožje.
Suku se zdi, da mu je kri v žilah zaledenela. Odplazi se proti Cuju in Mongu in jima z glasom, kot da bi imel vozel v grlu, reče: «Vidva me bosta krila, moram ga maščevati, moram uničiti tole strojnico.«
Suk poizi počasi naprej, skrivajoč se v visoki travi. Kakih dvajset metrov od sovražne strojnice, ki še vedno divje strelja, se dvigne in odvrže dve bombi. Strojnica umolkne, zraven nje obleže mrtvi strelec in vsi njegovi trije pomočniki.
V dimu, ki sta ga povzročili eksploziji obeh bomb, pa Suk, ču in Mong preidejo v napad in dosežejo vrh griča. Od tu brezglavo beži pet od strahu ponorelih Amerikancev, ki mečejo od sebe orožje in strelivo, ne da bi se zmenili za radijski oddajnik, ki so ga pustili na vrhu griča. Dva rafala jih podereta na tla Ostanki ameriške enote se zbirajo v nekem gozdiču, da bi reorganizirali svojo obrambo. Poveljnik čuong zapove Suku. da jim prepreči umik.
«Granate!» zakriči čuong z ostrim glasom. Ves gozdič se trese od težkih eksplozij. Sovražnikovo orožje je dokončno umolknilo. Le posamezniki se še skušajo rešiti, a tudi ti kmalu padejo pod kroglami Suka in tovarišev
......................m..............................................................................................................i, mm  
OVEN ioa /1,3. do 20.4.) Uspelo
vam bo Tešiti izredno važno finančno vprašanje. Srečen dogodek v družini.
BIK (od 21.4 do 20.5.) Skušajte se bolj približati svojim sodelavcem. Danite boste imenitno razpp « \k X DVOJČKA (od 21.5 do 21JS.) V svojih poslih ne hodite po že shojenih poteh. Veder razgovor s starim prijateljem.
RAK	(od	22.i>	do	22.7.) Ne do-
volite, da bi vam nekdo segel v besedo na nekem s as tanku Srečen konec starega spora LEV	(od	23.)	do	23.8.) Nekdo
vas bo zapro; J za posojilo, ne daj-
Medtem pa prihajajo iz Amerike i te mu ga. Vso bi šlo lažje, ko bi
le« vi ne bili tako trmoglavi.
DEVICA (od 24.8. do 22.9.) Udeležili se boste važnega finančnega razgovora, kjer boste uveljavili svoje predloge. Nekolike tesnobno razpoloženje.
TEHTNICA tod 23.9, do 22.10.) Dovolite, da tudi drugi lahko izrazijo svoja mnenja. Branite svojo duhovno neodvisnost
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Šc kak dan pa boste z gotovostjo vedeli, v kakšnem gospodarskem položaju se nahajate
STRELEC (od 22.11. do 21.12.) Nehote boste povzročili večjo škodo dobremu prijatelju, a jo boste tudi popravili. Dolge pričakovano pismo bo prišlo.
KOZOROG (od 22.12. do 20.1.) Kdor se ukvarja z obrtjo, bo dane3 imel posebno zadoščenje. Ne ogibajte se dobre družbe.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ne ukvarjajte se s večjimi denarnimi špekulacijami, katerim niste dorasli. Bodite bolj popustljivi do drage osebe.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Želja po uspehu je večja od potrtosti po nekem neizpolnjenem pričakovanju. Vnesite v svoja čustva več življenjskosti.
Sovražnik na vrat na nos pošilja okrepitve, ker hoče za vsako ceno ohraniti te položaje. Od nekje je priletelo izvidniško letalo in odvrglo tovor bomb. Znova se približuje skupina 30 ameriških vojakov. Eden od teh stopa morda samo kakih 10 metrov od Suka, euja ln Monga, ki jih čakajo v zasedi.
«No, potrpljenje, mi za to nič ne moremo,» zamrmra Suk svojima tovarišema. Potem pridvigne svoje orožje, dobro nameri m odpre ogenj Amerikanci padajo kot muhe in nimajo niti časa, da bi odgovarjali, tako so presenečeni. Nihče od teh ni bil rešil svoje kože.
Poldne. Enote narodnoosvobodilne vojske so absoluten gospodar bojnega prizorišča. Griči pri vasi Sao, v kotlini Ke Sana, so vsi pokriti od sovražnikovih trupel. Ena cela četa pomorske pehote ZDA je bila v tej bitki popolnoma uničena.
ška, Francija, ZDA), pa nas silijo k temu, da trdno verujemo v take nedvomno zelo pozitivne in koristne gledališke napore. Le-ti namreč predstavljajo vitalnost nekega gledališkega kolektiva, saj so trdno povezani z zahtevami našega časa in sploh s sodobnim gledališkim snovanjem.
O tem, da je bila izbira za recital iz literature tržaških ustvarjalcev za prvo predstavo zelo posrečena, smo že pisali. Nedvomno pa je, da je bil poskus recitala malce tvegan, zlasti v poeziji, kajti naravno je, da je avtorje pesniški navdih zavedel v lirična izpovedovanja, ali pa v miljejska slikanja in je bil zato režiser prisiljen, da zaradi dramatičnosti in sploh celotnega stila lastnega režijskega koncepta okrni avtorjev poetični izliv. Tako je recimo Kra-vosova poezija Vihar v tej izvedbi izgubila marsikaj, medtem ko je uglasben Benedetičev Kontrapunkt pridobil v taki song-izvedbi mnogo več, kot če bi ga brali na papirju.
A ostanimo pri poeziji. Pesnike Miroslava Košuto. Ireno Žerjal-Pučnik, Bruno Pertot, Igorja Tuto, Filipa Fischerja in Marijo Mi-jot ter ze omenjena Kravosa in Be-nedetiča so predstavili gojenci Studia Drago Gašperlin, Pavle Mo-relj, Livio Bogateč, Alenka Kravos, Nora Jankovič, Stojan Colja, Ivan Verč in Milica Kravos. Neizpodbitno je, da vsako umetniško izvajanje ali bolje pripovedovanje poezije zahteva zrelo umetniško osebnost. Le ta naj bi se prikopala do najglobljih avtorjevih misli in jih na preprost način a v smiselni zvezi podala. To se seveda ne da doseči kar tako. Nekaterim se je seveda poznalo, da so imeli kdaj resno opraviti z gledališčem (obiskovali so ipialsko šolo) in sploh z umetniškim pripovedovanjem, kot se temu pravi, in je bila zato njihova beseda mehkejša in izražanje bolj zrelo.
Drago Gašperlin, Pavle Morelj in Livio Bogateč so recitirali tri pesmi Miroslava Košute. Tu bi omenil predvsem Draga Gašperlina, ki je močno napredoval od takrat, ko je pred leti igral v skupini <(.Oder mladih». Žerjalovi pesmi sta podali Alenka Kravos in Nora Jankovič. Vihar Marka Kravosa in Kontrapunkt Filiberta Benedetiča je podal ves ansambel. Stojan Colja je bolje podal Tutovo Veselje kot pesem Brune Pertot Kdo. Ivan Vere pa je predstavil Filipa Fi-
dvomno nelahkih vlog in ju dobro izpeljala. Nastopili so še Milica Kravos, Pavle Morelj, Alenka Kravos in Marija Oficija.
Enodejanka Josipa Tavčarja <i£reta se je utrgala» je bila napisana za radio. Jasno je, da na odru ni mogla popolnoma zaživeti, ker je oprta predvsem na sicer zelo zanimiv služni dialog. Da je dinamično zaživela, je treba predvsem pripisati Mariji Oficiji, ki jt ustvarila zrel zenski lik. Morelj je
a. v.
(Nadaljevanje na 6. strani)
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.iiiiiiiiiiiMiiiiiiiiimiiiiiiiiiiniiii
Jkdhta utedntitvu
scherja s pesmima Ahasfer in Zapuščena. Livio Bogateč in Milica Kravos pa sta z ljubkostjo in pre-
šernostjo podala tri narečne pesmi Marije Mijot, ki so ob posrečenem glasbenem vložku posebno ugajale.
Prozo sla zastopala Boris Pahor in Alojz Rebula. Prvega so gojenci predstavili z *izsekom iz drame« Spopad s pomladjo, drugega pa z rdramsko sliko po noveli» Deček od Mississippija. Obe besedili je priredil odnosno dramatiziral Jože Babič. Pahorjev «izsek iz drame« so podali Ivan Verč, Alenka Kravos in Drago Gašperlin. Zlasti je ugajala Alenka Kravos kot Ariette, «lik drobne Francozinje, izrisan s filigransko srebrnino». Ivan Verč in Drago Gašperlin sta vestno izpeljala svoji vlogi, cepi av je bil Gašperlin ponekod pretrd, Verč pa preveč dramatično zanosen. Dober je bil prizor z deportiranci. Babic je v svoji dramatizaciji obdržal Pahorjev slog, ki je seveda literaren. Podkrepil pa ga je s scensko razgibanostjo, ki je dajala prizoru neko svojo zaključeno gledališko podobo.
Nedvomno je, da je dramatiziran Deček od Mississippija Alojza Rebule izgubil nekaj na svoji literarni vrednosti. V tej priredbi je manjkala predvsem močna Rebulova dramatičnost in avtorjeva prisotnost, ki pa je bila v tej izvedbi delno rešena s posrečenimi svetlobnimi efekti, dinamičnim režijskim konceptom, pa še s pojavom rmoža s črnimi naočniki», jri ga je izvrstno podal Drago Gašperlin. Nora Jankovič je ustvarila dozorel in psihološko poglobljen lik kraskega zapeljanega dekleta, v a tudi Stojan Čo‘ja in Livio Bogateč sta se z zrelostjo lotila obeh, ne-
Prejeli smo in objavljamo:
Cenjeni urednik!
Čeprav sem Ljubljančanka, se zelo zanimam za dogodke izven meja naše ožje domovine. Posebno pa me zanima življenje naših rojakov v Italiji: to je tudi vzrok, da sem vneta bralka Vašega časopisa. Z njegovo vsebino sem še kar zadovoljna — morda po svoji kvaliteti celo presega nekatere časopise ki izhajajo v Sloveniji. Toda zdi se mi, da ste pri nekaterih člankih premalo natančni. V številki, ki je izšla v sredo, 31. januarja, sem prebrala članek, ki nas seznanja s festivalom v Sanremu pod naslovom »Namesto domačih bodo letos peli mnogi tuji pevci*. Tu med drugim piše, da pride iz Avstralije v San-remo pevec Udo Jurgus. Čeprav sem dobra poznavalka zabavne glasbe ter njenih interpretov, za to ime še nikoli nisem slišala. Dozdeva pa se mi, da gre tu za avstrijskega pevca Uda Jilrgensa, avtorja popevke »Merci, chčrie* (Hvala, draga), ki je leta 1966 zmagala na festivalu za najboljšo popevko Evrope v Neaplju.
Pri branju tega članka sem se še enkrat ustavila, in sicer pri imenu Morisa Guarnere. Predvidevam, da gre tu za znanega italijanskega pevca Maria Guarnero. Moris pa je francosko moško ime, napisano fonetično. Ker pa za nas — Slovence ne velja reklo »Piši kot govoriš*, bi se to ime pisaio Maurice.
Drugih pripomb glede tega članka ne bi imela, ke: je razmeroma dober in nas vsaj na splošno seznani s stanjem ki vlada letos v Sanremu. Le to se sprašujem: ali gre tu za nepoučenost Vašega novinarja ali pa za t.i. ■»tiskarskega škrata*. Dvomim pa, da bi ta vtaknil svoje prste vmes kar na treh mestih v enem samem članku.
Oprostite, morda je moja kritika preostra in se Vam morda zdi, da gre tu za dlakocepstvo oz. pikolovstvo, vendar vedite, da sem Vas želela le opozoriti, da danes ne beremo časopisov le zato, da nekaj beremo in si morda s tem preganjamo dolgčas, ampak se z njimi tudi_ izooražujemo; ne glede na to, če gre tu le za sanrem-ski festival Prav zaradi tega pa bralci zahtevamo preciznost v izražanju oz. pisanju.
Želim Vam še naprej tako uspešno delo, ki nedvomno ni vedno najlažje.
S spoštovanjem
Judita G., dijakinja Ljubljana
Gospodična Judita, vaša kritika ni prav nič preostra. Bolje povedano je ne Jemljemo v tem smislu in če bi nam prostor dopuščal, bi vam obširneje odgovorili in to zaradi vaše zavzetosti in iskrenosti. Na vašo iskrenost vam tudi iskreno odgovarjamo: pustimo ob strani ((tiskarskega škrata«, ki je tudi Imel prste vmes, toda prav imate, ko pravite, da ni mogel biti vsemu kriv on. Edini izgovor z naše strani Je bila v tem primeru — naglica. Hvala za opozorilo in oglasite se še kaj.
Radio Trst A
7.15, 8.15, 13.lo, 14.15, 20.15 Poročila 7 Ou Koledar - 7.30 Jutranja glasba 11.35 Slov. pesmi -
12.00	Tri in ena 12.30 Za vsakogar nekaj 13.30 Glasba po željah 17.00 Mandoiinski ansambel • 17.20 Zgodovina ital. slovstva -
17.30	Zaploskajmo jim - 18.00 Zbor »Costanza e Concordia* -
18.15	Umetnost - 18.30 U. Krek: Inventiones ferales 18.55 Rom-bergovi niotivi 19.10 Pisani balončki - 19.40 Zabavni ansambli -
20.00	šport 20.35 «Plima*, radijska drama 2140 Jazz 22.00 Motivi dveh Amerik 22.30 Skladbe davnih dob 22.45 Melodije.
Trst
12.05 Plošče 12.25 Tretja stran
13.15	Juk. box - 13.40 Simf. koncert 14.45 Med zgodovino in legendo.
ČETRTEK, 15. FEBRUARJA 1968
mi Sanrema - 15.30 Nove pesmi -16.00 Program za mladino - 18.10 Veliki variete - 19.12 Roman -20.15 Operetni program 21.00 Kvartet Drolc - 21.40 Orkestri -22.20 Ital. folklora.
II. program
Koper
6.30, 7.30,	12.30. 14.00, 16.00,
19.15	Poročila 7.10 Jutranja glas-
ba - 10.15 Plošče 11.00 Beležnica - 11.30 Današnji pevci - 11.45 Melodije - 12 00	12.50 in 14.15
Glasba po žeijah 15.30 Lahka glasba 16.30 Radijski oder -16.55 Današnji gosti 17.40 Plesna glasba 18.00 in 19.30 Prenos RL • 19.00 Kubanski ritmi 22.10 Jazz 22.35 Nočni motivi.
Nacionalni program
7.00, 8.00, 13 Oo. 15.00, 20.00 Poročila 8.30 Jutranje pesmi • 9.06 Zvočni trak 10 05 šola - 10.35 Ura glasbe 11.30 Glasbena antologija	12.C0 Olimpijske igre -
12.15	Kontrapunkt 13.20 Nastopajo diletanti 14.40 in 15.15 Pes-
7.30, 8.30, 13 30 14.30, 19.30 Poročila b.45 Nove pesmi - 9.40 Glasbeni album - 10.00 Roman -
10.15	Jazz 10.40 Caterina Valente - 11.44 Pesmi desetletja -
14.00	Juke box 14.45 Nove plošče 15.15 Sopranistka V. Zeani in basist T. Pasero - 16.00 Aktualnosti 16.35 Pesmi Sanrema -17.35 Enotni razred - 18.20 Enciklopedija 19.00 Zbori - 20.10 Glasbeno tekmovanje - 21.10 Angleške plošče.
III. program
10.40 Prokofjev, pet poemov -10.50 Richard Wagner - 12.20 Liszt, Britten in Copland 13.00 Antologija interpretov -	10.30
Brahmsova komorna glasba -
15.30	Mozarto > koncert K 622 -17.20 Francoščini. 17.45 Holz-bauer, Simfonija, opus 4 - 18.15 Gospodarstvi' - 18.45 Kulturne aktualnosti 19.15 Koncert - 20.30 A. Paccagnini- H dio di oro -
21.15	Castiglinni:	Attraverso lo
specchio.
Slovenija
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00,
19.30	Poročila 6,30 in 7.25 Informativna oddaja - 8.08 Operna matineja 8.55 Radijska šola 9.25 Bosanske 9.40 J Jež: Medved -
10.15	Pri vas dom 11.00 Turistični napotki 11.15 Zabavna glasba 12.0 N današnji dan -12.10 Iz Kozinovega »Ekvinokci-
ja* • 12.30 Kmetijski nasveti -12.40 Pihalna glasba - 13.30 Priporočajo vam. - 14.06 Izbrali smo vam - 15.40 Flavtist Boris Čampa 16.00 Vsak dan za vas -17.05 Simf. koncert - 18.00 Aktualnosti 18.15 Turistična oddaja • 18.45 Jezikovni pogovori -
19.00	Lahko noč, otroci! - 19.15 Olimpijske igre 20.00 Domače pesmi - 21.00 Garcia Lorca - 22.10 Skladbe P. Šivic„ - 23.05 R. Rajkovič: Pesmi.
