Jugoslovanskemu klubu v državnemu zboru na Dunaju! Svojemu narodu! Upravni odbor Zaveze avstrijskega Sugoslovanskega učiteljstva je na svoji seji dne 10. septembra 1917 v Ljubljani  sklenil s o g 1 a s n o, da obvesti Jugoslovanski klub v državnem zboru na Dunaju in naš narod potom časopisja o nastopnem manifestu, proseč Jugoslovanski klub in našo javnost, naj ga blagovolita oba vzeti na vednost in v uvaževanje: Glasom § 2., lit. b, pravil je namen naše Zaveze pospeševanje in bramba duševnih, gmotnih, moralnih in pravnih interesov učiteljstva in šolstva na narodni, napredni in demokraški podlagi. Bojni vihar divja naprej z nezmanjSano silo. Čutimo posledice dosedanje krvave borbe, kakršne svet še ni zrl, toda konca še ne vidimo, a slutimo ga v prepričanju, da nam prinese rešitev in Izpolnitev naših idealov, ki so: samostojno učiteljstvo in saniostojno narodno šolstvo, moralno in tnaterialno stoječ na trdnih temeljih samoodločevanja zedinjenega jugoslovanskega naroda, torej oboje prerojeno v novo življenje po zgoraj imenovanih osnovnih načelih naše organizac i j e, zato- osvobojeno od vsakega  t u j e g a g o s p o d s t v a. — Naslonjeni na pravice, ki nam jih dajejo pravila naše organizacije; še bolj pa sklicujoč se na čuvstvo, mišljenje in hrepenenje naroda, ki smo mu učitelji; oprti končno na svoje dosedanje delovanje v svojih organizacijah, ki smo njega bistvo ¦in smoter načelno označili ob 251etnici naše Zaveze dne 7. septembra 1913. na slavnostnem zborovanju v Narodnem domu v Ljubljani, se danes naša prva beseda ne more glasiti drugače, nego tako: V Zavezi avstrijskega jugoslov. učiteljstva združeno učiteljstvo se brezpogojno in navdušen.o pridružuje deklaraciji Jugoslovanskega kluba, kakor jo je priobčil državttemn zboru dne 3 0. maja 1917. S to izjavo gre vzporedno naša prošnja, naslovljena na Jugoslovanski klub in glaseča se tako, naj imenovani klub od svoje slovesno izrečene zahteve pod nobenim pogojem in za nobeno ceno ne odneha, temveč naj vztraja ob njej do končne zmage, ki daje edino Poroštvo svobodnemu i n samosvojernu bodočemu narodn e m u ž i v 1 j e n j u! Ob uresničenju te deklaracije, ki jo Ponazoruje v majhnem naša organizacija, dobi naše narodno življenje državno konkretno obliko in s to obliko pridejo našemu narodnemu življenju temeljni pogoji obstanka, razvoja in napredka — t o r e j p o g o j i z a g o t o v 1 j e ti e eksistence! B r e z š o 1 s t v a pa ni nobenemu narodu življenja, zato ga ne more imeti niti naš jugoslovanski narod. Ne moremo si misliti državne konkretne oblike, a k o bi izločili iz nje šolstvo — od osnovnega do visokega, torej šolstvo vseh kategorij — ker bil tako ostalo telo brez duše, studenec brez vode, glava brez misli: dobili bi mrtvorojeno dete! Državna oblika dobi konkretnost, če ji utelesimo narodno šolstvo kot nje sestavni in bistveni del. Naša dolžnost je, da to poudarimo z vso odločnostjo! Vsaki samostojni in svobodni državi je treba samostojnega in svobodnega šolstva, i n t a k o š o 1 stvo mora biti tudi v samostojnem državnem telesu, ki ga zaliteva deklaracija Jugoslovanskega kluba podHabsburškim žezlom. Zato je prva zahteva, ki potrka na naša vrata, r e f o r m a v s e g a š o 1 s t v a kot glavnega kulturnega činitelja, kot pravira in kulminacije narodne kulture, kot glavne opore v razvoju in napredku, kot glavnega orožja v kulturnem tekmovanju in borbi za obstanek! Iz vsega srca želimo, da zacvete iz sedanje krvave dobe vsak.emu narodu z a ž e 1 j e n a d o b a m i r u, ki zagotovi vsem in vsakemu razvoj duševnih in teJesnih sil ter prekrije grozo sedanjih dni in človeštvu izleči rane s plodovi kulturnega dela. Predvs.em žeiimo to svojemu jugoslovanskemu narodu! Z d r u ž e n i n enoten naj tekmuje z ostalimi kulturnimi narodi na kulturn em polju, sam zametajoč tlačenje enega po drugem ter življenje in uživanje enega na š k o d o d r u g e m u ; s a j j e s a m — kakornihče drugi — prebridko