Posamezna. 8*eir. Din 1*50
PoStnina ijavftalir»ana.
Št. 32.
Ljubljana, t četrtek, dne 7. avgusta 1924.	Leto 1L
Izhaja vsak četrtak.	jjj	Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Breg 12.
Nnnn^nina*	**	celo leto. . Din 50 — mesečno ....	Din	5*—	|	Nefranldrana pisma se ne sprejemajo. — Rokopisi se ne vračajo,
litil ULIitllu.	za	pol leta.. „ 25*— za Inozemstvo	„	80-—	t)]	Oglasi se računajo po tarifu. — Poštno - čekovni račun št 13.236.
Vladna deklaracija.
Včeraj dne 6. t. m. se je sestala J^Jiredjog. Vlada obljubuje izenačenje izrednemu zasedanju narodna vdufturfov ter obeta varstvo držav-ščina. Ob tej priliki je ministMeLtiaflskih pravic vseh državljanov.
predsednik Davidovič prečital deklaracijo o vladni politiki. Tisti, ki so pričakovali od vladne deklaracije kaj izrednega in velikega, so bili razočarani
Glede notranje politike izjavlja vlada, da hoče ostati na parlamentarnih tleh in da hoče uravnati politiko naše države tako, da bi čimprej prišlo do konsolidacije notranjih od-nošajev. Deklaracija naglasa, da se vse težave, naj bodo še tako velike, lahko hitro prebrodijo, ako se bo naša državna politika vodila v taki smeri, da zbudimo in ojačimo bratska čustva, ki nas vežejo in ako se bodo oni, ki pred kraljem in narodom, pred zgodovino in bodočnostjo, nosijo odgovornost za državne posle, odločno in zavedno potrudili, da, izogibajoč se nepomirljivih formul, prodrejo v globino in vsebino vsakega problema in prinesejo v njegovo reševanje ono- širokost nazorov, brez katere se v naši državi tudi v današnjem času ne more nič trajno in koristno končati, in ako bodo predvsem vsi odgovorni politiki prožeti globokega prepričanja, da se naša skupna hiša mora urejevati skupno in dogovorno na nepokolebljivi slogi in pravilnem in prisrčnem sporazumu Srbov, Hrvatov in Slovencev. Deklaracija pravi, da smo dolžni zaupati se eden drugemu odkritosrčno, brez zahrbtnih misli z vso bratsko ljubeznijo, ki nas navzlic vsemu veže.
Nato govori deklaracija o zunanji politiki ter ugotavlja, da hoče vlada zavez, odnošaje z Francijo, Anglijo in Ameriko ohraniti in poglobiti zvezo z Češkoslovaško in Romunijo. Glede Italije naglaša vladna deklaracija posebej, da se bo vlada potrudila vzdržati zvezo, sklenjeno ž njo. Deklaracija se izreka za ohranitev mirovnih pogodb in končno povdarja načelo „Balkan balkanskim narodom". Glede notranjih odnošajev pravi deklaracija, da hoče v državno unravo prinesti vlada več reda in zagotoviti brezpogojno izvrševanje zakonov. Vlada hoče zatirati konn-ci’>> ter je napovedala, da bo predložila v to svrho poseben zakonski
Vlada obljubuje, da se hoče lotiti tudi težkega problema samouprave. Vlada pravi, da hoče še pred tem predložiti potrebne zakonske predloge, ki bodo omogočili, da se samoupravno življenje začne vsaj tam, kjer je to že danes mogoče, četudi v oni omejeni formi, v kateri je to po sedanjem zakonodavstvu možno. A kar se lahko v tem oziru stori tudi brez novih zakonskih pooblastil se bo storilo brez odlašanja. Vlada napoveduje, da bo še v tem rednem zasedanju predložila narodni skupščini predloge zakona o invalidih, o pomoči oškodovanim po povodnji, o kmetijskem kreditu in o spremembah in dopolnilih zakona o uradnikih. Vlada obljubuje, da se bo lotila reforme posrednih in neposrednih davkov ter izenačenja davčnih bremen v vsej državi. Vlada pravi, da je to potrebno ne samo zaradi reda v državnih financah, temveč tudi v interesu narodnega miru in sloge, ki je od prvovrstne važnosti za to vlado. Nihče v tej državi ne sme imeti občutka, da je izkoriščan in prikrajšan, kakor tudi ne sme nikdo v to verovati, da bi mogel biti privilegiran. Vlada upa, da bo že izvrševanje vseh teh ukrepov znatno ublažilo' ekonomske in socijalne težave, s katerimi se borimo in odločeno je, da v cilju čim hitrejše odstranitve teh težav prevzame tudi druge primerne ukrepe. Vladno deklaracijo, ki jo je prečita! ministrski predsednik Ljuba Davidovič narodni skupščini, bi podala lahko tudi vsaka druga vlada. Ne pove ničesar novega, obljubuje pa mnogo in sicer napoveduje v glavnem one stvari, ki si jih pravzaprav vsi želimo. Seveda je od obljub do dejanj še dolga not. V koliko in kako bo nova vlada izvajala svoj program, je pač vprašanje bodočnosti. Če bo izpolnila vsaj del tega, kar obljublja, bo gotovo žela odobravanje. Toda z ozirom na znano obljubarsko politiko sedanjih ministrov, zlasti iz vrst Jugoslovanskega kluba, ostajamo glede na vladne obljube zaenkrat še pesimisti. Predvsem je treba še počakati dejanj.
čemu država?
Vsak družabni organizem, vsaka stvar mora imeti svoj smoter Čim bolj ustreza svojemu namenu, tem močnejša je, tem več pravice ima do obstanka in tem bolj nepogrešljiva je za življensko celoto. Istim zakonom je podvržena država.
Kaj je država? Ni tu mesta, da bi pisali znanstvene ali jezikoslovne označbe, kaj je država, oziroma kakšna bi morala biti, omejimo se le na nekaj dejstev, ki jih vidimo in občutimo v lastni državi, s čimer predpostavljamo, da naši čitatelji pač vedo, kaj pomenja pojm država.
Že v prvem svojem razvoju je človek uvidel svojo nemoč, ako je
sam; dalje je uvidel tudi potrebo po združevanju s soplemenjaki, s čimer je mogel nastopati močneje in odločneje. Družil se je v večje ali manjše skupine. In prva združena skupina je bila pravzaprav že kal ali zaplodek države. Trebalo je mnogo stoletij in stoletij, preden je država zadobila obliko, ki jo ima sedaj. Največji sovražnik ji je bil, dasi njen ustanovitelj, človek sam, oziroma njegov napuh, njegova pohlepnost in slavoželjnost in ne najmanj neizobraženost. Ni še dolgo, ko so državo predstavljale le osebe, ki so se dvignile nad množico ali pa posamezni stanovi. Primerimo franco-
skega kralja Louisa, ki je izrekel: „Država sem jaz!“ pa je bilo vse s tem zadovoljno. Kar se tiče stanov, vemo, da je bila včasih vsa moč v rokah duhovništva ali plemstva, kakor gospodujejo v Indiji še dandanes priviligirane kaste.
Moderni časi so zatrli staro obliko države. Nastopila je doba parlamentarizma, države so dobile druga za drugo ustave in parlamente, absolutne monarhije so izginile, ljudstvo po svojih zastopnikih sodeluje pri zakonodaji. Država je dosegla najrazvitejšo obliko v republiki, in sicer parlamentarni republiki, kjer voli ljudstvo tudi vladarja, ekstremni iztok pa poraja že novo obliko— sovjetsko republiko.