Ital. tekvhija
13.30,	17.30 20.30 in 23.00 Dnevnik • 10.30 Šola - 12.30 človek in družba 13.0) Na meji Tibeta -
14.00	Olimpijske igre - 17.00 Program -« najmlajše - 17.45 Spored za mlad:no 18.45 Kmetijska oddaja 19,16 Roboti so med nami - 19.t5 Šport 21.00 čehov-Schuebel: JJ giovane collerico •
22.00	Politična tribuna.
II. kanal
17.30,	19.30 m 23.00 Olimpijske igre - 18.30 NikoL ni prepozno
19.00	Francoščin.. 21.00 Dnevnik - 21.15 Glasbeni spored -22.15 Filmski- kronike.
Jug. televizija
17.15, itu.OO 23.00 Poročila • 9.40 in 14.50 TV v šol. 10.35 in 15.45 Nemščina • 11.00 Angleščina * 11.45 Grenoble: Veleslalom za ženske 16.lt Osnove splošne izobrazbe - 18.00 TV obzornik • 18.20 Na valovi1 revolucije — prenos iz Slov Filhaimonije 19.05 Prav-Jarji - humor oddaja • 20.20 Grenoble: Filmski pregled ■ 20.40 Šlager sezone 21.00 Grenoble: hokej	čSSri - prenos. 11
premor: TV prospekt.
Vreme včeraj: Naj višja temperatura 8,6 stopinje najnižja 5,4, ob 19. uri 8,6 stopinje :zračni tlak 1009,2 stanoviten, vlaga 95 odst., brezvetrje; nebo pooblačeno, padavine tekom dneva 3 mm; morje mirno, temperatura morja 7,8 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, ČETRTEK, 15. februarja
JORDAN
Sonce vzide ob 7.0« in zatone ob 17.30. — Dolžina dneva 10.22. —■ na vzide ob 19.00 in zatone ob 8.01. Jutri, PETEK, 16. lebrurja
DANILO	1
SEJA DEŽELNEGA SVETA
Odobrena zakona o deželnem osebju in o zvišanju prispevka za zaščitna dela
Za zakon o osebju so glasovali sami svetovalci večine, zakon o zaščitnih delih pa so odobrili soglasno
Na včerajšnji seji deželnega sveta so odobrili popravljeni zakonski osnutek o pravnem in ekonomskem položaju osebja. Za zakon so glasovali svetovalci leve večine, proti pa liberalci in misovci, medtem ko so se komunisti in socialni proletarec Bettoli vzdržali.
V začetku seje pa so soglasno o-dobrili zakonski osnutek, s katerim se poveča izdatek za zaščitna dela pred naravnimi nesrečami od 300 na 500 milijonov lir na leto. O tem zakonskem osnutku je poročal svetovalec Bianchini, v razpravo pa sta posegla svetovalca Moschioni (KPI) in Chieu (KD). Odgovorila sta jim poročevalec Bianchini in odbornik za javna dela Masutto. Po odobritvi tega zakonskega osnutka se je nadaljevala splošna razprava o zakonskem osnutku o deželnem osebju in o osnutku o ureditvi u-radov.
Spregovoril je še komunist Cala-bria, ki je predvsem poudaril, da pomeni sprejetje vladnih ugovorov k obema zakonskima osnutkoma dejansko cdpoved deželni avtonomiji. Rekel je, da je novo besedilo kompromis k prejšnjemu kompromisu, kakor se lahko imenuje prvotni zakonski osnutek. Ta kompromis pa je v škodo uslužbencev in deželne uprave. Calabria je dejal, da ne bo zato njegova, stranka predložila nobenega popravka, ker že vnaprej ve, da bi večina vse odbila. Calabria je govoril tudi o nekaterih podrobnih vprašanjih in med drugim omenil znižanje koeficienta glavnih tajnikov sveta in odbora od 970 na 900 točk, kar pomeni poniževanje deželne uprave, saj se utegne zgoditi, da bo spadal na primer glavni tajnik tržaške občine v višji plačilni razred.
Z govorom Calabrie se je zaključila splošna razprava, nakar so odgovorili svetovalcem poročevalca Ginaldi in Dulci ter odbornik Stop-per.
Svetovalec Ginaldi je v svojem odgovoru med drugim poudaril, da sta člena 4 in 68 deželnega statuta nekako protislovna. Novo besedilo zakonskih osnutkov, ki ga je odobrila pristojna komisija, vendarle nekako rešuje deželno avtonomijo, Ker ne prilagaja v celoti deželnega zakona državnemu na podlagi člena 68 deželnega statuta, marveč upošteva tudi člen 4, ki ščiti deželno avtonomijo. Zakonski osnutek vsebuje namreč različne prehodne norme, kar se tiče osebja, kakor pa državni zakon. Ginaldi je ponovil svojo tezo, da sta bili možni le dve poti- ali vztrajati pri prvotnem osnutku, ali pa vsaj delno sprejeti vladne ugovore. Če bi vztrajali pri prvotnem osnutku, ne bi bil izglasovan v tej zakonodajni dobi.
Poročevalec Dulci je odgovoril razpravljalcem v zvezi z zakonskim osnutkom za deželne urade. Rekel je, da ni najbrž nezadovoljna z novima osnutkoma le opozicija, marveč tudi večina. Tudi on je poudaril, da pravzaprav ni bilo prave izbire: ali sprejeti vladne ugovore, ah pa se odreči ureditvi položaja osebja in uradov. Skratka, Dulci ni navdušen nad novim besedilom in ga sprejema le pod silo razmer. V sili pa hudič še mu-
he žre.
Precej obširno je odgovoril svetovalcem odbornik Stopper, ki je zagovarjal novi besedilo obeh zakonskih osnutkov ter dejal, da s tem ni dežela mnogo žrtvovala svoje avtonomije. S tem se bo dežela ognila pravnim sporom, ki bi dolgo trajali in onemogočili redno poslovanje deželne uprave. V prvotna osnutka so namreč vključili nekatere novosti, za katere se je že skoraj z gotovostjo vedelo vnaprej, da jih vlada ne bo sprejela.
Dežela je skusala s tem že vnaprej uveljavljati reformo, ki je postala nujna tudi za državno upravo. Bilo ni torej druge izbire kot kompromis. Zatem je Stopper omenil nekatere ugodnosti za osebje, ki so ostale tudi v novem besedilu zakonskih osnutkov.
Nato se je pričela razprava o posameznih členih zakonskega osnutka o deželnem osebju, pri čemer je dal odbornik Stopper 19
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifdiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinumiiiifiiiimi
USTANOVLJENA JE ZADRUGA «NAŠ KRAS»
Iz dejavne ljubezni do Krasa in do njegove problematike
Ustanovni člani, ki jih je 35, so za predsednika izvolili Egona Krausa, elani upravnega in nadzornega odbora pa so: Dušan Kodrič, dr. Drago Gantar, Boris Možina, arh. Mitja Race, dr. Frane Tončič, dr. Mitja Bitežnik, dr. Stanko Oblak, dr. Edko Križnič in dr. Milan Starc
spreminjevalnih predlogov, katere je večina vse sprejela. Le proti enemu so glasovali trije socialisti, medtem ko so drugi glasovali zanj. Večina pa je zavrnila dva spremi-njevalna predloga sociahsta Mora. Za ta dva predloga so glasovab namreč samo socialisti, medtem ko sta glasovala za enega tudi dva demokristjana najbrž iz «karnijske» sobdarnosti, saj je znano, da je Moro Karnijec in zato vnet zagovornik karnijskih interesov in pravic.
Po edobritvi posameznih členov in popravkov so prišle na vrsto glasovalne izjave o zakonskem osnutku, pri čemer pa je spregovoril samo komunist Calabria, ki je ponovil svoje argumente proti zakonu in napovedal, da se bodo komunisti pri glasovanju vzdržali. Sledilo je glasovanje z že omenjenim izidom. Danes bodo razpravljali o posameznih členih zakonskega osnutka o ureditvi deželnih uradov.
Predsednik dr. Sacerdoti je obiskal župana Lovriho
Zagotovila predstavnikov EPIT o pra. vični odškodnini za razlaščena zemljišča
Novi predsednik Zavoda za industrijsko pristanišče dr. Sacerdoti je včeraj v spremstvu ravnatelja dr. Verzegnassija obiskal dolinskega župana Lovriho. Namen obiska je bil, da bi v neposrednem stiku z najvišjim predstavnikom prizadete občine vzeli v razpravo vprašanja, povezana z gradnjo tovarne Grandi Motori Trieste in si medsebojno izmenjali mnenja o tem problemu.
Med razgovorom sta predstavnika industrijskega pristanišča ponovno poudarila, da bodo za gradnjo tovarne določili takšno zemljišče, da bo zagotovilo čim manjšo zasego zazidanih parcel. GMT nima nadalje nič proti temu, sta zagotovila dr. Sacerdoti in dr. Ver-zegnassi, da se obdelovanje zemlje nadaljuje na tistih površinah, kjer ne bodo še pričeli z delom za gradnjo novih obratov. Kar se pa tiče odškodnine za razlaščena zemljišča, pa sta predstavnika pristanišča potrdila, da bo ta pravična in da bo ustrezala resnični vrednosti zavzetih dobrin.
Danes na univerzi Ungaretti dr. h. c.
Sinoči je z vlakom dospel v Trst Giuseppe Ungaretti, eden največjih
Pred skoraj dvema letoma spro žena zamisel o ustanovitvi kakega organa, ki bi se zavzel za Kras in za kraškega človeka, se je uresničila pretekli ponedeljek, ko je bil v prostorih Slovenskega kluba v Trstu ustanovni občni zbor zadruge «NAŠ KRAS». Po daljših pripravah se je ta dan zbralo 35 ustanovnih članov, tržaških Slovencev, katere druži ljubezen do Krasa in ki imajo trijflo voljo, da se vključijo v “ krtJšlfo 'jfroblertiatiko. Njihova želja pa je tudi — in to je bilo na ustanovnem opčnem zboru še posebej pdodarjeno — da se krog zadruge čim bolj razširi, da vanjo pristopi čim več tržaških Slovencev, predvsem pa Kraševcev, in to od Brega do Doberdoba, tako da bo ta ustanova lahko v prihodnosti posegla v življenje Krasa tudi s potrebno avtoriteto. Vsekakor je pobuda, ki je izšla iz vrst Slovenskega kluba, nekaj novega v življenju tržaških Slovencev, saj ustanovitev zadruge nima političnega obeležja niti pridobitnih namenov, kot je to sicer jasno razvidno iz zadružnih pravil.
Na ustanovnem občnem zboru zadruge »Naš Kras« je najprej podal kratko poročilo predsednik pripravljalnega odbora Egon Kraus, ki je orisal dosedanje delovanje ter se zahvalil dr. Mitji Bitežniku, Dušanu Kodriču, dr. Stanku Oblaku in dr. Jožetu škerku za njihovo de-
MiiiiiiiiiHMiiHiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimmiimiiiiiiiiiiiiiiiiifHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
NADZORNA ZDRAVSTVENA SLUŽBA V JANUARJU
Posebna pozornost posvečena lahko pokvarljivim živilom
Uslužbenci so v preteklem mesecu opravili 4.232 ogledov - 14 glob in 12 prijav sodnim oblastem za kršitev higienskega pravilnika in zakonov
Nadzorna služba občinskega oddelka za zdravstvo ln higieno je v januarju opravila poleg svojega običajnega nadzorstva v proizvajalnih podjetjih, skladiščih in trgovinah z živili in pijačami, posvetila še posebno pozornost nadzorstvu lahko pokvarljivih živil. Tudi tehnično osebje oddelka je opravilo v preteklem mesecu precej dela. Ti u-službenci so si ogledali 289 stanovanj, ki so v slabem stanju, za katera so izdali ustrezna potrdila.
V mesecu januarju je osebje nadzorne službe opravilo skupno 4232 ogledov ln je vzelo v raznih skladiščih, proizvajalnih podjetjih in trgovinah 143 vzorcev živil in pijač, ki so Jih nato poslali v analizo kemičnemu oddelku laboratorija za higieno in profiiakso, medtem ko1 so 81 vzorcev poslali v analizo zdravstveno-mikrografskemu oddelku omenjenega laboratorija.
Uslužbenci so ugotovili tudi precej prekrškov. Naložili so 14 glob zaradi kršitve občinskega higienskega pravilnika in napravili 12 prijav sodnim oblastem za kršitev raznih zakonov in zakonskih odlokov.
ne zadeve kmalu obiskala zdrav-stveno-pedagoški zavod, ter je obrazložil značilnosti in pristojnosti pokrajinske uprave na področju socialnega skrbstva.
Odbornik za javna dela Vistnti-ni je poročal komisiji o zbiranju denarja za gradnjo novega zdrav-stveno-pedagoškega zavoda v Villa Giulia.
Skrb za zdravstvo v pokrajini
Sla zadnji seji komisije pokrajin-ih svetovalcev za javno skrbstvo zdravstvo, ki je bila pod pred-istvom odbornika Fogherja, so zpravljall O vprašanju spastičnih rok. Sklenili so, da bodo to vpra. nje še bolj poglobili, ko bo po-bna komisija, ki proučuje to rašanje, zaključila svoje delo. Nato je komisija dala svoje u-dno mnenje o sklepu odbora za kup raznih naprav za zdravstve-- mikrografski oddelek pokrajin-ega laboratorija za higieno in ofilakso.
Odbornik za šolstvo in socialno rbstvo Fosrhi pa je sporočil, da
i svetovalska komisija za sploš-
Drevi pri Sv. Jakobu zborovanje KPI
Drevi ob 18. uri bo na Trgu sv. Jakoba javno zborovanje KPI, na katerem bo vodja svetovalske skupine KPI v občinskem svetu Cuf-faro govoril o temi »Šibkosti ln nasilje tržaškega občinskega odbora«.
Ob 20. uri pa bo v dvorani v Ricmanjih dolinski župan Lovriha predaval o položaju v Vietnamu in o zadevi SIFAR.
Odbor za industrijo pri poslanski zbornici je začel včeraj proučevati zakonski osnutek, ki predvideva razširitev industrijskega pristanišča v Zavijali, zlasti za potrebe Grandi Motor! Trieste. Na predlog komunističnih predstavnikov je predsednik odbora Giolitti prenesel nadaljevanje razprave na danes.
Z lestve je padla
Z lestve je včeraj padla 45-letna Giulia Ghersa por Gagliardo, ki stanuje v Ul. Cologne 14. V stano vanju hčerke Jole v Drevoredu 20. septembra 33 je stopila na lestev, da bi pomagala nastaviti neko zaveso, pri tem Da je izgubila ravnotežje in padla na tla, poldrugi meter niže. Pri padcu se je potolkla po prsih in po desn’ roki, zaradi česar se bo morala zdraviti od 6 do 20 dni na oddelku za pljučrv kirurgijo splošno bolnišnic?
lo pri sestavi statuta zadruge, posebej pa še dr. Vladimirju Turini, ki je v tem času tako vestno vodil blagajniške posle. Omenil je tudi, da bo zadruga v najkrajšem času odkupila staro kraško hišo v Repnu št. 31 ter jo spremenila v nekakšen muzej. Gre namreč za več kot 200 let staro hišo z ognjiščem in skriljasto streho, katero bo treba temeljito popraviti in opremiti s predmeti, ki so jih uporabljali Kraševci pred 100 in več leti. Stare kraške hiše vse bolj propadajo in izginjajo, tako da je napočil skrajni čas, da se ohrani vsaj ena hiša, ki bo odražala okolje, v katerem so živeli naši predniki. Vsa dela pri popravilu in ureditvi te hiše bodo vodili strokovnjaki - etnografi in zgodovinarji.
V blagajniškem poročilu je dr. Vladimir Turina poudaril, da so se vsi ustanovni člani, in sicer dr. Mitja Bitežnik, Milan Bolčič, Stanko Bole, Milan Cebulec, Zora Dra-šček vd. Cok, dr. Egon Floridan, Mansueto Fonda, dr. Drago Gantar, Josip Gorkič, Josip Guštin, dr. Robert Hlavatey, Dušan HreščaK, Ladi Jazbec, Aleksandra Kodrič, Dušan Kodrič, Franc Kodrič, inž. Miloš Kodrič, Marija Kodrič, Silva Kodrič, dr. Edko Križnič, Egon Kraus, Mirko Luin, Mario Magajna, Boris Možina, dr. Stanko O-blak, Felice Ostrouška, Stanko Požar, Boris Race, arh. Mitja Race, dr. Milan Starc, Božena šiškovič, dr. Jože Škerk, Marko Tence, dr. Frane Tončič in dr. Vladimir Turina — obvezali vplačati dva zadružna deleža, se pravi po 100.000 lir, tako da bo zadruga ob svojem rojstvu razpolagala s kapitalom tri in pol milijona lir. Normalni delež je 50.000 lir, pri čemer je treba ob sprejetju v zadrugo vplačati e-no petino, ostanek pa v osemnajstih mesecih.