izkušal vse bolesti, vsa ponižanja in vso nemoralnost vsakega nekulturnega in nečloveškega zatiranja.! V tem pogledu stoji naš jugoslovanski narod v lepoti in čistosti nad v s e m i d r u g i m i n a r o d i, zato se mu s priborjeno svobodo in potom narodnega solstva čimprej dvigne in ojači vsa njegova moč in energija, da bo kot novorojena silna kulturna ce\ o t a uspešno in zmagovito kljuboval vsem bodočim časoin in viharjem! Naša osveta ne bo krvava, naša osveta bo kulturna! Šolstvo, reformirano po potrebah in zahtevah naroda in s 1 u ž e č e 1 e n j e tn u s a m e m u, okrepi vse njegove duševne sile, zato se pa postoteri tudi narodova produktivna moč, ki bo znala racionalno izrabljati vse plodove in zaklade svoje zemlje ter na vsa- kem polju in na slehernem mestu postaviti popolnega moža! Nič nam ne pojde v izgubo, zakaj z našoduševno močjo naraste tudi naša gospodarska vrednost in socialn a v e 1 j a v a. Materialne žrtve, izdane za šolstvo, utegnejo biti v početku težko občutene, toda z narodovo zavestjo splošnega in vsestranskega napredovanja ter z vedno razvijajočo se narodovo inteligentnostjo se prelijejo materialne žrtve v r a d o voljno narodno davščino, ki jo bo vedno lažje zmagovati, ker bodo njene obresti vedno bogatejše! Temeljita narodna splošna instrokovna izobrazbaje neizčrpna gonilna moč, ki neprestano drami in dviga duševne sile, da delujejo smotrno in namenoma, iščoč novih sredstev in potov, ki prirodne moči', sadove zemlje ter zaklade podzemlja in voda umno naravnavajo in izrabljajo s čim manjšimi stroški, a s tem večjim dobičkom za p o sameznika in skupnost. Le narodno šolstvo nam postavi na vsako mesto s v o j c a. In le od svojca moremo in smemo pričakovati, da opravlja svoj poklic tudi s srcem in ne zgolj mehaniško in mrzlo kakor tujec, ki naroda ne more ali noče razumeti. Le svojci, ki imajo srce in srnisel ža narodove potrebe, ki poznajo njegovo dušo, morejo narodu služiti in morejo dvigajoč in pospešujoč vplivati na vse strani v svojem delokrogu. In le tako delo dviga zaupanje naroda do vodilnih in upravnih mest, in le tako delo pospešuje obče napredovanje. Nikogar več ne bo z narodom vezalo samo njegovo službeno razmerje in narobe ne bodo naroda z njim spajali le avtoriteta službe, strah in slepa pokorščina, ampak vezi ljubezni, spoStovanja in zaupanja se bodo prepletale vsekrižem, kiiz posameznikov ustvarijo enotno celoto, stremečo v vseh sestavnih delih k napredku in popolnjevanju! Največ nesreče, ki je doslej tepla naš narod, so krivi tuji elementi, ki so se zajedli in vtihotapili v naše narodno telo, služeč sebi po načelu: D iv i d e e t impera! Za pridobitev vsake malenkosti in posameznosti je bilo treba bojev in izčrpavanja duševne energije, ki bi jo lahko uspešnejše porabljali, k o bi stala na naši strani pravica in pravičnost. Trpeli smo moraliio in materialno, ko so valovi tu!jinstva pluskali v naše ozemlje, k o j e tujec ljudstvo in zemljo izžemal v svojo korist! Novi dom našega jugoslov a n s k e g a n a r o d a s e m o r a dvigniti na demokraškem tem e 1 j u i n r a s t i v zn a m e n j u n aprednosti pod vseoživljajo- čim solncem enakosti, bratstva in svobode! — Ob reformi šolstva, ki je njega uspešno delovanje označeno s pravkar dzrečenimi besedami v širokih konturah, je v Zavezi združeno učiteljstvo p r ipravljeno vsekdar sodelov a t i po svojih najboljših silah, z vztrajnostjo in nesebičnostjo, k i n a m j o n arekuje Ijubezen donarodove bodočnosti! Vsakemu takemu pozivu se pokoravamo brezpogojno ! Trdimo, da smo na tako delo nčitelji v prvi vrsti poklicani, ker se moremo naslanjati na svoje izkušnje, ne da bi zametali nasvete in misli, ki pridejo iz laiških vrst. Kdor hoče našemu narodu srečo — je vsak pozvan, je vsak dobro došel ob tem delu! Roke vseh morajo poprijeti za delo, dapridemoprej donovegaživ1 j e n j a ! Vsak nam je brat in sotrudnik; samopašnikom, zajedalcem in izkoriščevalcem pa ne sme biti