Naša država — Jugoslavija, i je parlamentarna monarhija. Vladar sledi po dednem pravu ene vladarske družine, ljudstvo sodeluje pri zakonodaji po poslancih, ki jih pošilja v narodno skupščino, ki je dala državi pršavno podlago z vidovdansko ustavo.
Kot parlamentarna država je Jugoslavija torej moderna država. Ali pa je prebivalstvo zadovoljno z obstoječim stanjem? Po vsem tem, kar vidimo in čujemo, bi o tem dvomili. Imamo sicer vse institucije moderne države, v koliko pa so te kos svojim poslom, je drugo vprašanje.
Vzdržujemo razmeroma močno armado; nihče ji ne more očitati, da ni vzorna. Milijoni in milijoni gredo za vojaštvo. Vsakdo ve, da nam je armada potrebna v bodočnosti, saj nas obkrožajo od vseh strani sovražniki, ki se hočejo zagrizti v naše državno meso. Potrebna pa nam je tudi sedaj. In ravno sedaj se naša vojska nič kaj ne izkazuje. Naša meja od Beljaka do Gjevgelija in odtod mimo Albanije ter preko Krasa in Triglava je ena sama vrsta krvavih prizorov. To se pravi: naša meja je zavarovana le na papirju. Njen branilec — armada pa ni kos svoji nalogi. Da ne govorimo o nerednostih v armadi sami!
Država torej na zunaj za sedaj ni dovolj zavarovana, kar svedočijo mnogobrojni obmejni incidenti, ki se poravnajo vedno v prid tuje, a v škodo naše države. Drugi faktor, ki igra vlogo v zunanji politiki, ki predstavlja državo na zunaj, pred svetom, je diplomacija. Diplomaciji posvečajo vse države največjo pažnjo, ker z dobro in nepokvarjeno diplomacijo zmagujejo brez krvi in žrtev. Da bi bila naša diplomacija dobra, tega bi si trditi ne upal niti njen rodni oče. Zgodovina zadnjih časov nam kaže same polome. Dočim si je znala stara srbska diplomacija pripraviti med evropskimi diplomati ugledno mesto, se je po prevratu vse okrenilo. Iz polomij, ki smo jih doživeli v zunanji politiki, moramo sklepati, da zasedajo važna.mesta ljudje, ki jih niso zmožni upravljati (mirovne, trgovinske in prometne pogodbe!) ali jih moralno niso vredni upravljati (škandalozne afere naših diplomatskih zastopnikov, zlasti v Ameriki!).
Specijaliteta naše države so — komisije. Imamo komisije za vsako fi£o, da bi jih komaj našteli. Te komisije delajo, proučavajo, študirajo, pregledujejo, razpravljajo in se raz-govarj^jo v neskončnost, brez vidnih uspehov. Gospodom v komisijah se steka v žepe imetje — ljudstvo, ti plačuj!
Kar se tiče notranje ureditve države, moramo in moramo reči. da je predvsem pogrešen davčni sistem. Davčni vijak je že od nekdaj in povsod strašilo davkoplačevalcu. Ako je ta vijak še pokvarjen, je stvar tem hujša. In pri nas je pokvarjen, ker pritiska le na eno stran. Dočim plačujejo nekatere pokrajine davek v redu ali še več, so druge neobdavčene al^ pa se protivijo plačevati davščine. Po velikem delu države še sploh nimamo davčnega katastra, ali pa ovirajo tehnične težkoče davčno poslovanje sploh.
Največjo nezadovoljnost med ljudstvom vzbuja neznosna draginja — plod nezmiselne gospodarske politike. V deželi, kjer se cedita mleko in med, se bomo kmalu morali krmiti s kobilicami in sladkimi koreninicami. Pri tem je najlepše to, da se hrani Avstrija z našimi bušami, da potuje naša pšenica na Mažarsko, Grško in celo v Malo Azijo, da se masti Italija z našo svinjino in konzumira ogromne količine našega lesa itd. Izvoz je vsekakor točka, ki jo mora uvaževat: vsaka gospodarska politika in ki odločilno vpliva na državne finance. Kako pa vpliva na našo valuto, živo spričuje naš dinar. Bojimo se, da pride čas, da bomo branjevki prodajali, da bomo od nje zopet kupovali.
Ako si ogledamo druge panoge državne uprave, se nam pokaže prav tako mizerija. Med državne nameščence se vsesava korupcija, ker jih država ne oskrbi, da bi mogli dostojno živeti, v urade se uvaja strankarstvo; invalidni zakon spi, agrarna reforma počiva, posestva inozemcev se sekvestirajo le, če se izroče ljudem vladajočega režima, bolnice se zapirajo, šole zanemarjajo, o prometu pa sploh ni, da bi govorili.
To vam je slika naše države. S tem seveda ne trdimo, da je le naša država taka. Vsa Evropa je po svetovni vojni še vedno bolna in politični zdravniki se zaman trudijo, da jo postavijo na hoge. O splošni sanaciji pa gotovo ne more biti prej govora ,dokler se ne rešita problema Rusije in Nemčije.
Z ozirom na povedano se nam vsiljuje vprašanje:	Odkod to zlo?
Nravni propad, materijalizacija ljudskih mas, devalvacija valute, poru-šenje proizvajalnih sredstev itd., — vse to so vzroki, da boleha ves svet, posebno pa še mlade države, med njimi naša. Krivci pa so še tudi drugod. Ce gre posestvo na kant. gotovo gospodar ni brez krivde, in če v državi ni vse v redu, gotovo ni vse v redu z onimi, ki jo vodijo, ki jo — vladajo. Tu imamo iskati največjega krivca, zakaj če glava ni zdrava, mora zboleti ostali organizem.
Naj bo to memento novo nastopajoči vladi!
Londonska konferenca.
Sobota je bila konferenčnikom v Londonu kritičen dan prve vrste. Od rezultatov podajanj te^a dne je bil odvisen izid konference. Razgovori so se končali navzlic nekaterim ne-sporazumljenjem, ki so našla odmeva tudi v dnevnem časopisju s popolnim uspehom. Prva komisija je v celoti dovršila svoje delo, s čimer sp odpadle vse ovire za realizacijo nemškega posojila.
Druga konferenca je zaključila svoje posle že preje, tretja na je razčistila položaj na sobotni plenarni seji. Šlo je predvsem za razsodišče, ki naj bi izrekalo svoje mnenje v nesoglasjih med Anglijo in Francijo. Pod vplivom tega razsodišča sta se Anglija in Francija toliko zbližali, da ni več spora radi umikanja antantnih čet iz Nemčije. Anglija toliko časa ne odpokliče svoje vojske s ko-linskega ozemlja, dokler ne umakneta Francija in Belgija svojega vojaštva iz Poruhrja. V splošnem je opažati, da je dosegla Francija zase lepe uspehe, dasi se je še pred sobotno sejo trdilo, da je francoski ministrski predsednik Herriot odpotoval iz Londona in da zro Nemci z nezaupanjem na francoske predloge.