Sledile so volitve upravnega in nadzornega odbora. Kandidatno listo je predložil dr. Vladimir Turina, in sicer z naslednjimi imeni: Predsednik upravnega odbora Egon Kraus, podpredsednik Dušan Kodrič, blagajnik in gospodar dr. Drago Gantar, odbornika Boris Možina in arh. Mitja Racč; predsednik nadzornega odbora dr. Frane Tončič, člana dr. Mitja Bitežnik in dr. Stanko Oblak, namestnika pa dr. Edko Križnič in dr. Milan Starc. Vsi prisotni so listo v celoti in soglasno odobrili.
Občnemu zboru je prisostvoval tudi notar, ki je pripravil potrebne listine in overovil podpise ustanovnih članov.
S tem je bila zadruga «Naš Kras« praktično ustanovljena. Sedaj pa pride na vrsto delo, ki ga ne bo manjkalo, saj je problemov, ki zadevajo Kras, vse polno. 2e čez dober teden si bo hišo št. 31 v Repnu ogledala skupina strokovnjakov, ki bo odločila, kakšna dela bo treba najprej začeti, da se hiša, predvsem pa streha, čimprej popravi. Potem bo treba začeti misliti na notranjo ureditev, na zbiranje raznih predmetov itd..
Novoustanovljeni zadrugi »Naš Kras« želimo, da bi se krog njenih članov čim bolj razširil, tako da bo zadruga lahko že v bližnji prihodnosti krepko posegla v življenjske probleme Krasa in Kra ševcev, predvsem v zaščito njihovih koristi. To pa ne bo mogoče brez pomoči vseh Kraševcev, pa naj bodo člani zadruge ali ne. Zato naj velja tudi njim poziv, da na en način ah drug, pomagajo zadrugi pri uresničitvi ciljev, ki si jih je zastavila.
ki bo najbrž zadnji zakonodajni ukrep, o katerem bo razpravljal sedanji deželni svet, bo lahko deželni svet izvajal zakonodajno oblast v tem predmetu, in sicer na podlagi člena 5 statuta. Pri tem se je treba spomniti, da so prvi deželni svet izvolili na podlagi državnega zakona ter da je ta zakon potem zgubil svojo moč. Zaradi tega je bilo treba pripravita osnutek deželnega zakona.
Besedilo zakonskega osnutka se v glavnem ravna po načelih, ki jih določajo državni zakoni, vendar u-vaja neke obrobne novosti.
Zakonski osnutek o zaščiti ribjega zaroda pa določa, da sme posamezni ribič ujeti le določeno število postrvi na dan. Deželna uprava hoče namreč zaščititi ribji zarod.
italijanskih živečih pesnikov. Na postaji so ga sprejeli rektor tržaške univerze prof. Agostino Origone, ravnatelj filozofske fakultete prof. Marcello Gigante in druge oblasti.
Danes popoldne ob 18.30 bodo v slavnostni dvorani tržaške univerze podelili pesniku doktorat uho-noriš causa». Na slovesni prireditvi bo najprej govoril prof. Origone, ki bo orisal pesnikovo umetniško delo, nato pa bo prevzel besedo pesnik sam.
Sinoči ]e bil gost tržaške univerze prof. Vezio Crisafulli, docent ustavnega prava na juridični fakulteti v Rimu. V nabito polni dvorani Venezian je v prisotnosti predstavnikov mestnih in deželnih o-blasti govoril o temi: Ustavno sodišče in parlament. Govornika je pozdravil in predstavil občinstvu rektor tržaške univerze prof. Agostino Origone.
Na filozofski fakulteti tržaške u-niverze pa je malo prej predaval prof. Vittorio Mathieu iz Turina o temi «Vico in Leibnizu.
Razprava pokrajinske komisije PSU za šolstvo
Pokrajinska komisija za šolstvo tržaške federacije združenih PSI-PSDI je na svoji zadnji seji razpravljala o volilnem programu, ko. likor se nanaša na šolska vprašanja. Komisija se je seznanila z zahtevo liberalcev in misovcev, naj se o zakonu o državnih otroških vrtcih razpravlja v zbornici, čeprav bi ga lahko v najkrajšem času odobrila pristojna parlamentarna komisija. Obsodila je to stališče desne opozicije in pozvala vodstvene organe stranke in poslano«, naj ne zamudijo nobene priložnosti in naj napnejo vse svoje sile, da bo omenjeni zakon sprejet že v sedanji zakonodajni dobi.
Poleg tega je komisija izrazila željo, da bi bil čimprej odobren zakon o univerzitetni reformi, ki predstavlja, kljub vsem pomanjkljivostim, edini pogoj za prilagoditev univerzitetnih struktur sedanjim nalogam.
Stavka zdravnikov psihiatrično bolnišnice
Tržaški odsek Združenja zdravnikov italijanskih psihiatričnih bolnišnic (AMOPI) sporoča, da se tudi zdravniki tržaške psihiatrične bolnišnice udeležujejo vsedržavne stavke na nedoločen čas, ki jo je napovedalo združenje AMOPI od 15. februarja dalje, to je od danes.
S stavko hočejo zdravniki doseči, da se prepreči sedanje dekla-siranje bolnišnic in ustroja psihiatrične oskrbe. Doseči hočejo tudi izenačenje delovnih razmer z zdravniki civilnih bolnišnic.
V psihiatrični bolnišnici bo zagotovljena dežurna služba z rednimi izmenami samo za nujno klinično oskrbo. Navzoč bo tudi ravnatelj, toda izključno za opravljanje svojih pravnih nalog.
Izjava igralcev SG v zvezi s stavko radijskih, televizijskih in filmskih igralcev
Prejeli smo in objavljamo:
Člani Slovenskega gledališča v Trstu se solidarno pridružujemo vsedržavni stavki radijskih, televizijskih in filmskih igralcev. S tem v zvezi smo člani odpovedali vsa napovedana snemanja na Radiu Trst A v času stavke.
Podpiramo vse zahteve sindikatov in SAI (Združenje italijanskih igralcev), obenem opozarjamo na sledeče:
1.	Honorarji Igralcev in režiserjev na Radiu Trst A naj se izenačijo s honorarji, ki jih določa vsedržavna pogodba.
2.	Za ponovljena dela zahtevamo izvajalci adekvatno odškodnino.
3.	Priborjeni delovni in finančni pogoji italijanskih radijskih skupin morajo veljati tudi za naše igralce, ki nastopajo na Radiu Trst A.
4.	Delovni pogoji (mikrofonske vaje, študijske priprave in samo snemanje) morajo biti prilagojeni umetniškim zahtevani radijskega dela.
5.	Sodelovanje na Radiu naj bo podvrženo strogemu kriteriju kvalitete, ki naj bo tudi edino merilo.
Člani
Slovenskega gledališča v Trstu
iiiiiiiHiiiituiiiiiiiiiiiiiiiiiHimuliuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiimiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiniii
Pokrajinski zdravnik o nalezljivih boleznih
Deželni odbor odobril osnutek volilnega zakona
Na včerajšnji seji je deželni odbor med drugim odobril dva zakonska osnutka, ki sta jih predložila odbornik za krajevne ustanove Vicario in odbornik za kmetijstvo Comelli. Gre za osnutek deželnega volilnega zakona ter za ukrep za zaščito ribjega zaroda v deželi.
Z voliUrtn zakonski** osnutkom,
V	zvezi z nekaterimi primeri obolenja na vnetju možganske mrene (meningitis) v tržaški pokrajini ter z vestmi obsežnejših pojavov te bolezni v raznih drugih pokrajinah republike, je pokrajinski zdravnik dr. Scerrino sklical v svojem uradu sestanek številnih zdravstvenih delavcev, strokovnjakov za profiiakso nalezljivih bolezni. Sestanka so se udeležili naslednji: zdravstveni ravnatelj otroške bolnišnice prof. Isodoro Marass, zdravstveni ravnatelj združenih bolnišnic dr. prof. Mario Bi slani, ravnatelj zdravniškega mikrografskega pokrajinskega laboratorija za higieno in profiiakso prof. Cesare Zacohi, primarij otroške bolnišnice prof. Fran-cesco Tecilazich, primarij oddelka za okužbe v bolnišnici pri Sv. Magdaleni dr. Antonio Konecny, predstavnik vojaške bolnišnice major dr. Gaetano Taddeo, odbornik za higieno in zdravstvo tržaške občine dr. Gaetano Blasina, zdravstveni funkcionar tržaške občine dr. Mario Lovenati in deželni funkcionar dr Carmelo Balistrati.
V	poročilu, ki je bilo objavljeno po seji, se poudarja, da so letos zabeležili v tržaški pokrajini tri primere vnetja možganske mrene, od teh dva smrtna. Prejšnji zadnji primer so zabeležili pomladi lani.
Statistični podatki dokazujejo, da se ta bolezen pojavlja endemično, kot pač povsod drugje a število je različno Iz leta v leto, vendar pa na splošno omejeno. Statistika podaja to sliko: 1958 dvanajst primerov (dva smrtna); 1959 en primer (ne smrten); 1960 trije primeri (nobeden smrten); 1961 en primer (smrten); 1962 dva primera (nobeden smrten); 1963 osemindvajset primerov (štirje smrtni);
1964	šestindvajset (pet smrtnih);
1965	štirinajst primerov (nobeden starten); 1966 trije primeri (nobe-
den smrten); 1967 sedem primerov (nobeden smrten).
Upoštevajoč dejstvo, da se največ primerov zabeleži v zimskih mesecih (do pomladi), se lahko zaključi, da sedanji ne presegajo normalnega okvira te bolezni.
V poročilu se poudarja, da bolezen prizadeva predvsem otroke, žal do sedaj še ne obstaja nobeno pro-filaktično cepivo in je skoraj nemogoče odkriti zdrave nosilce okužbe. Potrebno pa je skrbeti za čim večjo osebno snago. Nadalje je priporočljivo, da malčki ne zahajajo v kraje, kjer se zbira veliko ljudi, in naj se jim nudi ustrezna hrana (sadje, zelenjava in pol vitaminski preparati).
Glede uporabe sulfamidov se priporoča, da se uporabljajo samo v primeru oseb, ki so prišle v dotik z okuženimi, in vedno pod zdravniškim nadzorstvom. Priporoča se nadalje, da se, posebno v primeru otrok, takoj pokliče zdravnika, četudi se zdi, da je bolezenski pojav brezpomemben.
Zdravniki, ki so se udeležili seje, zagotavljajo, da stalno nadzorujejo potek bolezni.
KULTURNI DOM V TRSTU
DANES, 15. februarja ob 20.30 PONOVITEV
STUDIO SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA V TRSTU *
RUS! MOST
IZBOR IZ LITERATURE TRŽAŠKIH USTVARJALCEV: ALOJZ REBULA, BORIS PAHOR, MIROSLAV KOŠUTA, JOSIP TAVČAR, FILIBERT BENEDETIČ, MARKO KRAVOS, IRENA ŽERJAL-PUC-NIK.SERGEJ VERČ, BRUNA PERTOT, IGOR TUTA, FILIP FISCHER, MARIJA MIJOT
DRAMATIKA, POEZIJA, PROZA
PRVI NASTOP GOJENCEV STUDIA;
BOGATEČ LIVIO, COLJA STOJAN, GAŠPERLIN DRAGO, JANKOVIČ NORA, KRAVOS ALENKA,. KRAVOS MILICA, MORELJ PAVEL, OFI-CIJA MARIJA, SANCIN SAMO, VERČ IVAN
REŽIJA JOŽE BABIC GLASBA
ALEKSANDER VODOPIVEC
*
Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter en uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah in praznikih samo eno uro pred pričetkonj predstav. Rezervacija na tel. 734265.
KULTURNI 00M V TRSTU
GOSTOVANJE GORIŠKEGA GLEDALIŠČA IZ NOVE GORICE
V	soboto, 17. febr. ob 21. uri
V	nedeljo, 18. febr. ob 16. uri
M o I i e r e
Šola za ljubosumne in neumne
(Ljubosumni godrnjav in Zdravnik po sili) Prevod: Janko Moder Josip Vidmar Prolog in vezni tekst:
Mirko Mahnič Režiser in scenograf:
VIKTOR MOLKA Nastopajo:
Andrej Jelačin, Aleksej Pregare, Sergej Ferrari, Metka Ferrarijeva, Berta Ukmarjeva, Stane Leban, Ernest Ze-ga, Lučka Uršičeva, Jože Žagar.
Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah in praznikih samo eno uro pred pričetkom predstav. Rezervacije na tel. 734265.
PROSVETNO DRUŠTVO SLAVKO ŠKAMPERLE
priredi danes, 15. februarja, ob 20.30 v društvenih prostorih na stadionu »Prvi maj« predavanje s predvajanjem skioptičnih slik
S F0T0KAMER0
PO ROMUNIJI
Predaval bo znani profesor FRANC HABE.
Vljudno vabljeni vsi člani in prijatelji društva!
Odbor
PROSVETNO DRUŠTVO PROSEK-KONIO VEL
vabi na
Prešernovo
proslavo
v petek, 16. februarja ob 20.30 v kino dvorani Ana na Kontovelu Program:
1. GOVOR DR. DRAGA STOKE. 2. NASTOP PEVSKEGA ZBORA VASILIJ MIRK, 3. NASTOP PROSESKE GODBE 4. NASTOP ŠOLSKIH OTROK S PROSEKA KONTOVELA. Vljudno vabljeni!
SPDT priredi prihodnjo nedeljo, 18 februarja, ob priliki zaključka smučarskega tečaja ter drugega dneva II. zimskošportnih Iger, izlet z avtobusom v črni vrh. Vpisovanje v Ulici Geppa 9, II. nadstropje.
PROSVETNO DRUŠTVO VALENTIN VODNIK v Dolini
priredi v soboto, 17. februarja ob 20.30
Prešernovo proslavo
Sodelujejo član Slovenskega gledališča JOŽKO LUKEŠ, pevski zbor VALETIN VODNIK in pevca DARIO in DARKO ob spremljavi INSTRUMENTALNEGA TRIA.
Vljudno vabljeni!
PROSVETNO DRUŠTVO « V E S N A »
priredi v nedeljo, 18. febr. ob 17.30 v dvorani Ljudskega doma v Križu
Prešernovo proslavo
Spored bodo izvajali člani Slovenskega gledališča ter pevski zbori «Vasilij Mirk« s Proseka . Kontovela, «Rdeča zvezda« iz Saleža - Zgonika in «Vesna» iz Križa.
Vstopnina
200 odrasli, 100 otroci in dijaki
REPENTABORSKA MLADINA
priredi
PREŠERNOVO PROSLAVO
v petek, 16. t. m. ob 20.30 v dvorani občinske kopalnice v Velikem Repnu.
Sodeluje domači pevski zbor. Vljudno vabljeni!
SAMO ŠE DANES je čas za vpis	
za izlet v London	Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi
ki ga priredi od 12. do 15. aprila	ALOJZ BIRSA Pogreb našega moža, očeta in nonota bo danes, 15. t.m..
SLOVENSKI KLUB V TRSTU	ob 14. uri iz mrtvašnice glavne bolnice.
•	Žalujoče družine
Vpisovanje sprejema potovalni urad «AURORA» v Ul. Clce-	BIRSA, UKMAR in METLIKA
rone 4, tel. 29-243. Ob vpisu je treba plačati 20.000 Ur, ostanek pa v štirih mesečnih obrokih po ca. 12.500 Ur.	15. februarja 1968
ODBOR
ZA PUSTNE PRIREDITVE NA OPČINAH
vabi rojake s Krasa in iz Trsta na
veliko
pustno
slavje

na Opčinah dne 24 februarja 1968.
Program:
Povorka vozov iz kraških vasi Gročane. Bazovice, Gro-pade, s Padrič, iz Trebč, od Banov, z Opčin, iz Velikega Repna, s Kontovela, Proseka in iz Križa ob 15. uri.
Kronanje kralja Pusta II. s posebnim obredom na Br-dini na Opčinah ob 15.30.
Maškaradni ples v Prosvetnem domu na Opčinah ob 21. uri.
SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO V TRSTU
PRIREDI V SOBOTO, 17. FEBRUARJA T.L. OB 21.30 V HOTELU
EXCELSIOR PALAČE riva Mandracchio 4
XV.
slovanski
ples
Igrata dva plesna ansambla
Vstop samo z vabili, ki jih dobite na sedežu društva (Ul. Machiavelli 22/11 od 16.30 do 19.30 in v Tržaški knjigarni (Ul. sv. Frančiška 20), kjer lahko rezervirate tudi mize.
Gledaljšča
Slovensko gledališče
Danes ob 17. uri: Pirandello: SAJ NI ZARES. Gostovanje v Komnu-Sobota ob 17. in ob 20. uri: STO' DIO SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA V TRSTU:	RUSI MOS1-
Gostovanje v Piranu.
Verdi
Danes ob 20.30: Beethoven: Fidelio-Zadnja predstava te opere. Pri bla' gajni se nadaljuje prodaja vstopnic (tel. 23-988). Predstava je za a-bonma red C za vse vrste prostorov.
vaoi ciuue m prijatelje na
maškarado
ki jo priredijo trgovci v nedeljo, 25. t. m. ob 18. uri v barkovljanskem prosvetnem društvu.
Zaželene so pustne šeme.
Mali oglasi
Razstave
Maria Chiacigh bo razstavljala v občinski galeriji od 17. do 25. t®. Otvoritev razstave, ki jo umetnij posveča spominu svojega očeta in učitelja Giuseppa Chiacigha, bo v soboto ob 18.30.
V soboto bo v občinski galeriji *L° Squero» v Miljah otvoritev kolektivne slikarske razstave, ki jo organi-žira tržaška pokrajinska sekcija vsedržavne zveze umetnikov CGIL. Ra!' stave se bo udeležilo 38 umetnikov iz naše dežele s 65 deli. Otvoritev 6° v soboto ob 18. uri. Razstava bo trajala do 26. februarja in bo odprta v delavnikih od 17. do 20 30, v praznikih od 10.30 do 13. in od 17. do 20.30.
Nazionale 16.00 «Supercolpo dei sett miliardi«. Dana Andrews, Lina 11 Witt. Technicolor.
Excelsior 15.30 »La calda notte del' 1’ispettore Tibbs«. črni detektiv n vročem ameriškem jugu. Technic lor
Fenice 16.00 «Faccie per 1’infernoj. George Peppard, Gayle Hunnicuj-Prepovedano mladini pod 14. letom.
Eden 16.00 «Le grandi vacanze«. Loul de Funnes, Jean St. Clair. Ease mancolor Cinemascope.
Grattacielo 16.00 »Via dalla PaZZ* folla« Julle Christie, 1 Stamp. ”*■ navision Metrocolor.	.
Ritz (Ulica San Francesco štev. >0 16.00 «Quando i pešci uscirono ® fiume«. Senta Berger. Technicolor
Alabarda 16.30 «Entrate senza ouss re». Elke Sommer, Richard To® • Technicolor.
Filodrammatico 16.00 «Detectiv’s ste ry». Paul Neyman, L. Bacal. BaIT ni. Prepovedan mladini pod 14. tom.	.
Moderno	16.00	«Due	stelle	nella	P®*
vere«.	Dean	Martin,	George	Pev
pard, Jean Simmons. Barvni W stern. Prepovedan mladini pod ’’ letom.	,
Cristallo 16.30 «James Bond 007 CaS,_ no Royal». S svetovno znanimi gralci. Cinemascope Technicolor.
Garibaldi 16.00 «America, paese Dio». Documentarni film.
Capitol 15.30 «1 giorni delTira«. liano Gemma. Barvni vvestern. ”r povedan mladini pod 14. letom. __
Aurora 16.00 «Sinfonia di guerra«-Charlton Heston Technicolor.
Impero 16.30 »La calda preda«. J*jj, Fonda. Prepovedano mladini pod • letom
Astra 16.00 «L’uomo che sapeva troP" po». Jutri: «La bambola di cera”-
Vittorio Veneto 16.00 «Si vive sol due volte«. Sean Connery kot >• Bond.
Ideale 16.00 «Lo sterminatore dei »a -bari«. Technicolor. Sledijo ris8" filmi.
Abbazla 16.00 «1 Colorados«. VVestert1-Technicolor.
Ljudska prosveta
PREŠERNOVA PROSLAVA V ZOVICI. V nedeljo, 18. februarja ° 17. uri bo v kino dvorani v Baz°vl. Prešernova proslava z nastopom otr£ škega pevskega zbora, moškega Pe' skega zbora «Lipa», mešanega cerKV nega pevskega zbora, recitacij m 8 vorov.
• * *
Prosvetno društvo «1. Cankar« ^
vešča, da bo danes ob 15.30 telova® ba za otroke.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI, POROKU
Dne 14. februarja 1968 se je v Trst® rodilo 9 otrok, umrlo pa je 15 °se UMRLI SO: 56-letnl Zrlnski F>e8®;
75-	letni Michele Burlon, 77-letni AJ1 drea Depinguente, 69-letni Alb®*... Muggia, 68-letm Augusto Tolusso( ” letna Cosima Nani vd. Palumbo, 6 letni Luigi Buffi, 73-letni Luigi
sa, 74-letna Emilia Lorenzi, 63-1®t Valeria Zerial, 73-letna Emanue Brechler vd. Courir, 65-letni LU‘8 Pecorari, 77-letni Giorgio Albert*"'
76-	letna Maria Rigutti vd. Pagli8lY 81-letna Maria Vodopivec vd. Sal8 '
DNEVNA SLUŽBA LEKARN
(od 8.30 do 19.30)	,
AlPAlabarda, Ul dellTstria 7 D*: 95-914) Al Galena, Ul. S. Cilin° 3 (Sv. Ivan, tel. 96-252). De Leitenb®1'; Trg S. Giovanni 5 (tel. 36-924). M' zan, Trg Venezia 2 (tel. 24-905).
NOČNA SLUŽBA LEKARN
(ort 19.30 do 8.30)	,
Barbo-Carmet, Trg Garibaldi 4 <‘e' 90-015). Glustl, Ul. Bonomea 93 (G1!, ta, tel. 30-376). Godina AI1TGEA, u'' Ginnastica 6 (tel. 95-152) G. P8®, Ul. Felluga 46 (Sv Alojz. tel. 93-395''
SOŽALJE
Športno združenje Bor 'zre!^ sožalje Danilu Birsi ob izgubi govega očeta.
KUHINJO — pohištvo, v dobrem stanju prodam Naslov na upravi lista.
Darovi in prispevki
V počastitev spomina na pok. Zoro Košuta darujeta družini Kodrič - Si-škovič 5000 lir za Studio Slovenskega
Krožek absolventov Slovenske 8' govske akademije izreka globo*1 sožalje Danilu Birsi ob izgubi govega očeta
SOŽALJE
P. d. «S. Škamperle« izreka : jemu članu Danilu Birsi sož oh izgubi njegovega očeta.
VESTI Z ONSTRAN MEJE
Spominske svečanosti ob 25-letnici smrti heroja Janka Premrla-Vojka
V koprskem pokrajinskem muzeju razstava o Lužiških Srbih
Vsa Primorska, predvsem pa Vipavska dolina, se pripravlja na spominske svečanosti ob 25-letnici smrti narodnega heroja Janka Pre-mrla - Vojka. Kakor je znano, je »ojko padel na čelu svoje čete v ~°JU s fašisti v noči med 22. in 23. februarjem leta 1943.
Slavne prireditve bodo v Vipavi, je Vojko iz teh krajev doma, nkrati pa je največ borb bojeval Prav na Nanosu in drugih hribih med Vipavsko dolino in Postojnsko. Med 22. in 24. februarjem bo-preimenovali eno izmed vipavskih vojašnic po Vojku. Ob tej pridnosti bodo organizirali tudi praznovanje z udeležbi prebivalstva eelotne Vipavske doline in tudi iz ®ugih predelov Primorske. Goriški muzej pa pripravlja potujočo šolsko razstavo o Vojku, ki bo obšla ''s® osemletke goriškega predela, zaključila pa se bo v Kopru v šoli Janka Premrla - Vojka. Razne spo-mmske svečanosti pripravljajo tu-l1 v krajih, kjer se je boril Vojkov vod in v številnih primorskih ustanovah, ki nosijo ime primor-kega narodnega heroja.
* * #
, Po štirinajstih dnevih dokaj sla-uega vremena je nedeljsko zelo le-P° vreme privabilo na Primorsko {;?. tisoče izletnikov. Vsa sprehaja-isca ob obali so bila polna, zlasti oliko pa je oilo izletnikov iz zamejstva. številne turiste so zabelili tudi v Posočju, zlasti dobro P" so bila obiskana vsa smučarska sča Primorske. Samo v črnem j^hu nad Idriji so našteli nad 250 ?~bnih avtomobilov. Tudi drugod la k vel'k promet, tako da je bi-5 ob vlečnicah kar precejšnja gne-Zal se je od tedaj vreme spet Pokvarilo.
- V nekaterih krajih so se že za-,.e pojavljati pustne maske. Zla-> velja tu za Cerkno, kjer bodo . letos priredili tradicionalna tgkliansko laufarijo Ta priredi-v. ki jn naznanjajo že zdaj izvir-.e pustne maske, bo v nedeljo, 25. epruarja. Prireditelji pripravljajo vost — novo masko Marjetico, a„ ?.? ^ kot enajsta maska pri-iev v Pfuščini cerkljanskih laufar-tnl' VeFi° prireditev s katero na-n„erauvajo obuditi tradicionalne pust-, običaje na Tolminskem, priprav-ria °. fudi v soboto, 24. tm. v opol-unskih urah v Tolminu.
* # *
-Pokrajinski muzej v Kopru je za-®l svojo letošnjo razstavno dejav-ost z razstavo Lužiških Srbov, .^stava je v prostorih koprske eaierijo nad Ložo. Kakor je znano, s.Ve. Lužiški Srbi kot narodnostno itupma na ozemlju Nemške demo-aticne republike Razstava je že v la v nekateril krajih Slovenije, feK 0Pru pa bo odprta do srede n ufuarja. Na razstavi so prikaza-3 °lja slikarjev Jana Buka, Kon-na aT Feliksa Milerja, Otta Garet-I?’ Jana Hempela, Fritza Latke in orsta Slosarja. Iz njih vejejo po-j. ajinski motivi ter delo in ziv-penje t* Rovanške etnične skupi-e' ki se je stoletja upirala germanizaciji in ki si je šele sredi DriV' s*°letja ob velikem narodnem airt r°d.u priborila svojo kulturno .'jjonomijo. Podobne motive sre-na razsta-‘ tudi v drugih v rsteh umetniškega izražanja, kot Zeif18®3*1.’ lesorezih in akvarelih, nop z?P*m'v' so nadalje razni et-graski predmeti, predvsem na-
rodne noše, tkanine in ljudska ke-1 potovalo s. potnim listom v tujino
8.171 prebivalcev občine. Hkrati se je tudi povečalo število prepustnic maloobmejnega prometa. Izdali so 11.515 prepustnic ali 1200 več kot leta 1966. Italijanskim državljanom so vidirali 56.571 prepustnic, kar je nekoliko manj kot leta 1966. Vzrok je nedvomno v tem, ker se je veljavnost iropustnic podaljšala od enega na tri leta.
ra mika.
♦ * *
Kmetijska zadruga v Novi Gorici in koprska Agraria se bosta, kot vse kaže, v kratkem združili. Strokovna kolegija obeh zadrug sta se že izrekla za spojitev, prav tako pa tudi upravna odbora. Dokončna odločitev bo padla po referendumu v obeh Kolektivih. Združitev dveh najpomembnejših kmetijskih organizacij na Primorskem je ekonomsko povsem utemeljena. Gre namreč za skupne nastope na tržišču, za skupne investicije v obdelovalne površine in v modernizacijo predelovalnih obratov ter za vrsto drugih skupnih akcij.
OBVESTILI ACEGAT
Podjetje Acegat sporoča, da se je pri objavi sporočila o dobavi električnega toka po znižani ceni za razsvetljavo izložb in svetlobnih napisov vrinila pomota, ker je bilo rečeno, da bo znižana tarifa veljala od 21. do 7. ure zjutraj. Pravilno je od 20. do 7. ure zjutraj.
Isto podjetje obvešča potrošnike, da bodo morala biti vsa plačila po poštni položnici izvršena na tekoči račun 11/9001, naslovljena na «Te-soreria Acegat» — Ul. Nordio 11.
Pristojni organi so objavili nekaj zanimivih podatkov o potovanju prebivalcev koprske občine v tujino.
Lani se je število teh potovanj povečalo za nad dva tisoč v primerjavi z letom 1966. Vsega skupaj je
iiumiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiimiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiifiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiMiiniiiiiiiii
VAŽNO ZA BIVŠE PARTIZANSKE BORCE
V torek ob 20.30 je bil v Zgo- . menjene zveze. V njej je treba na-
niku sestanek bivših partizanskih borcev, katerega so se udeležili predstavniki pokrajinske zveze borcev (ANPI).
Udeležba bivših borcev na sestanku je bila številna in to posebno zato, ker so bila na dnevnem redu vprašanja, ki jih živo zanimajo.
Kol je znano, velika večina naših partizanskih korcev še nima urejenega svojega položaja, ker pristojna italijanska zakonodajna oblast še ni ugodila zahtevi, da se ponovno odpre rok za priznanje partizanskih kvalifikacij.
Neodvisno od tega vprašanja pa imajo vsi bivši partizani, ki so se borili v vrstah NOB, pravico, da uveljavijo svoje zahteve glede ugotavljanja pokojninske dobe (aktivno sodelovanje v NOB in zaposlitev v Jugoslaviji po vojni). Ugotavljanje te dobe je važno, ko gre za upokojitve, spričo konvencije med Italijo in Jugoslavijo leta 1957. Na sestanku so člani pokrajinskega vodstva pojasnili postopek za pridobitev pravic, ki so zajamčene z zakonom.
Ker je na našem ozemlju mnogo bivših borcev (pa tudi drugih oseb, ki se jih jugoslovanski zakon tiče), bo zveza partizanov (ANPI) priredila še druge podobne sestanke v raznih krajih tržaške pokrajine.
KRZNA
SUPER ELEGANTNI MODELI VIŠJA KAKOVOST VELIK PRIHRANEK
pELLlCCERIA CERVO
tRST
Vlale XX Settembre 16/III
I*Sla je prva knjiga k dragocene in sodobne Poljudnoznanstvene zbirke
ilustrirana
enciklopedija
ŽIVALI
v slovenščini
^re za izvrstno delo s*rokovnjaka I. T. Sandersona
SESALCI
* 330 fotografijami, od tega ^ je 190 v barvah
Ostalih Jest knjig k° obravnavalo druge živalske skupine —
PMče, ribe, plazilce, dvoživke, žuželke in nlžie živali
*RST — ui. sv. i- rančiška 20 Tel. 61792
Odgovor ministra za promet senatorju Vidaliju
Za sedaj dvojni tir samo iz Cervinjana do Portogruara
Senator Vidali je svoj čas vprašal ministra za promet, kdaj bo zgrajen drugi tir na progi Trst-Be-netke. Minister je senatorju poslal sledeči odgovor:
Postavitev dvojnega tira na vsej železniški progi Trst-Benetke je bila predvidena v okviru ukrepov, ki naj bi bili uresničeni v drugem delu «desetletnega načrta posodobljenja in okrepitve železniškega o-mrežja«, kot to določa zakon iz leta 1962.
Za izvajanje drugega dela načrta je bilo predvidenih 700 milijard lir. Za sedaj pa je bilo z lanskim zakonom določenih v ta namen le 150 milijard lir, od katerih samo 40 milijard za stalne naprave. Zato je bilo mogoče vključiti v zadevni program samo prvi del položitve dvojnega tira, in sicer na odseku Čer-vinjan-Portogruaro v dolžini 45 km od 87 km novega tira, ki ga je treba postaviti. Ostali del. in sicer na progi Portogruaio-Quarto d’Al-tino, pa bo prišel v poštev, ko bo odobren denar za izvedbo celotne druge petletke desetletnega načrta.
Zbiranj« krvi za vietnamsko ljudstvo
V ponedeljek so tudi v Trstu začeli nabirati kri za vietnamsko ljudstvo. Prvi so darovali kri člani pokrajinskega odbora za mir in neodvisnost Vietnama, ki je dal to pobudo. Poleg tega so prišli včeraj darovat kri nekateri pokrajinski in občinski svetovalci Zbiranje krvi se bo nadaljevalo ves mesec ob delavnikih, in sicer od 8. do 11. ure in od 17. do 19 ure pri krvni banki v Ul. Pieta štev. 4.
Za informacije se lahko prizadeti obrnejo na odbor, ki ima svoj sedež pri Centru za kulturne stike z inozemstvom, Ul. Torrebianca 13, I. nadstropje — te' 29-403, vsak dan od 17. do 20 ure.