mesta med nami! Na škodo naroda se ne sme nihče več okoriščati! Delo, ki ga je v Zavezi združeno učiteljstvo izvršilo v dobi vojne in ki ga izvršuje še danes, budi v nas z a v e s t storjene dolžnosti. Služimo samo resnici, ako trdimo, da je bilo to delo d v a k r a t težavno, in sicer v materialnem in moralnem pogledu, ker so nam ležale na poti zapreke materialnega in moralnega značaja. Kar se tiče materialnega po1 o ž a j a, ni ta niti za las boljši od onega, ki je učiteljstvo tlačil v predvojni dobi. Temeljne plače so ostale povsod neizpremenjene, kapale so le skromne draginjske in vojne doklade — tu v večji, tam v manjši, ponekod v popolnoma nezadostni izmeri, a povsod v toliki skromnosti, da je zmagovanje vseh življenjskih potreb in zahtev ob samih službenih prejemkih abso1 u t n o n e m o g o č e. Ob teh žalostnih materialnih razmerah našega učiteljstva je bilo dovolj pisanja in govorjenja že v dobi pred vojno, pa tudi v teh strašnih letih svetovne vojne. A kakor pred vojno, tako si je vsak najskromnejši prilt)ljšek tudi v vojni dobi p r i b o r i 1 o naše učiteljstvo samo potom neprestanega prizadevanja s v o j i h o r g a n i z a c i j. Ko bi te ne delovale, bi naša gospodarska katastrofa odprla že celo vrsto novih naših grobov! Ha bo položaj našega učiteljstva temeljitejše pojasnjen, je treba povedati, da niso šolske oblasti glede materialnega izboljšanja ali ničesar ali prema1 o s t o r i 1 e, in je bilo učiteljstvo — kakor že povedano — navezano zgolj samo nase. Pismene in ustne prošnje ter dokazovanja potrebe so storile to, kar šteje danes naše učiteljstvo svojega. Pač pa niso šolske oblasti štedile z nalaganjem novih opravkov, ki so s šolo in z vojuo v kakršnikoli posredni ali neposredni zvezi. N i p o 1 j a, kamor bi v dobi vojne ne segaI o delo našegaučiteljstva. Ker pa je v vojaških službah povprek 50% naših učiteljev, je umevno, da je delo, ki je moralo in mora biti dovršeno, v dvojni mer.i padlo na rame tovarišem, ki so ostali doma, oziroma so prazna moška učna mesta zasedle učiteljice, da je vzgojno in izobraževalno delo ljudske šole več ali manj nemoteno teklo naprej. Ponekod je moral isti učitclj prevzeti pouk na dveh šolah. Kako in kje vse je angažirano delo učitelja in kakšni so uspehi tega dela, to je deloma razvidno iz sprotnih poročil v našem glasilu a tega ne more povedati kratka beseda. Mnogo tega dela je dovršenega po uradnili navodilih, a največ dobrotvornosti je naše učiteljstvo izvršilo prostovoljno po lastnih i n i c i a t i v a h. Premnogo je krajev in občin po vsem našem ozemlju, k j e r j e učitelj svojemu ljudstvu vse — tako ob svojem delu v šoli, kakor ob svojem delu zunaj šole. Oče, mati, župan, svetovalec, tolažnik, rednik, dopisnik, zavetnik in zagovornik — vse to je danes naš učitelj svojemu ljudstvu, ko je sam 'dostikrat najbolj potreben vsega tega, kar daje drugim. N i m e d n a m i n i k ogar, ki bi si vteh hudihčasih p r i t i s n i 1 n a č e¦ 1 o p e č*a t i n d i v idualnega egoizma! Da je tako vsestransko dela naporno in izčrpljivo, je toliko bolj umljivo, k e r ni materialnih sredstev, da bisi mogli z nabavo najpotrebnejših življenjskih potrebščin nadomeščati izrabljenih fizičnih moči. Zato naše telesne sile pešajo in se izrabljajo y službi svojemu narodu. Moralneneprilike — dase najmilejše izrazirao! — so ležale v tem, da so nas tujci po srcu in krvi, pa tudi naši lastni ljudje krivo i n namenoma napačno sodili, ovajali in natolcevali ter s tem posameznikom in njih rodovinam provzročali nedopovedljive duševne muke, liišne preiskave, službena premeščenja, preiskovalne zapore in materialne škode. Strasti nacionalnega in politiškega nasprotstva so uganjale nasproti našemu učiteljstvu pravcate orgije. Najresnejši in najstrašnejši čas, kar jih pomni svetovna zgodovina, je zbudil toliko podlosti in sovraštva, da prekipeva človeku mirna misel v bolest in odpor krivično sojene inkrižane resn i c e ! Mehkejšim