Nemčija je povabilo h konferenci sprejela. Konferenca se bo nadaljevala na podlagi protokola, ki so ga sestavili od konference imenovani juristi, strokovnjaki v finančnih in gospodarskih zadevah. Ti juristi stopijo z Nemci takoj v neposredne stike, ker spornih vprašanj pravzaprav več ni, izvzemši vprašanje francoskih in belgijskih železničarjev na kolinsko-vestfalskem ozemlju. Nemci bodo formalno stavili protipredloo-e, ki pa na stvari ne bodo mogli ničesar izpremeniti.
Francosko časopisje poudarja važno točko, da se je z uspešnim zaključkom londonske konference re-paracijsko vprašanje premaknilo s političnega na gospodarsko polje. S tem je dobila pozitivno in praktično
podlago, ker bodo vse nemške obveznosti komercijalizirane (potrgov-Ijene). V zaščito Nemčije pa je osnovana posebna komisija, ki bo pazila, da plačilna zmožnost Nemčije ne bo preveč trpela ali celo ugasnila.
Ker ima Francija tedaj dovolj sankcij, s katerimi bo držala Nemčijo v šahu. že misli, kako naj začne z odpoklicovanjem svojih čet iz Nemčije. Preden se to zgodi, je potrebno seveda še precej priprav. Predvsem je treba skleniti tri dogovore, in sicer med Nemčijo in reparacijsko komisijo, med nemško vlado in antanto ter med zavezniškimi vladami samimi. Pri tem sklepanju računajo na ameriško posredovanje. Ko se to zgodi, ne bo več ovir za umik francoskega in belgijskega vojaštva iz Nemčije. Francoski in belgijski strokovnjaki menijo, da bo popolna izpraznitev pdruhrskega ozemlja lahko gotova do 1. oktobra 1926. Odpoklic pa bi mogel pričeti že 5. oktobra 1924. Najprej bi bili na vrsti Hagen, Dortmund, Bochun in Essen.
Ako se ozremo nazaj na konferenco, bomo opazili, da se je gibala okoli dveh tečajev. Na eni strani juristi. strokovnjaki (na drugi bančniki.) Prvi so kmalu in srečno dosegli svoj teoretičen konec, dočim so bili drugi dolgo v negotovosti, kaj naj store. Sedaj imajo vsa jamstva, da njihov denar ne samo ne bo izgubljen, temveč da bodo imenitno „zaradili".
Oba ministrska predsednika francoski in angleški s svojimi zavezniki, prijatelji in posredovalci, si zadovoljno maneta roke in prepuščata nadaljno delo delegacijam, ki so imenovane, da izdelajo podrobnosti. Uspelo jima je, da sta Nemčijo politično zadela, da pa sta odstranila vse zapreke za gospodarsko izkoriščanje s strani zapadnih sil. Nemčija zaenkrat molči.
Volitve v Ameriki.
Bogata Amerika razpolaga v nasprotju s politično razkosanostjo majhnih narodov in držav le z dvema odločujočima političnima strankama, ako izvzamemo socijalistič-no stranko, ki pa zlasti na zunanjo politiko Amerike nima vpliva. Stranki sta demokratska in republikanska. Kako se pravzaprav ločita, Američani sami dobro ne vedo, ker imata obe skoro docela enak program. Edina diferenca obstoji v vprašanju carinske tarife. Sicer pa je znano, da so demokrati dobri republikanci in da prisegajo republikanci na demokracijo. Ker je predsednik Združenih držav vladar v istini, ne le po imenu, je razumljivo razburjenje, ki vlada v Ameriki, ka-
dar se približa rok za volitve novega predsednika.
Volitve v Združenih državah ameriških se vrše zelo pompozno in med silno agitacijo, ki se vrši na originalen ameriški način. Kot kandidata navadno nastopita moža, ki ju prej imenujeta obe glavni stranki. To se imenuje »nominacija«. .Onadva začneta z vsemi dovoljeni-jni, morda tudi nedovoljenimi sredstvi, borbo za izvolitev, katere borbe se udeležuje vsa ameriška javnost z vso živahnostjo. Da niso zadnje ženske, je ob ameriški prostomi--selnosti umljivo.
Ko je umrl predsednik Hauding, je avtomatično stopil na njegovo mesto državni tajnik ali podpred-
.sednik Coolidge (Kulidž), Tega moža je tudi republikanski konvent nominiral za bodočega predsednika. Toda on nima, kakor je doslej videti, pričakovati posebnih uspehov, ker pač ni mož zato. Stranka je brez njegove vednosti, da, celo proti nje-.govi volji, izvedla zakonske sklene, o katerih bi bil upravičen odločati samo on kot predsednik republike. Tako so bili sprejeti vojaški zakoni, dasi se je on odkrito protivil, propadel je njegov predlog o mednarodnem razsodišču, in tudi njegovi zakonski načrti glede japonskega izseljevanja niso našli dopa-danja v parlamentu. No, Coolidge sam še ni izgubil nade na uspeh.
Medtem se je kot kandidat pojavil z demokratske strani guverner države Newyork Smits. Značilno je, da je Smits odkrit katolik, ki sicer tvorijo manjšino v Združenih državah ameriških. Zato je doslej veljala kot norma, da sta mogla biti predsednik in podpredsednik države samo nekatolika, dočim so bili katoliki vendar pripuščeni v vse državne službe in so jim bila dostopna najvišja mesta razen predsedniškega in podpredsedniškega. Vzpričo ameriške verske strpljivosti se javnost nič preveč ne razburja nad kandidaturo gospoda Smitsa. Pozabiti ne smemo značilnega dejstva, da je rimski papež zadnji čas imenoval za kardinala dva ameriška katolika, katera vest je bila sprejeta v Newyorku z velikim zadoščenjem ameriškemu katoličanstvu. Ne da pa se seveda tajiti, da je to imenovanje med ameriškimi protestan-
ti vzbudilo veliko opreznost.
Pa še eno šibko točko ima Smits, in sicer to, da nastopa za ukinjenje prohibicijškega zakona. Njegovi nasprotniki so to strastno pograbili in kujejo iz tega agitačni kapital, in to tem laže, ker je večina ljudstva še vedno za prepoved alkoholnih pijač. Ameriški šaljivci govore, da se sedaj bije boj za »suho« ali »mokro« vlado.
Ko to pišemo, prihajajo poročila, da so se demokrati premislili in da nameravajo nominirati za svojega kandidata Dawisa, ki je protestant. Sicer pa po tem ne moremo sklepati na uspehe pri volitvah, ker praktični Amerikanec hoče imeti na vodilnem mestu predvsem poštenega človeka in uvidevnega državnika.
Da se Evropa toliko zanima za volitve v Ameriki, leži vzrok v tem, da se mati Evropa v svojih zadregah vedno rada obrača na Ameriko, ki ji je tudi že večkrat priskočila na pomoč, seveda brez škode za svoje interese. Skoro vsem mirovnim pogodbam so kumovali Američani. Ako pa so videli, da nimajo kaj prida pričakovati ali, da bi jim bilo celo v škodo, so se oddaljili in igrali ulogo »opazovalca«.
Prav tolik interes kot Evropa ima na izidu volitev v Zedinjenih državah Japonska, katere izseljeni-.ško vprašanje pomenja zanjo biti ,ali ne biti. Kakor tudi pa naj izpadejo nove volitve, vse kaže, da ni pričakovati v'ameriški izseljeniški politiki posebnih izprememb.
Politični
Zborovanje Radičeve stranke.