TEČAJ ZA STROJNIKE PRI PARNIH STROJIH
Dne 19. februarjR 1968 (ob 18. uri) se bo v prostorih osnovne šole v Ul. R. Manna št. 7 pričel trimesečni tečaj za strojnike pri parnih strojih, ki ga organizira zveza ANCC (Associazione Nazio-nale per il Comtrollo della Oom-bustione). Tedaj je povsem brezplačen, obiskuje pa ga lahko vsakdo (največ 60 ljudi), ki je dopolnil 18 let, ki ga tečaj zanima. Teoretsko-praktične ure bodo vsak ponedeljek, sredo in petek ob 1«. do 20.. Prošnjo za sprejem je treba poslati na okrajno vodstvo o-
vesti poleg osebnih podatkov tudi to, ali že ima posameznik vajensko knjižico oziroma dovoljenje za u-pravljanje parnih strojev, in tvrdko delodajalca. Glede na to, da tečaj uživa uradno priznanje ministrstva za delo in socialno skrbstvo, bo zaključno spričevalo o uspešnem posečanju lekcij med drugim veljalo tudi za skrajšanje vajenske dobe. Ob zaključku tečaja ho komisija v razgovoru s kandidati u-gotovila njihovo znanje in podelila omenjena spričevala. Kdor še nima vajenske knjižice, ki jo lahko priskrbi prek združenja ANCC: potrebni so: prošnja na kolkova-nem papirju, rojstni list, izjava delodajalca, spričevalo 5. razreda osnovne šole, osebna fotografija in vrednost 400 lir v kolkih. Natančen naslov zveze je: Associaziope Nazionale per il Coiitrollo della Combustione, Sezdone Veneto O-rientale — Trieste, Piazza Scorco-la, 1.
NALEZLJIVE BOLEZNI OD 5. DO 11. FEBRUARJA
Občinski zdravnik sporoča,' da so od 5. do 11. februarja zabeležili v tržaški občini sledeče število primerov nalezljivih bolezni: škrlatin-ka 13; meningitis-2 (1 smrten primer); ošpice 1: norice 17; epidemična priušesna slinavka 2; rdečke 16; garje 1 (izven občine); infekcijsko vnetje r^jgter 4 (2 izven občine); akutni sklepni revmatizem 2 (1 izven Občine); gripa 2 U iž-
ZADRUŽNISTV0 IN GORIŠKO GOSPODARSTVO
Trgovina z Vzhodom ena od osnov za gospodarski razvoj Gorice
Nekaj podatkov o stalnem naraščanju osebnega m blagovnega prometa s Slovenijo
Na nedavni gospodarski konferenci goriške občine je, kot smo na kratko že poročali, posegel v debato tudi deželni tajnik Zveze zadrug Silvino Poletto, ki je med drugim poudaril, da je trgovina z vzhodnimi deželami in državami ena izmed osnov za gospodarski razvoj Gorice.
Za podkrepitev te trditve je navedel tudi nekaj številk. Leta 1966 so zabeležili na mejnih prehodih med Italijo in Jugoslavijo 42 milijonov osebnih prehodov; samo pri Rdeči hiši v Gorici pa so lam zabeležili skoraj 8.5 milijona prehodov. Od tega je bilo skoro 5 milijonov prehodov s potnimi listi ter skoro 3.6 milijona s prepustnicami. Te številke nedvoumno prikazujejo važnost goriškega mejnega prehoda v mednarodnem prometu med obema sosednjima državama.
Govornik je omenil tudi pomanjkljive železniške naprave na postaji v Gorici; samo nekaj kilometrov dalje, na svetogorski postaji v Novi Gorici, je živahen železniški promet, na postaji v Gorici pa komaj promet za železniško postajo tretje kategorije. Izmenjava blaga med obema sosednjima državama je na osnovi deželnih sporazumov zavzela obseg, ki presega krajevno mero. Od januarja do septembra lani je Italija uvozila iz Jugoslavije za 110 milijard Ur blaga, ah za 50 od sto več kot prejšnje leto, izvozila pa je za 105 mi-Ujard ali za 37.5 od sto več kot leta 1966. Upoštevati pa je treba tudi delež imetnikov prepustnic z druge strani meje, ki delajo v trgovini ah kmetijstvu na gori-ški strani in tudi drobno prodajo blaga v tem okviru.
Govornik je še omenil vojaške služnosti in veliko škodo, ki jo povzročajo na Goriškem in v Furlaniji, ker ovirajo ves gospodar-sko-socialni razvoj. Z nadaljnjim postopnim izboljševanjem mednarodnih odnosov bi morah postopoma omejiti: in končno odpraviti vojaške služnosti.
Poletto je govoril tudi o zadružnem gibanju in njegovem pomenu za razvoj kmetijstva; to bi bilo potrebno in koristno zlasti pri proizvodnji in prodaji mleka in mlečnih izdelkov, v vinogradništvu in vrtnarstvu. Zaradi sporazumov
ven občine).
mu min nuni min iniiiliiii n iiumiiiiiuiiiiitiiiiiiiimiiiiiiimiillllllitllll liti milliunlfiliillnmiiillllllimll
PROBLEMI SEIZMIČNEGA INŽENIRSTVA
Kako graditi na področjih občutljivih za potresne sunke
0 tem bo v našem mestu 20. tm. posebna okrogla miza
v okviru skupnega evropskega tržišča je v zadnjem času zelo padla odkupna cena mleku, po drugi strani pa imajo velika podjetja za predelovanje mleka vedno večje dobičke, ker je cena teh izdelkov za potrošnika ostala nespremenjena.
Isto velja tudi za vinogradništvo, kjer je treba ukrepati za tipizacijo vin in s primemo trgovsko mrežo zajamčiti vinogradnikom primerno odkupno ceno. Poletto je navedel primer, dveh zadružnih kleti v Vipavi in na Dobrovi, s pomočjo katerih je vinogradništvo na tem področju zelo napredovalo in se vedno bolj specializira. Tudi glede sadja so n. pr. v Ajdovščini ure-diU v tovarni Fructal tovarno za sadne sokove, ki se je dobro | nove in hčer.
uveljavila ter bi lahko služila za vzgled našemu sadjarstvu in njegovemu razvoju. Goriško sadjarstvo hi se potem lahko okoristilo tudi s centrom za sadje in povrtnino v Trstu.
Pokopali so Grinoverja mežnarja v stolnici
Prejšnji dan so na glavnem pokopališču v Gorici pokopah 63-letnega Avgusta Grinoverja, ki se je rodil v škrljevem v občini Dolenje ter je bil mežnar v goriški stolnici. Rodil se je v ugledni družini ter je imel v zakonu tri si-
IZ STEVERJANA
Danes pogreb Cirila Hledeta
Danes popoldne bodo v števerja-nu pokopali Cirila Hledeta, ki je po več kot enoletnem zdravljenju v bolnišnici umrl v starosti 82 let. Pokojnik se je rodil v Ste-verjanu ter se izučil za krojača, vendar se je skoraj vse življenje ukvarjal s kmetijstvom. Pod pokojnim župnikom Sedejem je postal mežnar ter je to delo opravljal, dokler so mu moči dopuščale. Imel je pet sinov, od katerih so štirje še živi, prav tako tudi hčerka. Trije sinovi so bili pri partizanih, od koder sta se Ciril in Jožko vrnila domov, medtem leo so Lojzeta Nemci ubiU v Vidmu kot talca, kjer so ga vzeli iz zapora, ko je GAP izvršila napad na zapor, da bi osvobodila zajete partizane. Tudi hči Jerica, ki je poročena v Pevmi s Karlom Sošo-lom. je bila partizanska aktivistka.
Pokojni Hlede je bil v vasi zelo spoštovana oseba, bil je zaveden Slovenec ter je svoje otroke do-
tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiujiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
DIREKTNI OBDELOVALCI SO UGOTOVILI
Kmetje se morajo organizirati da bi izkoristili deželne prispevke
Odkupovale! plačujejo mleko preveč poceni - Rok za prijavo vina je podaljšan
Na pobudo tržaške univerze in ob sodelovanju tržaškega Centra za gospodarski razvoj bo v našem mestu 20. februarja posebna okrogla miza o sodobnih problemih seizmičnega inženirstva. Razpravo bo vodil ravnatelj mednarodne šole se; izmičnega inženirstva na milanski politehniki in član strokovne komisije za sestave novih seizmičnih pravil na ministrstvu za javna dela inž. G. Grandoli Seizmično inženirstvo se pretežno bavi z vprašanji, kako graditi stanovanjske hiše in druge tehnične objekte na tistih področjih zemeljske oble, ki so najbolj pogosto prizadeta po potresnih sunkih. Poleg tega se strokovnjaki bavijo tudi s sistematičnim zbiranjem in usklajevanjem pravil, ki veljajo za gradbeno dejavnost na prizadetih področjih. Kakor naglašajo sami tehniki, so ta vprašanja v teoriji razmeroma lahko rešljiva, povsem drugače pa je, ko gre za njihovo praktično u-porabljanje v gradbeništvu. V številnih državah so ne delu skupine znanstvenikov in raziskovalcev, ki med seboj tesno sodelujejo, si izmenjujejo izkustva in dopolnjujejo razpoložljive podatke. Tudi v Italiji deluje večja skupina raziskovalcev, ki si med drugim živo prizadevajo, da hi čim smotrneje organiziralo omrežje registrskih postaj na italijanskem ozemlju O vsem tem bodo obširno poročali ob napovedani okrogli mizi, h kateri so organizatorji povabili tud ipredstav-nike’ krajevnih uprav, zastopnike stanovskih organizacij, zavarovalnic in podobnih ustanov iz naše dežele.
KIH« «|KIS» PHOSEH
Predvaja danes, 15. t. m., s pričetkom ob 19.30 film, ki .je moj-*trovina naših dni:
Chi ha paura di Virginia Viloolf?
I*ra znana dvo|lca ELISABETH TAVLUrt in KiCUAKD BURTON
Mladini pod 14. letom vstop prepovedan!
NATEČAJ ZA MESTO V ZDRAVSTVENEM-PEDAGO-ŠKEM ZAVODU
Pokrajinska uprava razpisuje javni natečaj z izpitom za eno mesto namestnice prednice v zdravštve-no-pedagoškem zavodu v Trstu. Prošnje je treba vložiti najkasneje do 12. ure 16. marca letos; kandidatke pa ne smejo imeti več kot 30 let; imeti morajo spričevalo učiteljišča in spričevalo o specializaciji v mentalni vzgoji. Za informacije naj se prizadete obrnejo v ponedeljkih, sredah in petkih od 10. do 12. ure na urad za osebje pokrajinske uprave v Ul. Gep-pa 21, III. nadstropje.
SPREMENJEN DEL AVTOBUSNE PROGE NA PROSEK IN VEJNO
Podjetje «La Carslca« sporoča, da bo na predlog županstva od danes dalje začasno spremenjen začetni del avtobusne proge Trst — Prosek — Križ — naselje S. Nazario — svetišče na Vejni, in sicer: Trg Oberdan, Ul, Carducci, Trg Dalma-| zia, Ul. Ghega, Ul. Cellini, Trg I Liberta, Miramarski drevored, Ro-
janski trg, Ul. Montorsino, Ul. Sal. tuari, Ul. Barbariga, Ul. Ur’/ne. Zaradi tega bo avtobusno a istajali-šče v Ul. Udine (pred palačo INPS) premeščeno na Miramarski drevored pred hišno štev. 5, zraven postajališča tramvaja štev. 6.
ZA UREDITEV PROMETA
Da bi olajšal in pospešil promet zasebnih in javnih vozil, je tržaški župan prepoveaa parkiranje vozil vzdolž Ulice Conti na strani sodih hišnih številk in sicer od številke 18 (Ul. Gambini) do številke 24 (Ul. Matteotti) ter od vogala z Ul. Petronio do vogala s Trgom Peru-gino. Za pešce pa bodo napravili tri nove zebraste prehode na vogalih med Ulicama Conti in Gambini. Z istim namenom je župan prepovedal parkiranje vozil v Ul. S. Giorgio na strani sodih hišnih številk, in sicer pred hišo št. 4 in v Ul. Diaz na strani lihih hišnih številk, v dolžini 20 metrov, in to pred hišo št. 17.
POSKUSNE VOŽNJE
LADJE «BANNOCK»
Oceanografska ladja «Bannock», ki pripada Državnemu svetu za raziskovanja, je v ponedeljek opravila vrsto poskusnih voženj po Tržaškem zalivu. Ladja je bila mesec dni v Tržaškem arzenalu, kjer so na njej opravili vrsto popravil in izpopolnili nekaj znanstvenih instrumentov. Na prvi delovni vožnji ob afriških obalah bo «Ban-nockn opravila vrsto hidrobiolo-ških, botaničnih in fizičnih raziskovanj, strokovnjaki pa bodo hkrati kontrolirali navtične zemljevide in nekatere podmorske kable. Na ladji bo na tej prvi vožnji tudi skupina tržaških raziskovalcev pod vodstvom predsednika tukajšnjega geofizikalnega observatorija, prof. Morellija. «Bannock» je edina o-ceanografska ladja v Italiji.
Gasilec se je ponesrečil
V torek ponoči se je hudo ponesrečil 26-letni gasilec Fabio Mer-vich, ki stanuje v Ul. Emo 19. S svojimi kolegi je gasil požar, ki je nastal v hiši v Ul. Barison, na kri žišču z Ul. Revoltella. Bil je na visoki prenosni lestvi ki je izgubil ravnotežje in padel vznak na cesto z višine kakih 10 metrov. Z gasilskim rešilnim avtom so ga takoj odpeljali v splošno bolnišnico, kjer so ga sprejeli s pridržano prognozo v ortopedski oddelek zaradi zloma reber in drugih poškodb.
Na sedežu kmetijske zadruge v. Ločniku so imeli pred dnevi sestanek kmetovalcev tega kraja, na katerem so obravnavali domače in splošne probleme kmetijstva.
Ob tej priliki je predsednik domačega kmečkega društva Vidoz govoril o nekaterih deželnih prispevkih v korist kmetijstva. Tako je deželna uprava dala 27 milijonov lir za pomoč prizadetim po toči ter poskrbela za brezplačno razdeljevanje umetne krme v vrednosti 35 milijonov lir. Preko svoje pokrajinske zveze pa so direktni obdelovalci zemlje na Goriškem zaprosili deželnega odbornika za kmetijstvo, naj bi prispeval še za drugi obrok umetnih krmil za živino, ki naj bi ga brezplačno razdelili med neposredne obdelovalce, najemnike in. spolovinarje, po vseh občinah r<a Goriškem.
Na sestanku so govorili, tudi o( zakonu, ,kj je, bil objavljen v Uracl-nem listu od L februarja letos, ki prinaša spremembe členov 21 in 40 zakona št. 162 glede na potvarjanje vina, o čemer se je toliko govorilo. V zakonu je določeno, da se lahko prijavi zaloga starega in novega vina v roku 90 dni odkar je stopil v veljavo novi spremenjeni zakon.
Predstavnik zveze direktnih obdelovalcev iz Gorice je v svojem posegu govori' predsem o deželnem zakonu za živinorejo ki je pred kratkim stopil v veljavo, dalje o zakonu za izbrane pridelke, o higienskem izboljšanju kmečkih poslopij zlasti hlevov, ter o zakonu za nadzorstvo nad zadrugami. Poudaril je. da rn ti zakonski ukrepi dobri in spodbudni.
Govornik je podčrtal, da je potrebna organizirana povezava med kmetovalci, če hočeji na kar najboljši način izkoristili ugodnosti, ki jih nudijo ti ;n druei deželni ukrepi in zakoni o kmetijstvu. Tako je zakon št 16. o živinoreji, ki pred-
videva do 83-odstotni prispevek dežele pri napravah za izboljšave, določil tri četrtine takih prispevkov pobudam, ki se bodo izvajale na zadružni ali kaki drugi skupni obliki. Take organizirane skupnosti so nujno potrebne zlasti zaradi težav pri prodaji mleka in mlečnih izdelkov in kot najprimernejša oblika se navajajo zadružni hlevi, s katerimi se daje poceniti in izboljšati živinorejski proizvodi.
V zvezi s tem sn kritizirali na sestanku samovoljno in krivično znižanje odkupne cene za mleko, ki jo plačujejo zbiralci mleka in industrijska podjetja Sprejeli so sklep, da bodo poslali k prefektu in k deželni upravi posebno delegacijo kmetov, da bi jim obrazložila ta kočljiv problem in zaprosila za posredovanje krajevnih oblasti pri reševanju. to
Ti problemi so važni ter se tičejo tudi naših kmetovalcev v Brdih, Sovodnjah, štandrežu in rea Krasu, kjer jim tudi z zanimanjem sledijo.