naturam ostanejo sledovi prebitega trpljenja vedno začrtani v dušah; močnejše osebnosti so dobile v duševnih bolečinah izvor novim dejanjem v korist stanu, šolstvu in narodu, kakor to zahteva maščevanje kulturnega člov eka ! Premnogo je slučajev, ko so naše tovariše in tovarišice hitro izpustili iz preiskovalnih zaporov, ko še do obravnav ni prišlo, ker je bila njih nedolžnost takoj izpričana. Vendar so bili tudi taki nedolžniki od šolske oblasti discipliniran i — zaradi nekrivde, kar se ne sklada s čuvstvom pravičnosti. Kar je zagrešila zloba in strast, to je moralno popravila dokazana nek r i v d a, in to v še večji meri popravi pravičnejša bodočnost, ki je ne bo oskrunjalo razdivjano strankarstvo ali nacionalno maščevanje, temveč ki bo sodila po pravici in resnici! Komur pa je sila razmer zlomila vse duševne sile in mu namesto energije vrgla seme uničujoče resignacije — tega osvetimo m i, kolikor nas še ostane, s podvojenim delom v prid osvobojenemu svojemu stanu. Kolikor naših učiteljev je bilo pozvanih p o d o r o ž j e, so vsi do zadnjega storili svojo dolžnost, kamorkoli jitn je veJevalo povelje. O tem govore priznanja in pohvale višjih in najvišjih vojaških poveljstev. Glede oproščenja naših učiteljev zaradi nenadomestljivosti od vojaške službe je opažati v raznih krajih r a z* lične tendence. Nekod so oproščeni mlajši in morajo služiti starejši, drugod je več učiteljev doma nego v vojaški službi, ker je v oproščenje predlagajoča šolska oblast mnenja, da učitelj, ki za irontno službo ni sposoben, v e č k o r i s t i d omačemu kraju in domači šoli, nego bi koristil v vojaški pisarnici ali v kaki drugi slični vojaški službi. Drugod pa je zopet odstotek oproščencev silno majhen ali ga pa sploh ni, kar je posebno kvarno za enorazrednice, koder bi že po zakonu morale služiti Ie m oŠ k e učne osebe. Naši učitelji vojaki služijo v najraziičnejših vojaških službah in na vseh frontah v raznih stopnjah podčastnikov 'in častnikov, mnogi od njih odičeni z odlikovanji, mnogi od njih z živim zanimanjein za delo in življenje med nami doma, mnogi od njili s trajnimi pismenimi stiki s tovariši in našimi časopisi — o s t a 1 i sovognju inpodmečem, zroč smrti v obraz, še vedno naši dobri in zvestitovariši, naši vrliučitelji! Ko se vrnejo, odlože orožje stnrti in si zopet opašejo orožje duha — svoji pridejo med svoje! Nekateri pa so se že odločili, da ostanejo tudi po vojni vojaki. Mnogi pa so žrtvovali največ! To so oni, ki jih je v cvetju let in v kipeči sili telesnih moči podrlo sovražnikovo orožje ali jih je uničila bolezen. T i s o d a r ovali svoj največji kapital — življenje svoje! Tudi tako nastale vrzeli v svojih vrstah bomo morali mi, kolikor nas učaka dobo miru, n a d o m estiti s podvojenim delom i n z naraščaje m, ki je v s tanovski zavednosti utrjen in strokovnoizobražen. O vseni delu našega učiteljstva, kotlikor in kakor ga je izvršilo v dobi vojne doma ali v vojaški službi, bo mogoče natančno poročati šele po vojni na podlagi s t a t i s t i k e, ki jo izvedemo potom svojih organizacij ob pravem času. Iz vsega povedanega je razvidno, da stoji danes naše učiteljstvo n a m e j i r a z d o b j a. Pogled nazaj nam zbuja ponos poštenega in resnega dela; današnji naš položaj je malo vabijiv, a je dokaz, koliko. moči rodi v o 1 j a, ki hoče sedanjosti pomagati preko vseh težav in zaprek do zmožnosti in obvladanja razmer; naprej nam pa gledajo oči v zavesti, d a n am b o d o čnost pripravi častno mesto med kulturnimi delavci našega jugoslovanskega naroda ! Na vse strani razglašamo tudi mi, ki smo se združili v naši Zavezi, v smislu besed italijanskega socialista Turattija izpoved svojega bodočega dela: »P r idržujemo si pravico, delati za narod po svoje, po svojem najboljšem prepričanju in po svoj i h n a j b o 1 j š i h m o č e h !« Vodstvo Zaveze avstrijskega jugoslovanskega ucitelstva. VLjubljani, dne 10. septembra 1917. Predsednik :Tajnik: L Jelenc.Vil Rus.