Mnogo pozornosti je zbudilo zborovanje glavnega odbora Radičeve stranke, ki se je vršilo preteklo nedeljo v Zagrebu. Z napetostjo so se pričakovali sklepi tega zborovanja. V vladnih krogih so bili prepričani, da bo Radičeva stranka sklenila podpirati novo vlado, medtem ko so na nasprotni strani baje upali, da se bodo Radičevi poslanci povrnili k svoii prejšnji abstinenčni politiki. Radičeva stranka je sprejela sklepe, ki odgovarjajo njeni taktiki v zadnjem času. Sprejete so bile resolucije, v katerih hrvatsko narodno zastopništvo jemlje na znanje in soglasno odobrava, da je predsednik hrvat-skega narodnega zastopništva in predsednik HRSS Stjepan Radič na temelju pooblastila sej hrvatskega narodnega zastopništva z dne 19. avgusta 1923 in z dne 1. maja 1924 izvedel, vztrajajoč še nadalje pri programu in taktiki HRSS, pristop hrvatskega narodnega zastopništva v seljačko internacijonalo v Moskvi, ki tvori prvo realno zvezo med hrvatskim in ruskim narodom. Hrvatsko
pregled.
narodno zastopništvo vidi v sedanji vladi opozicijonalnega bloka korak naprej k sporazumni rešitvi srbsko-hrvatskega spora ter sklene soglasno, da podpre noslanski klub novo vlado, dokler bo delovala v duhu načel, na katerih je bil osnovan opozi-cijonalni blok. — Te resolucije so zbudile mnogo komentarjev predvsem zato. ker se v njih odobrava pristop Radičeve stranke v moskovsko internacijonalo.
Povratek Radiča.
Po zadnjih vesteh je Radič že odpotoval iz Moskve ter se ima v kratkem vrniti v domovino. Njegov povratek se že pričakuje za prihodnje dni. Jasno je, da bo umaknjena proti njemu naperjena obtožba radi veleizdaje, ki je bila vložena nod prejšnjo vlado. Zakaj, čudno bi bilo, če bi nova vlada preganjala voditelja stranke, ki je njena največja opora, kot državi nevarnega človeka.
Džemijet.
V nedeljo se je vršil v Skoplju kongres džemijeta. Na tem zborovanju se je odobrilo postopanje večine
T. Dielicz:
Strašna noč.
(Konec.)
Z občudovanjem sem opazoval ljubljeno sestro, ki je klečala poleg dmžabnice in jo skušala obuditi k zavesti. Polegli smo okoli ognja in si čestitali, da smo odnesli zdravo kožo pred sovražniki, ki so zunaj neusmiljeno tulili in zavijali.
Le stari Roško je bil videti neobčutljiv za milost, ki nam jo je naklonilo nebo. Temno se je oziral v plamen, gubančil čelo in majal z glavo. Nenadoma smo začuli zunaj prodirljiv krik in se prestrašeno spogledali. Krik je bil tako močan, da ni mogel priti iz človeških prsi. Kmalu je bilo vse tiho, a krik je odmeval v naših ušesih.
Po daljšem odmoru je izprego-voril Roško: Ta strahoviti krik nam oznanja smrt vašega _ najljubšega konja, milostni gospod. Cul sem take krike od konj na bojnem polju, ko so bili v smrtnem boju. Gotovo je, da so postale uboge živali plen volkov, ki jih sedaj odžirajo in zato mirujejo. Kmalu pa se. vrnejo še krvoločnejši.
Stari Roško je govoril resnico. Zveri so kmalu začele znova napadati kočo, in čuli smo, da se je njih
besnost zvišala. Z vsem naporom so si prizadevali splezati na streho. Polni pričakovanja smo zrli proti stropu. Tu je sunek vetra pregnal dim in pokazalo se nam je jasno nebo; hkrati pa tudi štirje okrvavljeni volčji gobci.
Popolnoma mirno, vsi drugi smo bili razburjeni, je dejal stari Roško: „Teh se nam ni bati: boje se ognja in so sedaj tako oslepljeni, da nas niti ne razločujejo."
Nenadoma je nekaj strašno zagrmelo. Isti hip so zginile tri pošasti, četrta pa je padla skozi vdrto streho naravnost na naš ogenj.
„Ustrelite, in dobro merite!" mi je zaklical Roško in zgrabil puško. Ustrelil sem in zadel, Roško pa je zadal volku smrtni udarec.
Vrgli smo ubito žival, čigar osmojena kri je razširjala smrdeč dim, v kot, in Roško je dejal: „To je najbrže edini posetnik te vrste nocoj; toda dan nam privede več gostov kot bi jih mogli pobiti."
Te besede sem čul samo jaz in ga šepetaje vprašal, česa se imamo podnevi bati, ko vendar lahko upamo, da se zveri umaknejo v notranjost gozda.
„Tega ne moremo pričakovati," je odgovoril. „Če se zbero volkovi v
velikih množicah, se ne boje dnevne svetlobe. Dokler imamo dovelj drv, smo varni pred napadi s strehe. Kaj pa naj storimo, ko se znoči in ko nam poidejo drva?"
Tako je bila uničena moja zadnja nada. Zdelo se mi je, da smo zapisani neizogibnemu poginu. Znova mi je zalila srce grenkost obupa. Vendar sem si prizadeval, da prikrijem Ani-niji svoj nemir. Bil sem vesel, da je Aninija trdno zaspala. Le prijazni usmev, ki ji je igral na ustnah, me je rezal v srce.
Stari Roško je molče čuval ogenj. Povedal je prav, nobene zveri ni bilo več videti na strehi, pač pa so praskale vso noč po vratih in tulile.
Preden mi je Roško razodel vse svoje skrbi, so- klicale vse moje želje dneva; sedaj pa sem želel, da bi trajala noč v večnost.
Končno so jele zvezde bledeti in napočil je dan. Bližal se je trenotek, ko bi se imela izpolniti Roskova prerokovanja. Do dvajset volkov, ki jih je opogumila dnevna luč, je splezalo na streho in bati se je bilo, da se ude-re pod njihovo težo. Aninija je še vedno spala. V tej skrajni sili, ko smo izgubili že vse upanje, smo zdajci začuli strel, potem še enega in še enega, okrog petdeset. Na uho nam je
zadonelo lovsko vzklikanje in lajanje psov. Ženski sta se prebudili, volkovi pa so poskakali s strehe in pobegnili.
Roško je nestrpno odprl vrata in radostno vzkliknil: „Volkov ni več in bližajo se lovci."
Pohiteli smo k vratom. Zopet smo svobodni, zopet uživamo življenje. Slast obstanka nam je plala po žilah in željno smo vdihavali sveži zrak.
Sedaj smo na čelu lovcev zagledali svojega rešitelja, bil je Lev M-ski, ženin moje sestre.
Kdo naj popiše ta trenotek! Bil sem ves iz sebe in pijan veselja sem objemal svoje prijatelje. Ko so njegovi prijatelji preganjali volkove, smo mu povedali, koliko smo pretrpeli. On pa nam je pravil, kako je prišlo, da nam je prihitel pravi čas na pomoč.
V gradu mojega strica, kjer je bil skupno z nami v posetih. se je takoj po našem odhodu raznesla vest, da je vdrla iz neizmernih litvanskih gozdov velika množina volkov, ki je obstala v gozdovih, skozi katere smo se morali peljati mi. Bilo je že več nesreč. Polastil se ga je nemir, zbral je ljudi, pohitel v gozd in tako o pravem času prinesel pomoč onim, ki so izgubili že vsako nado na rešitev.