IZ DOBERDOBA
Spet kamenje na cesti v Ronke
Ko je pred tremi leti gradbeno podjetje Prattolin zgradilo podvoz na pokrajinski cesti Doberdob-Ronke, so se domačini upravičeno spraševali, kako bodo pokrajinske oblasti preprečile padanje kamenja na cesto. Kakor je znano, je metalo podjetje na novo zgraditi tik pod hribom kakšnih 200 metrov ceste, da je laže speljalo cesto pod avtomobilsko cesto Trst-Videm. O tem vprašanju je Primorski dnevnik že pisal. Ker pa se je med zadnjim deževjem začelo kamenje spet vpisati na cesto, menimo, da ni napak, če se k zadevi povrnemo, posebno zategadelj, da bi zainteresirane spet opozorili na nujnost
večje prometne varnosti na tem cestnem odseku. Nekaj mesecev po opravljenem delu je neko podjetje odstranilo del hriba naa cesto, nad ovinkom pa razpelo kovinsko mrežo, da bi preprečilo najhuje. Ker pa ob deževnih dnevih spet pada kamenje na cesto, se s tem povečujejo nevarnosti za mopediste, ki se ob zgodnjih urah vozijo na delo, kakor tudi za mlekarice, ki so dokaj obremenjene z vrči. Odstranitev nevarnega materiala s hriba je pokrajinsko upravo najbrž precej stalo, zato imajo verjetno prav tisti, ki predlagajo, da bi z nekoliko večjim stroškom steno obložili s cementom in tako dokončno odstranili vse nevšečnosti, ki se pojavljajo na tem kraju.
J.
11111111111111111111(111 iiiii nun iiiiiiiiiMiiiiiiiiii ii iiuiiiiiKiiiuiii milil m m m m iiiiiiii ■1111111111111111111111111111111
VESTI IZ KRMINA
Nad štiri milijone za podpore dijakom
Sinoči je bila na županstvu v | niki gospodarskih m političnih Krminu seja občinskega sveta, na krogov prizadevajo, da bi našli v
kateri so proučili tiste točke dnevnega reda, ki so ostale nerešene še s prejšnje seje. Tem so dodali še nekatere nove argumente, med katerimi je tudi najetje 40 milijonov lir posojila pri Mestni hranilnici v Gorici za okrepitev občinskega vodovoda.
Pred nekaj dnevi je občinski odbor na svoji redni seji dodelil za nad štiri milijone lir podpor dijakom krminske občine v okviru prispevkov s pomočjo deželne u-prave in za prevozne stroške tistim, ki se morajo voziti v šolo izven svoje občine. Prevoznino so izplačali za prvo šolsko polletje.
S posebnim odlokom je župan ponovno opozoril vse tiste, ki imajo na svojih vrtovih in drugih zemljiščih borovce, da je danes, 15. februarja zadnji dan za uničenje gnezd borovega prelca. Od jutri dalje bodo poskrbele pristojne o-blasti za uničenje takih gnezd in zaroda na stroške lastnikov zemljišča in borovcev.
Tovarna Solvay mora nadaljevati delo
50-letnemu Antoniu Grandiju iz Ul. Romagna 34/" so neznanci u-kradli iz prtljažnika fiata 125 rezervno kolo in trikotnik. Grandi je tatvino orijavil agentom komisaria-
ta pri Sv. Soboti, škoda znaša no odločeno, da ohrani tovarno pri
Gospodarsko in politično odposlanstvo, ki se je v Milanu zavzelo za rešitev tovarne Solvay, se je v ponedeljek vrnilo v Tržič. Vodstvo tovarne vztraja pri sklepu, da zapre obrat, v katerem dela 400 ljudi, delavstvo pa je rav-
okviru obstoječih možnosti v deželi način, da rešijo obrat iz sedanje stiske. Delo v tovarni Sol-vay se mora nadaljevati, pravijo predstavniki tržiškega javnega življenja, saj gre za problem, ki ni zgolj gospodarskega, temveč tudi političnega značaja.
Natečaj
za športno fotografijo
Športna zveza «Ardita» pri Stel-la Mattutina pripravlja za mesec september prvi natečaj športne fotografije za Tri Benečije. Udeležijo se ga lahko fotografi amaterji in filmski delavci. Natečaj vel)a za tri sekcije: a) čmo-bela fotografija, b) barvni diapozitivi in c) filmi, navadni in v barvah od 8 ali 16 mm.
Vso podrobnejše informacije lahko dobijo prizadeti na tajništvu Ardite, v Gorici, Ul. Nizza 36 - tel. 34-170.
okrog 30 tisoč lir.
ZAPORA ULICE V GORICI
Po nalogu župana so mestni stražniki v Gorici začasno zaprli za promet z vozili dostop iz Ul. Marconi na Trg S. Ulario pred gori-ško stolnico. Za časa te zapore bodo usmerili promet po Ul. Ra-batta m Colobini v obeh smereh.
Zapora, ki stopi v veljavo danes 15. februarja do preklica, je bila potrebna zaradi popravil na stavbi št. 4 v Ul. Marconi, ki predstav-
i življenju. V ta namen si predstav- Ua nevarnost za promet
Stališča PSIUP o jedrskem pospeševalcu
O novih elementih, ki so se pojavih v dejavnosti za izbiro do-berdobske lokacije za izgradnjo jedrskega pospeševalca, so razprav, ljali tudi na seji pokrajinskega izvršnega odbora PSIUP. Stranka očita Krščanski demokraciji ter PSU, da sta vedeli za nasprotovanje obrambnega ministra in prilagajanje vlade temu stališču, vendar tega stališča nista nikoli po vedali goriški javnosti, ampak sta iz jedrskega pospeševalca napravili geslo, da bi se izognili dejanskim vprašanjem, ki zadevajo naš gospodarski razvoj. Ločevanje odgovornosti med ministroma za o-brambo in za proračun ne more preprečiti globalne odgovornosti vlade m strank levega centra, ki s podrejanjem svoje politike koristim NATO onemogočajo naši deželi, stisnjeni v klešče vojaških služnosti in vojaških naprav, gospodarski in socialni razvoj.
bro vzgojil. Danes dopoldne ob 15. uri bo žalni sprevod z njegovimi posmrtnimi ostanki krenil izpred hiše žalosti na Trgu svobode, ki je pred serkvijo v števerjanu, na domače pokopališče, kjer ga bodo pokopali blizu pokojnega župnika Cirila Sedeja, s katerim je pokojnik preživel večji del svojega življenja, saj je bil 50 let za mežnarja v števerjanski župni cerkvi, kjer je bil pokojni Sedej 48 let za župnika.
Njuno življenje je bilo tesno povezano drugo z drugim. Župnik je pogostoma pomagal Hledetu, ki je imel številno družino in majhen zaslužek. Bila sta si dobra prijatelja ter se v vsem razumela. Hlede je bil vinogradnik, vendar ni imel kleti; zato je svoj pridelek hranil v župnijski kleti. Ni izkl;u-čeno, da je Hledetova skrb za usodo svojih otrok med osvobodilno vojno v nemajhni meri vplivala na Sedejevo odločno stališče v prid osvobodilnega partizanskega gibanja, števerjanci hranijo številne spomine na dejanja pokojnega župnika v korist posameznih partizanov kot celih skupin, saj je zastavil svoje življenje, da je preprečil usmrtitev večjega števila partizanov iz Števerjana, ki so jih Nemci zajeli in že postavili pred zid.
Kot se je življenje obeh pokot-nib Cirilov prepletalo, tako se nam prepletajo tudi misli ob spominu na Cirila Hledeta, ki ga bomo danes položili v briško zemljo; vsem užaloščenim svojcem izrekamo naše globoko sožalje.
Ljubljanski študentje gostujejo v Solkanu
Jutri, v petek lt> t.m. gostule v Novi Gorici študentsko gledališče iz Ljubljane. V dvorani Goriškegi gledališča v Solkanu bodo ob 20. uri uprizorili Anouilhovo tragedijo «ANTIGONA».
Vstopnice so v predprodaji v u-radu Goriškega turističnega dru štva v Novi Gorici in pri gledališki blagajni pred predstavo.
Slovensko gledališče v Trstu
V nedeljo, 18. febr. ob 16.30 v Katoliškem domu v Gorici
Oscar Wilde
KAKO VAŽNO JE BITI REŠENI
(komedija v treh dejanjih)
Zena iz Doberdoba si je zlomila roko
Roko si je zlomila v zapestju, ko je po nesreči padla 58-letna Albina Mokolč iz Doberdoba, Tržaška cesta 15. Odpeljali so jo v bolnišnico v Tržiču, kjer so jo pridržali za 30 dni na zdravljenju.
Nezgode na delu
Ko je včeraj popoldne pripravljal v svojem vinogradu pri Gradiški kole za trte, je spodrsnil ter se porezal z žago na prstih desne roke 58-ietnd Giacomo Casser iz Gradiške, Ul. Roma 36.
Odpeljali so ga v goriško civilno bolnišnico, kjer so ga pridržali za 20 dni na zdravljenju.
Prvo pomoč so nudili včeraj ob 14. uri v goriški bolnišnici 58-let-nemu Luigiju Valliju, iz Gorice, Ul. Pitteri 13. Ko je rezal pločevino v svoji kleparski delavnici v Ul. Mazzini, se je ranil na kazalcu leve roke.
(IIIIIIIIIIIIHIIUIIIIIIIIIIHIIIUIUUIHIHHHUIUHHIIIIII
Gorica
VERDI. 17.00: «.... 4... 3.. 2. 1. a morte«, L. Jeffries in E. Person. Italijanski kinemaskope.
CORSO. 17.15—22:	«Intrigo inter-
nazionale«, C. Grant in E. M. Saint. Ameriški barvni film.
MODERNISSIMO. 17—22: «11 quin. to cavaliere e la paurao, Miroslav Machaček in Olga Schein-plugova. Češki film; mladini pod 18. letom prepovedan.
CENTRALE. 17—2130: «1 violenti di Rio Bravo«, L. Barker in G. Barray. Italijanski barvni film v koprodukciji z Avala filmom iz Beograda.
VITTOR1A. 17.15; «Dottor Zivago«, Omar Sharif in Geraldine Chaplin. Ameriški kinemaskope v barvah.
Iržič
AZZUKRO. 17.30—22: «11 commis-sario non perdona«, G Barray in J. Richard, v kinemaskopu in barvah.
EXCELSIOR. 16.00:	«Mick mano
fredda«, Paul Newmann, v kinemaskopu in barvah.
PRINCIPE. 17.30: «Silvestro e Gonzales in orbita«, barvna risanka.
/ionkf
RIO. 19—21.30: «L’uomo di Casablanca«, G. Hammilton in C. Au. ger, v kinemaskopu in barvah.
EXCELSIOR. 19—21.30:	«Una ra-
gazza tutta d’oro», C. Caselli in L. Lembo, v kinemaskopu in barvah.
Pri igri je padla in si zlomila roko
Na domačem igrišču je med igro padla ter se ranila 12-letna dijakinja Tiziana Blasini iz Gorice, Ul, Piave 8. Mati jo je odpeljala v civilno bolnišnico, kjer so ji ugotovili zlom desne roke v podlaktu ter so jo pridržali za 25 dni na zdravljenju.
DEŽURNE LEKARNE
GORICA
Danes ves dan in ponoči je odprta lekarna S GIUSTO, Korzo Italija 244 - tel 35-38.
TRŽIČ
Danes ves dan in ponoči je odprta lekarna San Nicolo, Olivetti, Ul 1. maja 94, tel 73328.
RONKE
Ves dan in ponoči je odprta lekarna «A11 Angelo« dr Serg:o Olivetti, Ul Roma 23 — tel 72393.
Slovensko planinsko društvo v Gorici
VAS VABI NA
XI. PLANINSKI PLES
KI BO V SOBOTO, 24. FEBRUARJA OB 21. URI V PROSVETNI DVORANI V GORICI na Verdijevem korzu 13
Igral bo ansambel «Maks Kumer« (Kvintet slavček) iz Ljubljane
Vabila so na razpolago na sedežu Slovenske prosvetne zveze Ul. Ascoli 1/1 (od 9. do 12. in od 16.30 do 18. ure). Tam tudi rezervirajo mize.
Deloval bo dobro založen bito z izborno domačo kapljico in dobrim prigrizkom.
OSMI DAN 10. ZIMSKIH OLIMPIJSKIH IGER V GRENOBLU
Norveška premožna na 4x10 km Srebro za Švede, bron pa za Fince
Italijanska štafeta za sovjetsko in švicarsko na šestem mestu
SPDT
javlja, da je zaradi menjane-ga sporeda prvega dne II. ZŠI, ponovno odprto vpisovanje za slalom (člani, članice, naraščajniki, naraščajnice) in za štafetni tek. Vpisovanje danes in jutri od 19.30 do 21. ure v Ul. Geppa 9.
OBVESTILA PLAVALNI TEČAJ v organizaciji športnega društva Polet z Opčine se bo začel v soboto, 17. t.m. v tržaškem občinskem pokritem bazenu. Vaje bodo trajale od 14. do 15. ure. Tečaja se lahko udeležijo poleg otrok z Opčin tudi otroci iz mesta in drugih krajev.
Moška štafeta 4x10 km zimske olimpiade se je danes zaključila s popolnim uspehom severnjakov, Italija pa se je le z največjim naporom izognila skoraj katastrofalnemu porazu. Tekmovanje je že kmalu po startu pokazalo, da so se severnjaki tudi tokrat sklenili temeljito oddolžiti za poraz v teku na 30 km. Norvežan Martinsen je takoj prevzel vodstvo, za njim pa sta tesno drug za drugim hitela Šved Halvarson in Sovjet Voron-kov. Tak vrstni red je bil tudi na prvi menjavi, kjer pa je bilo že očitno, da Italiji ne bo uspelo ubraniti niti bronaste medalje, kajti De Florian je prispel na predajo z zaostankom več kot treh minut. Italija je bila na tej menjavi komaj dvanajsta.
Drugi krog je potekal brez bistvenih sprememb. Sovjetska zveza je rahlo zaostala, Italija pa se je prebila po zaslugi Nonesa na deseto mesto. V tretjem krogu je bil naskok Norvežanov že tako o-čiten, da so imeli zlato odličje
praktično že v svojih rokah. So-vietski zvezi, ki je že povsem zgubila stik s švedsko, se je vedno bolj začela bližati Finska. Za temi štirimi velikimi je na petem mestu odlično tekla presenetljiva švicarska ekipa, za njo pa je mladi italijanski novinec v olimpijski ekipi Serafini prehitel še nekaj slabših moštev in je bil na menjavi šesti.
Do tretjega kroga so zelo dobro tekli tudi Japonci, katerim pa ni — kot tudi večini drugih ekip — uspelo vzdržati izrednega tempa, ki so ga diktirali severnjaki. V zadnjem krogu borbe za zlato kolajno ni bilo. Norvežan Elefsaeter je prispel popolnoma sam na cilj.
*iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiililiiiiiiiiiiniiiniiiiii*nii«iiiiiuii*iniimii**iiiniMHiiiiiiiiii*iiiiiiiiiiini*i>*iii'iiiiiiiii
VČERAJ KVALIFIKACIJSKE TEKME V SLALOMU
Killy najboljši
Finalne tekme bodo v soboto opoldne
CHAMROUSSE, 14. — Danes so imeli smučarji kvalifikacijsko tekmovanje v slalomu. Tekmovanje je potekalo po zelo zapletenem ključu, ki so ga uvedli v Portillu. Smučarje so razdelili v številne skupine, ki so se pomerili na dveh
progah. Prva dva od vsake skupi ne, sta se uvrstila v zaključno tekmovanje, ostali pa so imeli dodatne tekme. Prvi od vsake skupine je tako napredoval v finalno. Najboljši čas je zabeležil J. C. Killy, ki je tako favorit za sobotni slalom. V finalni del tekmovanja so se uvrstili:
AVSTRIJA (4):	Matt (50”99),
Messner (51”76>, Schranz (52”56) in Huber (53"04)
FRANCIJA (4): Killy (49”89 — najboljši čas), Penz (54”63), Au-gert (54”91) in Perillat (55”37) ZDA (4): Huega (52”34), Sabich (53”52), Kidd (53”37) in Chaffee (54”28I
Z. NEMČIJA (4): Lesch (52”07), Hagen (55”43), Leitner (53”47) in Rieger (54”52)
NORVEŠKA (4):	Overland
(51 ”93), Mjoen (52”36), Strand (54”18) in Hamre (53”33)
ŠVICA (4): Giovanoli (51”14), Fa, vre (53”65), Frei (55”66) in Spre-
nh*>r f S9”QQ)
ŠVEDSKA (4):	Grahn (54”28),
Richardsson (54”83), Lindstroem (53”85) in Rolen (54”15)
ŠPANIJA (3):	Oliver	(51”44),
Puig (56”04) in Femandez (56”19) ČSSR (2): Janda (53”20) in Pa-zout (55”96)
ITALIJA (2):	Carlo	Senoner
liiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiliiiliiuiiiiiHMiiiniiiiiuiiiiiiiiii!