Strahovita nesreča v Karmelu.
poslanskega kluba Feradbega Drage. Ker je manjšina izjavila pred kongresom, da se bo pokorila njegovim sklepom radi skupnih interesov, je soditi, da je s tem razkol v džemijetu spravljen z dnevnega reda. Džemi-jet bo podpiral vlado Ljube Davido-viča.
Radikalna stranka
Dne 5. t. m. je radikalski poslanski klub soglasno izvolil Nikolo Pa-šiča za svojega predsednika. Na Pa-šičev predlog so bili nato izvoljeni za podpredsednike posl. M. Gjuričič, Žarko Miladinovič in Vlado Andrič. V diskusiji, ali naj dosedanje pred-sedništvo narodne skupščine ostane na svojem mestu, se je večina govornikov izrekla za to, da naj predsednika Ljuba Jovanoviča ter oba podpredsednika Dragovič in Dakič demisijonirajo, da se bo mogla taktika kluba uveljaviti povsem neovirano. Izgleda pa, da bo Jovanovič še nadalje obdržal predsedniško mesto in da bo morebiti odstopil le kdo iz-
+ Stališče Radičeve stranke na-pram vladi. Radičev poslanec Rudolf Herceg je izjavil v nekem razgovoru te dni sdede stališča Radičeve stranke napram novi vladi, da natančno določen sporazum med njimi in ožjim blokom ne obstoja, zlasti pa ne pismen. Dokler bo nova vlada upoštevala v ustnem dogovoru ž njimi ugotovljene točke, ter zvesto izvajala svoj program, bo lahko računala na podporo Radičeve stranke. Sporazum med srbskim in hrvatskim narodom pa postane aktuelen šele po novih volitvah, sedaj pa se o tem sploh ne vrše nobena pogajanja. Na drugi strani pa piše radikalna Samouprava, da se v krogih ve vlade trdi, da obstoji med njo in Radičevci gotov sporazum. List meni, da je neobhodno potrebno, da se vlada o tem odkrito izjavi, ker obstoji mnenje, da hoče imeti Stjepan Radič hrvatsko kmetsko republiko. V zadnjem času pa je celo svojo stranko privedel v moskovsko' inter-nacijonalo. Davidovičeva vlada mora v tej zadevi že radi tega izreči svoje mnenje, da obvaruje svojo lastno avtoriteto.
+ Pogajanja vlaide z Nemci. Pri pogajanjih z vlado radi podpore v parlamentu so postavili Nemci pogoje ,v katerih so zahtevali cerkve-ino-šolsko avtonomijo, glasom katere lahko ustanavljajo konfesijonal-ne ljudske in srednje šole pod upravo posebnega cerkvenega sveta. Te šole naj vzdržuje država. Nemci zahtevajo nemško občinsko upravo, kjer so v večini; nemški jezik na sodiščih; vpoštevanje Nemcev pri razdelitvi zemlje; podpiranje nemških gospodarskih podjetij; načel-niško mesto v prosvetnem ali verskem ministrstvu; službovanje nemških rekrutov v kulturnih krajih države. — Kakor se vidi, Nemci niso skromni. iSeveda bodo podpirali vlado, četudi jim morebiti ne bo vsega dala. Gotovo pa je, da vlada zanesljivo računa na nemške in džemijetske glasove, dasi -so jih njeni pristaši prej v opoziciji očitali Pašiču, češ da vlada s pomočjo Nemcev in Turkov.
+ Pobijanje korupcije. Vlada napoveduje, da ‘bo predložila narodni skupščini poseben zakon za pobijanje korupcije. To se pravi, da se bo z velikim hrupom napovedani boj proti korupciji samo zavlekel, namesto, da bi se z uporabo kazenskega zakona takoj nastopilo proti vsem onim, ki so zakrivili kaka ko-ruptna dejanja, kar bi bila najhi-.trejša in najuspešnejša pot za pobijanje korupcije.
+ Posl. Brodar potisnjen v stran. Jugoslovanski klub ima štiri ministre, izmed katerih sta dva -doktorja bogoslovja, dva pa profesorja. Dasi ima Jugoslovanski klub v svojih rokah za kmetijstvo dva najvažnejša portfelja kakor sta ministrstvo za kmetijstvo ter ministrstvo za agrarno reformo, vendar pa niso prvaki Jugoslovanskega kluba pri-
med' podpredsednikov narodne skupščine.
Delo vlade.
Na eni zadnjih sej ministrskega sveta je vlada votirala za ustoličenje srbskega patrijarha Dimitrija, ki se vrši v Peči, 500.000 Din. Vsoto 10 milijonov dinarjev je določila ža poplavljene kraje v državi.
Narodna skupščina.
Včeraj v sredo se je sestala narodna skupščina na izredno zasedanje. Sejo je otvoril predsednik skupščine Jovanovič, nakar je tajnik Dragan Bojovič prečita! ukaz kralja o sklicanju narodne skupščine na izredno zasedanje. Za tem je prečital ukaz o imenovanju vlade Ljube Da-vidoviča, nadalje ukaz o sprejetju ostavke vlade g. Pašiča. Po čitanju teh ukazov je podelil predsednik skupščine Ljuba Jovanovič besedo ministrskemu predsedniku Ljubi Davidovi ču, ki je prečita! vladno deklaracijo. Po prečitanju vladne deklaracije je bila seja zaključena. Debata o njej se je pričela na današnji seji.
voščili enega izmed teh dveh port-f el jev kakemu tovarišu, ki je po svojem poklicu kmečkega stanu in ki bi po lastnih praktičnih izkušnjah bil bolj na mestu kot minister za poljedelstvo kakor pa kak profesor. Poslanec. Brodar, ki je predsednik Kmečke zveze, je bil ob tej priliki potisnjen v stran in ni prišel niti v poštev. Ob sestavi nove vlade se je torej jasno pokazalo, koliko vpliva imajo v Jugoslovanskem klubu kmečki poslanci.
+ „Slovenec" proti komunistom.
Odkar je „Slovenec" zopet vladno glasilo, ni več tako navdušen zagovornik komunistov, kakor je bil prej v opoziciji. Sedaj dolži bivšo vlado, češ, da je dovoljevala komunistično agitacijo, dokler ji ni postala nevarna. „Slovenec" pravi, da so plačani aventi noč in dan zastrupljali največje delavske revirje z razkrojevalnimi gesli. Komunistično agitacijo je gledala državna oblast. Kakor kaže, ne bo več trajalo dolgo, pa bo „Slovenec" zopet zabavljal proti komunistom, kakor je takrat, ko je bil dr. Korošec prometni minister in so pod dr. Brejčevim namestnikovanjem streljali delavce na Zaloški cesti.
'+' Ministri niso hoteli postati.
Kakor poročajo nekateri listi, so ob .sestavi sedanje vlade Ljube Davi-d o vica, ponudili 19 generalom portfelj ministrstva vojne in mornarice. Vseh teh 19 generalov je odklonilo .ponudbo. Končno je kralj, ker bi bil sicer Davidovicev kabinet ostal brez vojnega ministra, ukazal svojemu prvemu adjutantu generalu S te vanu Hadžiču, da mora sprejeti .ta portfelj.
+ Upokojitev velikih županov v Sloveniji. Kakor poročajo listi, je vlada sklenila upokojiti velikega župana v Ljubljani dr. Vilka Baltiča in velikega župana v Mariboru g. dr. Otmarja Pirkmajerja. Vlada je po poročilih listov sklenila postaviti za velikega župana v Ljubljani g. Teodorja Sporna, ki naj bi bil veliki župan obenem za ljubljansko in mariborsko oblast. Za voditelja njegove ekspoziture v Mariboru hoče vlada imenovati g. dr. Vodopivca.
Kupim
vsako množino tramov in vseh vrst rezanega in okroglega lesa. — Ponudbe z »noto«, obveznimi cenami in dobavnim časom pod »Prodam« na upravo »Ljudskega tednika«.
KAR m VEŠ, VPRAŠAJ
Univerzalni Informativni Biro
„ A R G U S «<
Knez Mihailova ul. 35. — Tel. 6.-25
BEOGRAD
(Pasaž Akademije Nauka.)
Neprestano deževje ni uničilo le toliko truda ždlje vih poljedelčevih in vinogradnikovih rok, zahtevalo je tudi človeških žrtev. V soboto so obzorje nad lepo Št. jansko dolino pre-pregli hudourni oblaki. Vlila se je ploha, kakor je ne pomnijo najstarejši ljudje. Z vseh grap in dolin kotlino obdajajočega hribovja so se valili iz potočkov in virov narastli hudourniki, ki so pretili s svojo elementarno silo porušiti vse, kar se jim je stavilo v prek.
Prebivalstvo št. janške doline je povečini zaposleno v premogovniku Karmel, ki ga je po „Triester-Jo-hannisthaler Gewerkschaft“ prevzel znani industrijalce Andrej Jakih On je premogovnik razširil in povečal, tako da dela sedaj v njem nad 300 rudarjev, ki izkopljejo na dan 300 do 250 ton rjavega premoga s 4200 do 4500 kalorijami. Premogovnik ima tri rove, imenovane po lastniku oziroma družini: Andrejev, Venčev in Franjin rov. Prva je postala žrtev neurja električna centrala, ki je morala okoli šestih ustaviti svoj obrat. Vsi trije rovi so bili tako v temi in nastala je splošna zmeda. Sesalke so nehale delovati in voda je zalivala jamo za jamo, rov za rovom. Porušila je vse pred seboj, in pod seboj, tako da so bila reševalna dela onemogočena. Pri prodiranm vode je nastal tolik zračni pritisk, da je zvil po rovih vse tračnice in polomil podboje.
Letošnje vedno deževje silno škoduje žitnim pridelkom. Mlačev nas je naravnost razočarala: rž in pšenica sta redki in drobni. D očim ie mernik pretekla leta dal 24—25 klg, je letos le 20 kg. Marsikateri kmetovalec je namlatil komaj tretjino pričakovanega zrna.
Poleg preobile moče so nam uničevali sad na polju silni viharji in večkratna toča. Tako pogostih in močnih viharjev kakor letos, ne pomnijo niti starejši ljudje. Seveda največ škode je po toči.
Prizadete so najbolj nekatere vasi v občinah: Velesovo, Trboje, Cerklje, Šenčur in Voglje. V teh krajih je škode do 80 odstotkov; tako, da še za seme ne bo. Reveži. Ves njihov trud in upanje je bilo uničeno v par minutah.
Minulo soboto so se zopet pridr-vih črni oblaki od Kamnika sem: nastal je vihar, bliskalo in grmelo je, kakor da bi se vojskovali zračni du-
Uredmštvo in upravništvo „Ljudskega Tednika", ki se je doslej nahajalo v Ljubljani, Sodna ulica št. 5, se je preselilo v svoje nove prostore na Bregu št. 12, kamor naj blagovolijo vsi gg. dopisniki in naročniki odslej dalje pošiljati svoje dopise oziroma naročnino.
Pozno v noč so prinesli iz rovov prve žrtve. Strašen je bil pogled na razmesarjena trupla. Onim pa, ki so jih rešili žive, se bere na obrazu grozota, ki so jo prestali. Podrobnosti o tej silni katastrofi še niso znane. Rudarska in policijska oblast je takoj uvedla preiskavo. Reševalna dela se nadaljujejo.
Izpod razvalin so potegnili dose-daj sledeče mrtve rudarje:
1.	Martin Gane, kopač, doma iz Št. Janža.
2.	Franc Keše, kopač, iz Koludrja.
3.	Jernej Rugelj, strelni mojster, doma iz Gredic pri Tržiču.
Nedvomno mrtvi in razmesarjeni pa leže pod in med razmetanim tramovjem še sledeči rudarji:
4.	Ferdinand Lukek, kopač iz Go-vedola.
5.	Martin Strojine, kopač, iz Mla-datiča.
6.	Franc Umek, kopač, doma iz Mladatiča.
7.	Edvard Ojstruh, kopač, doma iz Budne vasi.
8.	Franc Kavšček, kopač, doma z Jesenic pri Št. Rupertu.
9.	Martin Dolenšek, kopač iz Go, ve dola.
10.	Martin Kos, kopač iz Jesenic.
Ranjeni in rešeni so sledeči rudarji: brata Fran in Alojz Pristav in Steblasa Jernej ter paznik Josip Karlič. Vsi imajo lahke poškodbe, obstoječe iz krvnih podplutb in zmečkanin.
hovi. Tudi brez toče ni bilo: zopet škoda še stoječemu ovsu in fižolu.
Tako je kmet vedno revež. Katastrofalno je bilo predlansko leto 1922 radi suše. Takratna suša je uničila krmo za živino: seno in slamo. Da so živinorejci mogli živino preživiti, so se morali zelo zadolžiti; saj se še spominjamo, da je takrat stalo 1 kg sena 10—12 kron, slama pa 6—8 K. In pa kakšna je bila kupljena krma! Komaj užitna. Drugi so v tej sili odprodali mnnrrr, živine; posledica je bila draginja pri mesu in mleku. De-pekoracija se še do danes ni vzravnala.
Letošnje leto smo, hvala Bogu, glede krme na dobrem, a kruha bo manjkalo. V tem oziru pa upamo na vladno pomoč, da bo izdatna.
Davki so od tedna do tedna večji, takse se ne zmanjšujejo, delavcev ni, tako. da v strahu gledamo v prihod-H'ost- Zato po pravici ljudstvo čaka d omoči od onih, ki so pomoč obljubili ter imajo vladine vajeti v rokah.
— Vse p. n. naročnike, ki še niso poravnali naročnine za „Ljudski Tednik", naprošamo, naj to čimprej store in se v to svrho poslužijo poštnih položnic, ki so bile nedavno priložene našemu listu. Kdor potrebuje poštne položnice, naj to sporoči upravi „Ljudskega Tednika".
— Vse naročnike prosimo, da nam blagovolijo takoj vsako spremembo svojega bivališča naznaniti v svrho rednega dopošiljanja našega lista.	i
#
Poselite	Mh, od 15.-25. avg.
IV. VZORČKI VELESEJMI
V LJUBLJANI
NAJUGODNEJŠA PRILIKA
za nakup vsakovrstne najboljše in najcenejše robe tu- in inozemstva. Velesejmske legitimacije se prodajajo v denarnih zavodih vseh mest in dajejo pravo na 50% znižano vožnjo tudi na brzovlakih (razen S.