V	NEDELJO NA PADRIČAH
Kros za pokrajinsko ekipno prvenstvo
V	nedeljo bo na Padričah v talini igrišča za golf letošnje prvo ■kmovanje v teku čez drn in stm. ek bo veljal za pokrajinsko ekipno rvenstvo. Tekmovali bodo tudi tleti Bora in sicer v konkurenci anov in dečkov. Udeležba borov->v na tej prvi prireditvi v letošnji :zoni žal ne bo popolna. Nekateri orovi atleti se bodo namreč ude-■žili smučarskega tekmovanja v odru 2. slovenskih zimskošportnih ;er v črnem vrhu. Tek čez drn i stm na Padričah se bo začel o 9.30.
(54”18) in Ivo Mahlknecht (52”82)
POLJSKA (2): Cwilko (54”47) in Curus (53”38)
KANADA (2): Hebron (54”52) in Swan (53”50)
SZ (2): Belokrinkin (57”46) in Melnikov (54”32)
ROMUNIJA (D: Cristea (53”75)
V. Nemčija (1): Riedl (53”62)
FINSKA (D: Ekstam (55”44)
BOLGARIJA (D:	Kanguelov
(57”60)
ČILE (D: Leatherbee (55”51)
LIECHTENSTEIN (D:	Ender
(56”)
V. Britanija (1): Palmer Tom-kinson (56”14)
JUGOSLAVIJA (D:	Jakopič
(55”07)
AVSTRALIJA (D: Milne (58”08)
* * *
GRENOBLE, 14. — Zahodni Nemec Erhard Keller je osvojil zlato kolajno v hitrostnem drsanju na 500 m. Drugo mesto si delita Norvežan Mange Thomassen in Američan Richard McDermott.
* * *
GRENOBLE, 14.	— Sovjetska
dvojica Belousova - Protopopov sta osvojila zlato kolajno v umetnostnem drsanju v parih. Srebrna kolajna je pripadla Tatjani žukovi in Aleksandru Goreliku, bronasta pa zahodnonemškemu paru Mar-got Glockshuber - Wolfgang Danne.
Prijateljsko nogometno srečanje v Tržiču
Včeraj popoldne so odigrali na nogometnem igrišču v Tržiču prijateljsko tekmo med Borom iz Jugoslavije in domačim Italcantieri. Zmagali so Jugoslovani z rezultatom 2:1 (1:0).
Današnje tekme med Pro Go-rizio in Novo Gorico ne bo zaradi tehničnih ovir.
PRIJATELJSKA TEKMA
Drevi ob 20.30 Fari-Sokol
Drevi ob 20.30 bo v Ul. Zandonai prijateljska odbojkarska tekma ženskih šesterk Fari-Sokol.
Tudi švedske ni nihče ogrožal pri osvajanju srebrne medalje. Dramatična borba pa se je vnela med Sovjetsko zvezo in Finsko za bronasto odličje. Finec Maentyran-ta je namreč z izrednim tekom ujel Vedenina in ga je v zadnjih metrih pred ciljem tudi prehitel za pet desetink sekunde. Slabih pet minut kasneje je prispela na cilj švicarska ekipa, Italijanom pa je uspelo ohraniti šesto mesto z zaostankom skoraj sedmih minut, kar je zanje vsekakor neuspeh.
Najhitrejši tek med posamezniki je opravil Norvežan Odd Martinsen, ki je pretekel svojih 17 km v 31’57”. Zanimivo je tudi, da so vsi štirje norveški tekači Martinsen, Tyldum, Groenningsn in Elefsaeter imeli štiri najhitrejše teke med posamezniki in je torej zmaga Norveške res povsem zaslužena.
Vrstni red reprezentanc:
1.	Norveška (Odd Martinsen, Paal Tyldum, Harald Groenn In-gen, Ole Elefsaeter) 2.08’33”5
2.	Švedska (Jan Halvarsson, Bjarne Andersson, Gunnar Lars-son, Assar Roennlund) 2.10’13”2
3.	Finska (Kalevi Oikarainen, Hannu Taipale, Kalevi Laurila, Eero Maentyranta) 2.10’567
4.	SZ (Vladimir Voronkov, Ana-tolij Akentjev, Valerij Tarakanov, Vjačes Vedenine) 2.10’57”2
5.	Švica (Konrad Hischier, Jo-sef Haas, Florian Koch, Alois Kaelin) 2.15’32”4
6.	Italija (Giulio De' Florian, Franco Nones, Palmiro Serafini, Aldo Stella) 2.16’32”2
7.	V. Nemčija (Gerhard Grim-mer, Axel Lesser, Peter Thiel, Gerd-Diet Klause) 2.19’22”8
8.	Z. Nemčija	2.19’37”6
9.	ČSSR	2.19’51”3
10.	Japonska	2.20’54”8
11.	Francija	2.2I’30”0
12.	ZDA	2.21’30”4
13.	Avstrija	2.22’29”4
Danes govorimo o...
• S. d. Sokol spada med Usta društva, ki so se v sorazme-roma kratki dobi uvrstila med naša najvažnejša društva. Zasluga za to gre predvsem slovenskim športnim igram, ki so dale pobudo za ustanovitev velike večine naših društev. V Nabrežini so se dogodki vrstili nekako tako:
SOKOL: STARO IME, MLADO DRUŠTVO
Leta 1965 so se Nabrežinci prvič množično udeležili športnih iger (oz. športnega tedna) in sicer pod imenom domačega prosvetnega društva. V tistem mesecu tekmovanj je navdušenje za šport izredno naraslo in porodile so se prve želje po športnem društvu na področju devinsko-nabrežinske občine. Vendar je vse ostalo v oblakih do aprila naslednjega leta, ko je skupina najmlajših članov prosvetnega društva skoraj izsilila ustanovitev takega društva, ki bi jim nudilo možnost udejstvovanja v odbojki pod okriljem CONI. Obstajalo je le še vprašanje imena. Ko pa je nekdo — skoraj za šalo — predlagal ime Sokol, je bilo le-to nemudoma soglasno sprejeto. Nanj pa niso tako navdušeno gledali nekateri zunanji krogi, kateri so hoteli po vsej sili povedati svoje mnenje. Nekomu se je zdelo ime nekoliko evazivno», drugemu «skrajno nepritnemo» in še marsikaj več. Po prvih rezultatih pa je prešlo vse v pozabo. Kako so si potem sledili dogodki, pa je vsem znano.
Vse to smo napisali le zato, da bi povedali, da je nabrežin-sko društvo zraslo iz mladine in ni nastalo umetno.. To je tudi ponovno poudaril predsednik društva A. Terčon na sprejemu, ki je bil namenjen domačim športnikom, prijateljem in navijačem in ki je bil v soboto v društvenih prostorih. Pravzaprav je bil sprejem prirejen ob priliki nagrajevanja tekmovalcev, ki so se udeležili SŠI in Memoriala «M. Filej» v Gorici. Njegov glavni namen pa je bil, da društvo naveže stike s svojim občinstvom in mislimo, da je v tem prireditev popolnoma uspela. Razgovor med odborniki in občinstvom se je zaključil šele pozno v noč.
O sprejemu samem smo že nekaj poročali, več pa bomo napisali, brž ko bomo zbrali še nekaj podatkov. Sedaj nam preostane le še. da želimo nabrežinskemu društvu še veliko uspehov pri njegovem vsestranskem delovanju.

PRVENSTVO III. AMATERSKE KATEGORIJE
liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiuiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiTiniiiiiiiiiiiiimiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
NAMIZNI TENIS
Trije slovenski igralci na državnem turnirju v Viareggiu
Dvojica Bole-Tavčar na odličnem 5. mestu
Borovec Edi Bole gladko premagal obetajočega državnega reprezentanta Buscaglio
Lahko trdimo, da se je letošnji državni turnir v Viareggiu zaključil z lepimi uspehi slovenskih predstavnikov, ki bi pa lahko biU še večji. Naši igralci so nekaj tekem odigrali zelo dobro, nekaj pa slabo. Mislimo, da je bila temu glavni vzrok izredno slaba organizacija. Nekaj favoritov je odšlo že pred časom domov, ker se je turnir preveč zavlekel.
Prvi je nastopil Adrijan Tavčar
v III. kategoriji kjer je imel precejšnje možnosti, saj je bil nosilec druge skupine, že v prvih kolih pa ga je povsem nepričakovano premagal precej slabši Mazzei. Naš predstavnik se ni znašel, kar je spretno izkoristil nasprotnik. Po treh razburljivih setih je zmaga pripadla, z minimalno razliko 25:23, v odločilnem setu Mazzeiu.
Edi Bole je naletel že v prvem kolu na favorita št. 1 Buscaglio. Kljub neugodnemu žrebu je Bole prav v tem srečanju pokazal česa je zmožen. Buscaglia, ki je znan kot odličen branilec, se ni mogei na noben način postaviti po robu Boletovemu napadu. Top-splne sploh ni vračal na mizo in Edi Bole je osvojil tekmo v samih dveh setih. Zanimivo je, da so Buscaglio pred kratkim uvrstili v državno reprezentanco, ki se bo drugi teden udeležila mednarodnega prvenstva ZR Nemčije. Torej lepa zmaga Edija Boleta nad igralcem, ki sodi v elito italijanskega namiznega tenisa.
V nedeljo zjutraj je Bole igral v drugem kolu proti Bresciju, že staremu igralcu, ki pa je še ved-
no zelo nevaren in borben. Bole pa ni bil dobro ogret in tako je prišlo do nepričakovanega poraza našega talentiranega igralca, ki bi imel sicer lepe možnosti za uvrstitev v sam vrh lestvice. Kljub temu pa je uvrstitev v šestnajsterico najboljših in zmaga nad državnim reprezentantom Buscaglio lep uspeh.
V II. kategoriji je nastopil tudi Adrijan Tavčar. Nasprotnik Ma-rossi (LN Taranto) je med boljšimi italijanskimi drugokategorniki, zato je bila naloga našega igralca precej težka. Prvi set je osvojil Ma-rossi. Le v drugem je Tavčar uspešneje igral In kazalo je, da bo ta set tudi osvojil, žal pa se ga je držala smola in tako je zgubil drugi set in s tem tekmo z 21:19.
Prvokategorniki so nastopili precej pozno, tako da so bili vsi več ali manj nerazpoloženi. Prvo kolo je prebil Edi Bole s precejšnjo lahkoto, enako tudi Adrijan Tavčar, medtem ko je bil Boris Košuta, nosilec druge skupine, v prvem kolu prost. Po zaključku drugega kola je ostal v igri samo še Boris Košuta. Adrijan Tavčar je klonil prvokategorniku Ralneriju (CSI Milan), Edi Bole pa igralcu San-
Ne preveč ugodna nedelja za sTovenske enajsterice
Prvo povratno kolo 3. amaterske lige ni bilo preveč uspešno za naša moštva. Breg, Primorje in Union so se morali zadovoljiti s točko, Primorec in Zarja pa sta bila premagana. V tem zavrt ljaju je padlo kar 23 golov. Nedelja je bila torej uspešna za napadalne ne pa za obrambne vrste.
Razen tega so bile v igri posa-
chezu, ki je doma iz Paname, sedaj pa biva v Bologni. Boris Košuta je v drugem kolu premagal odličnega Fossatdja iz Genove. Boris je tokrat igral zelo učinkovito in kaže, da je končno le premagal daljšo krizo. Da je Boris zopet v dobri formi je jasno dokazal najprej v četrtfinalu proti Fillppeschiju in nato še v polfinalu proti Raioli.
Prišlo je tako do finalnega srečanja, v katerem se je uvrstil poleg Borisa Košute še večkratni državni prvak Mauro Galli iz Pon-tedere. Tekma je bila zelo lepa in do konca izenačena. Tekmeca nista štedila z učinkovitimi udarci. Galli je igral zelo preudarno. Kljub porazu je Boris odigral zelo lepo tekmo saj je Košuta poskusil vse kar je bilo mogoče, a Galli se je takoj znašel ob vsaki taktični spremembi in končni rezultat je bil 2:1 za Gallija (21:17, 18:21, 21:18).
Končno moramo pozitivno oceniti še našo dvojico Edi Bole - Adrijan Tavčar, ki je letos prvič nastopila. Po prvih dveh lahkih kolih se je v četrtfinalu pomerila s poznejšim zmagovalcem, dvojico Galli-Attana-sio. Naša igralca se nista ustrašila boljših nasprotnikov in sta učinkovito napadala. Po prvem izgubljenem setu je prišlo do lepega presenečenja z zmago naše dvojice z 21:18 v drugem setu. Kljub končnemu porazu je bil nastop povsem pozitiven.
T-ar
igri
meznih enajsteric vidne posledice daljšega počitka, ki je bolj škodoval tistim ekipam, ki niso redno trenirale. To se je tudi odražalo v rezultatih nekaterih srečanj.
Alabarda - Breg:
delni spodrsljaj Brežanov
Brežani so v nedeljo gostovali pri Alabardi in so se vrnili domov s točko. Plavi so prvi prišli v vodstvo z Ralco, Alabarda pa je kmalu nato izenačila iz enajstmetrovke. Sledili so zaporedni napadi Brežanov, ki pa niso imeli strelca, da bi uspešno zaključil akcije v številnih priložnostih, ki so jih imeli. Treba pa je priznati, da so imeli Tržačani zelo dobro obrambo, ki je zanesljivo odbijala vse napade Brežanov, razen tega pa je Alabarda s protinapadi večkrat nevarno ogrožala Faventova vrata.
Primorje - Tecnoferramenta: slab dan domačinov
Primorje je moralo na domačih tleh prepustiti točko Tecnoferra-menti. Prosečani so v nedeljo zaigrali pod svojimi sposobnostimi. Čeprav so igrali tudi nekateri i-gralci, ki prejšnjo nedeljo niso nastopili, enajsterica ni našla pravega ritma in sistema igre. Vajeti srečanja so zato prevzeli v svoje roke nasprotniki, ki so uspešno nadzorovali vsako akcijo domačinov. Primorje je poleg tega storilo še nekaj taktičnih napak in tudi to je vplivalo na njegov spodrsljaj. Prosečani so tako ponovno zapravili priložnost za izboljšanje svojega položaja na lestvici.
Gretta - Zarja: negativen nastop Bazovcev
Zarja je v nedeljo povsem nepričakovano poražena zapustila i-grišče. Bazovci so se že prejšnjo nedeljo pomerili z Gretto in so jo odpravili s 4:1. Tokrat pa so zašli v slab dan. Res je sicer, da so igrali z okrnjeno postavo, kljub temu pa so bili ves čas v napadu. Toda Gretta je imela izredno srečen dan in je z drznimi posegi večkrat rešila svoja vrata. Poleg tega žal tudi v nedeljo disciplina igralcev Zarje ni bila najboljša in sodnik je izključil dva nogometaša: Baldasina S. in vratarja Babudra. S tem je bilo praktično tekme konec in Bazovci so morali prepustiti obe točki šibkejšemu nasprotniku, ki je tako prišel do druge zmage v letošnjem prvenstvu.
Union - Libertas Prosek: zaslužena točka belih
Predvidevanja, da bo to srečanje eno izmed naj zanimivejših v prvem kolu so bila točna. Podlo-njerci so po mnogih neuspehih končno	zaigrali	dobro	in	so po-
kazali, kaj so sposobni. Enajsterica je zaigrala zadovoljivo in vsak posameznik je dobro opravil svojo nalogo. Bele je že v peti minuti povedel v vodstvo Poropat. V nadaljevanju igre so Podlonjerci skušali	rezultat	zvišati,	a	jim to
ni uspelo. V drugem polčasu je Libertas zaigral	odločneje,	izkoristil je	trenutno	zmedo	Podlonjer-
cev in izenačil. Gostje so nato prešli še v vodstvo in v 24’ so zaokrožili izid na 1:3. Ko je že kazalo, da je za Union vse zgub. ljeno, so se njegovi igralci nepričakovano razigrali in v štirih minutah so izid izenačili na 3:3. Za Union je neodločen izid vsekakor lep uspeh, saj ga je dosegel proti ekipi, ki si deli prvo mesto v lestvici z Aurisino in Bregom.