O. E. in br. 3,6.) — PRIRODNE KRASOTE SLOVENIJE. STANOVANJA PRESKRBLJENA. Dnevne vstopnice se dobe pri blagajnah za ceno
Din. 10-
\
<'V V . •	'	- •
'•'•C S v.■••V- •••;••/<	< • v v.. .* 'v, . t.
■'■■v .	-
z
Politične vesti.
Izpod Storžiča.
(Dopis.)
Domače vesti.
Gg. dopisnikom in naročnikom!
— Poroka. tV Toblachu na južnem Tirolskem se poroči dne 12. L m. inženir g. Ferdinand Šušteršič, sin g. dr. Ivana Šušteršiča, odvetnika v Ljubljani, z gospodično Aliče Giinther, hčerko dr. Georga Gunttherja v Toblachu. Bilo srečno!
— Železniška nesreča na kočevski progi. Na progi Kočevje-Grosuplje med postajama Cušperk in Predole se je szgodila pretekli teden težka železniška nesreča. Na strmi progi v bližini sela Velika in Mala Račna je na ostrem ovinku nenadoma skočil s tira vagon pri tovornem vlaku, ki je potegnil za seboj še sedem vagonov, ki so med silnim truščem in ropotom treščili preko škarpe približno 20 m globoko. Na enem vagonu se je nahajal železniški zavirač Iv. Repanšek iz Šiške. Njegovo truplo so potegnili popolnoma zmečkano izpod raizvalin. Materijalna škoda je ogromna. Na lice mesta je bil iz Ljubljane odposlan pomožni vlak s potrebnim tehničnim materijalom in osobjem. Nesreča je nastala, ker je počil obroč kolesa na vagonu, ki je skočil s tira in potegnil ostale vagone za seboj.
— Prepoved živinskih in svinjskih sejmov v Mariboru. Vlada je zaradi grozeče živinske kuge v mariborski okolici do nadaljnega ustavila živinske in svinjske sejme v Mariboru.
— Vozne olajšave za slovenske splavarje. Prometno ministrstvo je dovolilo, kakor javljajo iz Belgrada, polovično voznino za III. razred potniških in mešanih vlakov vsem slovenskim splavarjem, ki se vračajo z vlakom domov v Slovenijo. Ta olajšava velja za postaje južno od Siska.
— Nov stanovanjski zakon. Koncem leta poteče veljavnost sedanjega stanovanjskega zakona. Novi minister zg, socijalno politiko je z ozirom na to
Največ mleka nam dajejo krave job zeleni -krmi. Zelena krma se ne odlikuje samo po svoji slastnosti in veliki tečnosti, ampak tudi po svoji -prebavnosti, tako da je lahko umeti, zakaj nam krave v tem času toliko molzejo.	^ !
. Največ mleka daje dobra paša. .Zato pa tudi vidimo, da je najbolj molzna goved doma na pašniškik krajih, kakor n. pr. v Švici, v severni Nemčiji, na Danskem. Te dežele so znane -zaradi svojih sočnatih pašnikov. Na pašniku dobiva živina enakomerno mlado in sočno travo, ki se malone vsa pretvarja v kri in .mleko. Največ mleka in najboljše mleko nam dajejo te dežele. S temi kraji se da primerjati Bohinj, kjer se dobijo tudi najbolj molzne domače krave.
Tudi v hlevu nam krave ob zelenem krmljenju največ molzejo, pa bi lahko še več molzle, ako bi skrbeli, da jim ne zmanjka mlade, lahko prebavljive in sočne zelene krme. Ves čas zelenega krmljenja bi morala biti krma slastna in lahko prebavna, kajti le v tem slučaju je dosti »mlečna«, če je zelena krma ostarela, potem ni dobra za mleko. Ne le da je taka krma manj okusna in da dela živina zjedi, ki pridejo po navadi v gnoj, se taka krma tudi slabše prebavi in je sploh manj tečna. To pa je velika škoda, če nam je tedaj na tem, da nam krave dosti molzejo, potem bodi zelena krma .ves čas do pozne jeseni kolikor mo-. goče sočna, slastna in lahko prebavna, iS tako krmo bomo največ dosegli in najbolj vplivali na živahno delavnost vimena. Na ta način se 'bomo z zeleno krmo pa tudi najbolj približevali vrednosti tiste sočne trave, ki jo dobiva živina zunaj na pašniku.
Skrbimo tedaj, da bo imela molzna goved tudi pri hlevskem krmljenju ves čas poletja zeleno krmo, ki bo dosti mlada, sočna in lahko prebavna. Potem lahko računamo, da se bo tudi njena mlečnost povzdignila, krma pa do zadnje bilke dobro "izkoristila. To ni le v interesu naše kravoreje, ampak tudi v interesu našega gospodarstva sploh.
izjavil, da ho mioralo nie.govo mini-.strsitvo objektivno zaslišati obe strami, hišne posestnike in najemnike, ter pravočasno predložiti narodni skupščini zakonski predlog, da -bomo v novem letu imeli red im mir in da bomo mogli vsaj v mali meri pričeti graditi nova cenena stanovanja. — Minister ni povedal kako si zamišlja akcijo za graditev cenenih stanovanj.
— Radič na povratku. Kakor poročajo iz Belgrada, je bil po nalogu ministrskega predsednika Davidoviča vi-jdiran potni list Radičevemu zetu dr. Stjepanu -Košutieu, da gre v inozemstvo in privede Radiča v Zagreb. Istočasno je bil vidi ran tudi potni list za Radiča samega, da -se povrne v domovino.
— »Radikal« oživljen. V Belgradu je pričel izopet izhajati »Radikal«, organ pok. Stojana Protiča. Novo redakcijo tvorijo sedanji notranji minister Nastas Petrovič, dr. Momčilo Ivanič in univ. prof. dr. Arangjelovič,
— Sprejem gojenk v kmetijsko-go-spodinjsko šolo Kmetijske družbe v Ljubljani. Zavod se nahaja v Marija-nišču in prične novo šolsko leto s 1. oktobrom. Šola traja 11 mesecev. Gojenke, ki morajo biti najmanj 16 let stare ^plačujejo mesečno za hrano, stanovanje, razsvetljavo in sploh za vse 500 Din. Pouk sam je brezplačen. Deklice, ki žele vstopiti v gospodinjsko šolo, morajo predložiti svoje lastnoročno spisane in mekolkovane prošnje do 25. avgusta Kmetijski družbi v Ljubljani. Prošnji je priložiti krstni list, zadnje šolsko spričevalo, zdravniško spričevalo, posestni list in obvezno pismo staršev ali varuha, s katerim se zavezujejo plačati vse stroške šolanja. Vsa potrebna pojasnila daje Kmetijska družba za Slovenijo v Ljubljani.