Primorec - Roianese: kljub premoči poraz
Kljub stalni premoči na igrišču so Trebenci ostali v tem srečanju brez točke. Glavno krivdo za poraz nosi napadalna peterka, ki ni znala izkoristiti ugodnih priložno-
sti, poleg tega pa je imela treben-ska ekipa v tem srečanju tudi precej smole. Gostje so prvi prišli v vodstvo in so nato rezultat povišali celo na 3:0. Trebenci pa se niso predali in so izid zmanjšali najprej s šuberjem nato pa še s Pappaticom. Kralj E. je imel priložnost, da rezultat celo izenači, toda odlični vratar gostov je e-
......................................lllimiHmillllllllllHIIIIIIIIIIIIIll..
najstmetrovko ubranil. LESTVICA
Aurisina	11	8 1 2
Breg	12	7 3 2
Lib. Prosek	12	7 3 2
Primorje	12	6 3 3
Tecnoferram.	12	5 4 3
Zarja	12	4 4 4
Alabarda	12	5 1 6
Roianese	12	3 4 5
Rupingrande Union	11 12	2 6 3 2 4 6
Primorec	12	2 3 7
Gretta	12	2 0 9
22:8 26:10 27:14 15:10 20:16 17:17 12:14 16:23 10:15 15:21 11:15 9:39 B. B-
ODBOJKA
ITALIJANSKA PRVENSTVA
Po enakovredni igri nezaslužen poraz Bora
V soboto je bila v telovadnici v Ul. della Valle ena najvažnejših tekem, kar jih bo borova šesterica odigrala v tem povratnem kolu. Plavim je tokrat spodletelo. Poraz je toliko bolj pekoč, ker ga sl®' venska ekipa sploh ni zaslužila.
Fantje so se vrgli v borbo z vso vnemo, navdušili so s prikazano igro, ki je predvsem blestela v o-brambi. Gostje so jim bili enakovreden nasprotnik.
Bovoli je v tem kolu Se povečal svoj naskok pred zasledujočo šesterico tržaških gasilcev, ki je to-
v tem
krat doživela drugi poraz prvenstvu. Kloniti je morala v Bergamu proti Čelani, za kar ni opravičila. Rezultat 3:0 že sam zgovorno prikazuje, da je Čelana prebrodila krizo, v katero je zašla v prvem kolu.
CRDA je gostovala v Ravenni in se vrnila domov praznih rok. Tudi Robur se zadnje čase prebuja in njegova druga žrtev so bili prav Tržačani.
Izidi dvanajstega kola:
Pagnin —	- ‘Bor					3:2
*Robur —	CRDA					3:2
■"Čelana —	Ravalico					3:0
‘Bovoli —	Intrepida					3:0
	LESTVICA					
Bovoli	12	12	0	36	10	24
Ravalico	10	8	2	25	9	16
Bor	12	8	4	30	19	16
Pagnin	11	7	4	26	21	14
Čelana	12	7	5	24	19	14
Libertas	11	5	6	19	24	10
CRDA	12	4	8	22 28		8
Robur	11	2	9	13	31	4
Intrepida	12	2	10	14 30		4
Prihodnje kolo		bo :	24.	t.m.. Zato		
bodo ta teden ekipe počivale.
♦ * *
Ta teden je bil na dnevnem redu nastop Virtusa na turnirju za pokal evropskih prvakov. Virtus je v nedeljo odpravil svojega drugega nasprotnika španskega prvaka De-portivo Ispano-Frances.
Izidi v prvi moški ligi •Salvarani — B. Brummel	3:0
*CSI Milano — Paglieri	3:2
Olimpia — 'Termoschell	3:1
‘Italia Nav. — Esercito	3:1
‘Ruini — Casadio	3:0
Virtus — *Ciam	3:1
f. v.
ZMAGE BOROVK IN ŠESTERKE ZARJE
Včeraj zvečer je bilo na stadionu «Frvi maj* četrto kolo ženskega juniorskega prvenstva. V prvi tekmi so borovkc brez velikih te/av odpravile Brežanke, ki so se jim le tu pa tam nekoliko upirale. Druga tekma sporeda med Zarjo in Gajo nas je povsem prenesla v čas športnih iger, ko z odra hrupno doni navijanje. Zarja je zmagala in je vredna vse pohvale za prikazano igro, kakor tudi Gaja, ki je z izrednim agonizmom nadoknadila boljšo tehniko nasprotnic.
Po mladinskih ekipah sta stopili na igrišče prvi ženski postavi Brega in Bora, ki sta se pomerili v okviru Zimskega pokala. Zmaga je gladko pripadla borovkam, ki so bi-
le stalno boljša ekipa na polju. Izidi
MLADINKE:
Bor — Breg 2:0 (15:3, 15,6) Zarja — Gaja 2:0 (15:6 ,15:7) ZIMSKI POKAL:
Bor — Breg 3:0 (15:11, 15:9.
15:13)
■ liiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiliiiiiiiiiiimriMi i ■i.mi,|l>1
Po prvem nastopu Studia z Rušim mostom
(Nadaljevanje s 3. strani)
bil igralsko sicer v meri vloge volj sproščen in psihološko Prua' det, vendar pa je bil ponekod v izražanju nestvaren in tog. Nas1®] pala sta še Livio Bogateč in t>ra' go Gašperlin.	■
Poleg Tavčarjeve enodejanke J* bila groteska Sergeja Verča dedca kave: 600 lin, edina nap}*? na za oder. Zaradi svoje speciPF no gledališke dinamičnosti je Verjetno vplivala na občinstvo. _V njei je Verč nakazal skrajni človesK egoizem. Vezalno nit, postavljeni v učinkovit odrski okvir, je BdOf speljal v komično ironiziranj’ medtem ko je ponekod na tacd’ poslednje trpela dramatičnost t*. ga monologa človekovega egoist nega Jaza. Delo je z veliko PP zadevnostjo, resnostjo in s čutov za smisel in mero podal Ivan Ver?: V vlogah žalujočih so nastop11 vsi gojenci Studia.
Posamezna dela odnosno njih tor je je najavil Samo Sancin.
Režiser Jože Babič se je z ?s vnemo in ljubeznijo lotil oprite' ritve. S pravilno komponira scensko osnovo ie izrazil osnovn stilno hotenje uprizoritve. To s mu je zlasti posrečilo tam, kj se je zaradi negledališkega teksi zatekel k raznim odrskim rno* nostim. Prijetno glasbeno °PreJ!L je izvajal komponist Aleksandri Vodopivec, likovni sodelavec je ® Demetrij Cej, pri luči pa je sode loval Franko Fabec.
Za zaključek se to: Obrobne fj pombe, ki smo jih na tem me^ln napisali o prvi predstavi St«®'?’ so v primeri z rojstvom Stud’ skoraj nepomembne. Pomembno Pjj je to. da danes imamo Studio, °: katerega si v bodoče čim več Pr. čuku jemo. O težavah, ki se o°lL še pojavile, že vemo. Pač P1} jj. radi poudarili nekaj drugega. N®”, reč to. da je danes prisotnost dia velika vrednota, ki jo moram" ohraniti in seveda čimbolj niti. Temu malemu novemu p'eaai liškemu kolektivu pa moramo , svojo prisotnostjo na njegovih stavah pomagati prav vsi E®’” tako bo Studio zaživel v vsej SL]~ ji meri in našel stik z občinstvom■

GRAHAM GREENE:
Tihi Američan
Poslovenil Miroslav Ravbar
C
i*
!
|
f
i
%

«Kdo pa misliš, da sem? Jaz sem dopisnik z orde de circulation, 20 ki kaže, do kod smem iti. Odletim na hanoj-sko letališče. Tam nam dajo avto do časnikarskega taborišča. Nato prirede polet nad dvema mestoma, ki so ju zopet zavzeli, in nam pokažejo v njih trobojnico. S take višine lahko plapola katerakoli prekleta zastava. Nato imamo tiskovno konferenco in polkovnik nam razloži, kaj smo videli. Nato oddamo svoje dopise cenzorju. Potem kaj popijemo. Najboljši natakar v Indokini. In nato odletimo zopet nazaj.«
Pyle je mrko opazoval svoje pivo.
«Ti se premalo ceniš, Bill,» je rekel gospodarski ataše. «No tisto poročilo o cesti 66, kako si ga že imenoval? Glavna cesta v pekel — zaslužila bi Pulitzerjevo nagrado. Saj veš katero štorijo mislim — o človeku, ki mu je odtrgalo glavo, ko je klečal v jarku, in o drugem, ki si ga videl, kako se sprehaja v spanju ..»
«Ali misliš, da sem res hodil blizu njihove smrdljive ceste? Stephen Crane je znal opisati vojsko, ne da bi jo vide’. Zakaj jaz ne bi zmogel tega? Saj je to le prekleta kolonialna vojna. Daj mi še eno čašo! Potem pa si poiščem kako dekle. Ti že imaš punco, tudi jaz bi jo rad!»
Rekel sem Pylu: «Ali mislite, da je res, kar se govori o
Phat Diemu?»
«Ne vem. Ali je res važno? Rad bi šel tja in pogledal, aii je važno,» je rekel.
«Važno za gospodarsko misijo?«
«No, dobro,« je rekel, «strogo tega ne morete ločiti. Zdravila so tudi vrsta orožja. Tisti katoličani so napihnjeni proti komunistom, kajne?«
«Kar dobro trgujejo s komunisti, škof dobiva od komunistov krave in bambus za svoje zgradbe. Ne bi mogel reči, da je to Hardingova tretja sila,« sem ga dražil.
«Nehajte,» je zakričal Granger. «Menda ne bomo presedeli tu vso noč? Grem v Hišo petsto deklic.«
«Ali bi hoteli vi in gospodična Phuong večerjati z menoj,« mi je rekel Pyle.
«Lahko večerjate pri Chaletu,« ga je prekinil Granger, «medtem bi bil jaz v soseščini pri dekletih. Pojdimo, Joe. Vsaj ti si moški.«
Zdi se mi, da sem tedaj, izprašujoč se, kakšen človek je, začutil nagnjenje do Pyla. Sedel je nekoliko obrnjen od Gran-gerja in vrtel svojo čašo piva, kakor da se pred njim umika. Phuong je rekel: «Zdi se mi, da ste se naveličali poslušati vse te čenče o svoji domovini.«
«Comment?» 21)
«Kaj boš storil z Mickom?« je vprašal gospodarski ataše.
«Tu ga bomo pustili,« je rekel Granger.
«To res lahko storiš. Saj ga še po imenu ne poznaš.«
«Lahko ga tudi odpeljemo tja in pustimo dekletom, da poskrbe zanj.«
Gospodarski ataše se je glasno zasmejal. Tak je bil kot neka oseba iz televizije. «Vi mladi lahko delate, kar vas je volja, jaz sem pa prestar za take šale. Vzel ga bom s seboj domov. Ali nisi rekel, da je Francoz?«
((Govoril je francosko.«
«če ga spraviš v moj avto...«
Ko se je gospodarski ataše odpeljal, sta Pyle in Granger najela rikšo, Phuong in jaz pa sva jima sledila v drugi rikši po cesti proti Solonu. Granger se je silil, da bi sedel pri
Phuong, toda Pyle ga je pregovoril. Ko smo se vozili po dolgi predmestni cesti v kitajsko mesto, nas je srečala kolona francoskih oklopnih avtomobilov: iz vsakega je štrlel top in na vsakem je stal molčeč, negiben častnik kakor izrezljana glava pod zvezdami in črnim, gladkim nebesnim svodom — verjetno so nastale ponovne zmede z zasebno vojsko Binh Xuyena, ki je obvladovala Grand Monde in igralnice v Solonu. To je bila dežela upornih velikašev, kakor Evropa v srednjem veku. Toda kaj so tu počeli Američani? Kolumb še ni odkril te dežele. Phuong sem rekel: «Všeč mi je tale fant, Pyle.»
«Miren je,» je rekla in pridevnik, ki ga je ona prva uporabila, se ga je prijel kot dijaški vzdevek; slišal sem ga celo od Vigota, ko je sedel z zelenim ščitnikom nad očmi in mi pripovedoval o Pylovi smrti.
Ustavil sem najino rikšo pred Chaletom in rekel Phuong: «Pojdi naprej in poišči mizo, poiskati moram Pyla.» Pojavil se je v meni prvi nagon, da ga zaščitim. Ni mi prišlo na misel, da bi moral najprej zaščititi sebe. Nedolžnost zmerom nemo kliče po zaščiti, medtem ko bi bilo pametneje, da zaščitimo sebe pred	njo:	nedolžnost je	kot nem gobavec, ki je	izgubil
zvonec in	blodi	po svetu, ne	da bi	hotel zlo.
Ko sem prišel do Hiše pet sto deklic, sta Pyle in Granger že vstopila. Vojaškega policaja na vhodu sem vprašal: «Deux Americains?» 22)
Bil je	mlad	kaplar tujske	legije.	Nehal je čistiti revolver,
pokazal s	palcem na vrata za	seboj	in se v nemščini	pošalil.
Nisem ga mogel razumeti.
Bila je ura odmora v ogromnem dvorišču, odprtem proti nebu. Stotine deklet so ležale v travi ali čepele na petah in se pogovarjale s tovarišicami. Zavese na majhnih sobicah okrog in okrog dvorišča so bile odstrte, neko utrujeno dekle je ležalo samo s prekrižanimi nogami na postelji. V Solonu so bili nemiri, vojaštvo je moralo ostajati v kasarnah in tu je vladala brezposelnost: nedelja teles. Edino klobčič deklet, ki so se teple, trgale in vreščale, je dokazoval, kje so še odjemalci. Spomnil sem se stare saigonske zgodbe o odličnem obiskovalcu, ki je izgubil hlače, da si je lahko priboril zatočišče na
policijski postaji. Tu ni bilo zaščite za civiliste. Če so tvegal' lov na vojaškem ozemlju, so morali skrbeti sami zase in paziti, kako se bodo izmazali.
Naučil sem se spretnosti: Razdeli in vladaj. Izbral sem eh® iz množice, ki se je gnetla okrog mene, in jo počasi vodil tja. kjer sta se borila Pyle in Granger.
«Je suis un vieux, trop fatigue,» sem rekel, ona pa se )e hihitala in stiskala k meni. «Mon ami, il est tres riche, vigoureux.» 23)
«Tu es sale,» 24) je rekla.
Zagledal sem Grangerja, ki je ves rdeč triumfiral; zdel° se je, kakor da smatra to demonstracijo za poklon svoj' moškosti. Neko dekle je zgrabila Pyla pod pazduho in S9 hotela nežno izvleči iz obroča. Porinil sem svoje dekle mednJe m mu zaklical: «Pyle, pridite sem!«
Pogledal me je preko dekliških glav in rekel: «To Je strašno, strašno!« Mogoče je varala luč, toda njegov obra2 se je zdel divji. Prišlo mi je na misel, da še ni imel žensk* ((Pojdiva, Pyle,» sem mu rekel. ((Pustiva jih Grangerja” Videl sem, da se z roko prijemlje za zadnji žep. Prepričan ser®’ da je hotel izprazniti žepe in jim razdeliti vse piastre & dolarje. «Ne bodite neumni, Pyle!» sem mu ostro zaklica1’ <(Saj se bodo steple.« Moje dekle se je vrnilo k meni '® zopet sem jo porinil v notranji obroč okrog Grangerja. «N°nl non,» sem ji rekel, «je suis un Anglais, pauvre, tres pauvre.» 2® Tedaj sem zgrabil Pyla za rokav in ga izvlekel iz kroga, ihed‘ tem ko se mu je dekle obesila za drugo roko kot ujeta rib®' Dve ali tri dekleta so poskušale, da bi nam zaprle pot, pred®® smo dospeli do izhoda, kjer je stal stražar in opazoval, tod« bile so premalo odločne.
21)	Kako?
22)	Dva Američana?
23)	Star sem, preveč utrujen. Moj prijatelj je zelo bogat, ze‘° močan.
24)	Ti sl umazanec.
25)	Ne, ne, jaz sem Anglež, reven, zelo reven.
(Nadaljevanje sledi)
'KSl - UL rauisiLoonj o, 11. TELEFON 93-808 ta 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Mag^o l/l. Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA St 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečna 800 lir - vnaPr®J' lir doIletna 4 400 lir celoletna 8100 Ur - SFRJ posamezna številka v tednu ta nedeljo 50 para (50 starta dinarjev), mesečno 10 dta (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starta dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - "9 „„K1. AD1T DZS ’ Llubliana Stari trg 3/1 telefon 22-207 tekoči račun pri Narodm banki v Ljubljani - 501-3-2)6,1 OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, flnančno-upravnl 250, osmrtnice 150 Ur. - MaU oglasi 40 Ur beseda - Oglasi za tržaško & ’	’	gnriško pokrajino se naročajo pri upravi. - Iz vseh drugih pi kvujln Italije pri (iSocietš Pubbllcltk ItaUana« — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja tn tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst
UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCH1 b, II
četrtletna 2.250