g Ljubljanski velesejem. Po osvo-bojenju ,se je razmaknilo v naši mladi -državi zdravo stremljenje po razvoju domače trgovine in industrije. Poleg mnogo zdravih in legalnih podjetij, katera so nam ustvarial prestiž vpo-števanja vrednih poslovnih inicija-torjev, trgovcev in ustvariteljev nove industrije, se že pred približno 3 leti pojavila ideja vzorčnega velesejma, Ta ideja ni važna samo iiz stališča trgovca prodajalca, ampak v marsikaterem pogledu važnejša kot misijonarska za obveščanje celega tujega mer-kantilskega miljeja, ki se interesira za našo itrgovsko-industrijsko produkcijo. Sistematično in dobro organizirano izložbo razstavljenih izdelkov naše obrti trgovine, industrije in tehnike vseh kategorij nam ne daje samo točen pregled o naši naraščajoči ekonom'ski sili, ampak omogoča tudi medsebojno poznavanje ljudi, krajev, produktov in izdelkov, ki so mam bili le deloma, v največ slučajih pa popolnoma neznani. Na podlagi te kulturne pojave informiramo o našem napredku dela in kulture tudi vse inozemstvo, potom neštetih inozemskih obiskovalcev, ki nas vsakoletno posetijo. Kdor ho pose-til IV. Ljubljanski velesejem, kateri se začenja 15. avgusta t. 1. v Ljubljani, se bo čudil ko bo med najrazličnejšimi paviljoni našel paviljone vseh strok in obrti naših državljanov, razven tega pa v mnogih tudi raznolika industrijska zastopstva tujine. Obiskovalec se bo lahko prepričal kje je v naši domovini premoč jugosl. industrije. Ljubljanski velesejem bo najrealnej-ši manifest našega osvobojenja izpod jarma tuje industrije, obrti, tehnike in pa tudi trgovine, ki nas žalibog deloma še vedno izžema, osobito v južnih krajih naše domovine. Zato svetujemo vsakemu, da pohiti k nam, kjer bo iskreno sprejet ter odnese od tod najlepše ,spomine. Posetite IV. Ljubljanski velesejem od 15. do 25. avgusti 1924. Tu lahko nakupite vse kar potrebujete v svojem gospodinjstvu, kar potrebuje industrijalec za svoje tvornice, obrtnik za svojo obrt, kmet za svoje poljedelstvo. Blago bo izloženo v 21 velikih gkupinah. Zbirališče predstavnikov naše nacijonaine privrede. — 50% popust v vseh razredih za običajne potniške in brzovlake izvzemši S. O. in brzovla-ki št. 3—6 na progi Belgrad-Zagreb. Na
parobrodih jugosl. parobrod, družb se plača nižji razred uporablja pa višji. Legitimacije na podlagi katerih se je deležen -teh ugodnosti, se dobijo povsod pri denarnih zavodih in častnih zastopnikih a Din 50.
g Razstava konj na ljubljanskem velesejmu, ki se vrši v nedeljo 24. avgusta, vzbuja upravičeno zanimanje v najširših krogih ne-le med razstavljal-ci konj in med kon jerejci sploh, ampak tudi med obiskovalci velesejma. Saj bo pa tudi ta razstava prva te vrste v Ljubljani. Od vseh strani se priglaša-jo konjerejci, da tekmujejo s svojimi živalmi za premije. Poleg številnih plemenskih in drugih konj za ježo in za vprego je priglašenih tudi nad 30 žrebcev težkih in lahkih pasem. Razstava se bo vršila na obsežnem prostoru Sokolskega telovadišča tih velesejma in ,so potrebna preddela za prireditev prostora v polnem teku. Vsa podrobna pojasnila daje Kmetijski odsek Ljubljanskega velesejma v Ljubljani.
g Naš izvoz v prvi polovici t. 1. je
znašal 1,584.939 ton (lani v isti dobi 1
Na svetovnem žitnem trgu ni bilo ta teden posebnih izprememb. Ker se tudi tečaj dinarja ni izpre-minjal, ni bilo pričakovati kakih iz-nenadenj. Vendar pa je zadnja dva dni zavladala v Zagrebu močna vznemirjenost. Na novosadski žitni borzi pa so cene nenadoma padle deloma pod pariteto. Neustalje-nost še ni ponehala, dasi je bilo mnogo povpraševanja po blagu. . Nizke notacije so ugajale inozemskim kupcem, tako da so skušali nakupiti čim več žita. Vzrok nenad-nega padca cen baje leži v pomanjkanju denarja, ki se je pravkar pojavilo. Deloma je iskati vzroka tudi v 'zaključitvi žetve, ker je prišlo na trg precej blaga. Pričakovati je, da se trg kmalu umiri, pri čemer naj-. brž ne bomo mogli računati z na-daljnim padanjem cen, ker so, kakor omenjeno, cene pri nas deloma že pod svetovno pariteto. Tako stajic na Madžarskem pšenica okoli 450.000 K ali 445—450 dinarjev, in je torej dražja nego pri nas.
Tržne cene.
Živina. Zagrebške cene od preteklega tedna za kg žive teže: biki od 14 do 15; voli I. (za izvoz) 15.50—16, II. 11.50 do 15, III. 10—11; voli bosenski I. 13 do 14, H. 10-12, III. 9-10. Teleta I. 16.50 ido 17.50, H. 14—16.
Prešiči. Na svinjskem semnju 1. t. m. v Mariboru so bile nastopne cene: 5—6 tednov stari prešiči po 150—200 Din, 7—9 tednov 225—250, 3—4 mesece 400—700, 5—7 mesecev, 750—900, 8—10 rrtesecev 1000—1150, 1 leto 1500—1850.
mili j. 274.319 ton) v vrednosti 4175.9 milijona Din (lani 3333.8 milij. Din). Najvažnejši izvozni predmet v prvi polovici t. 1. je bil les, potem slede goveda, jajca, sveže meso, suhe češpelje, turšči-ca, svinje in drugo. Izvoz v prvi polovici t. 1. je, kakor vidimo iz gornjih številk, napredoval napram lani po vrednosti za okrog 842 milijonov Din, odnosno za okrog 25 odstot Po teži je napredoval izvoz za 310.620 ton.
g Likvidacija zadruge. Kmetijska nabavljalna in prodajna zadruga v Št. Petru pri Novem mestu se je razdru-žila ter prešla v likvidacijo. Upniki naj se zglase pri zadrugi.
g II. kongres trgovskih zbornic. Koncem meseca, 30. in 31. avgusta, se vrši v Belgradu II. kongres jugoslovanskih trgovskih zbornic in izvoznih udruženj v Belgradu. Kongres bo razpravljal o naših gospodarskih vprašanjih, zlasti o našem eksportu. O tem bodo izdelale trgovske zbornice posebne referate. Komisije bodo razpravljale o naših izvoznih predmetih, o dviganju produkcije in kvalitete, o prometu, o carinskih tarifah itd.
1 kg mrtve teže pa 23 do 23.75.
Krma. Zagrebške cene v preteklem tednu za 100 kg: detelja 80—100, seno L 90—95, II. 60—70, otava 90—100, slama za steljo 50—60, navadno seno (za steljo) 60-70 Din.
Za gospodinje.
Kako spravljamo čevlje, da nam ne stoje po sobi. — Na notranjo stran omare pribij palico, kakršne rabimo pri obešalih za brisače. Pribij jo eden ali dva pednja od tal in zadaj zatakni vse čevlje, katere postavljaš na tla. Za palico so lepo spoti, da lahko tla brišeš, ne da bi bilo treba čevlje šele prestavljati.
Privijanje stenja pri petrolejkah, da bi pogorelo manj petroleja, je prav grda razvada. S tem, da je stenj premalo odvit, petrolej le deloma pogori, širijo se pa plini, ki zelo kvarijo zrak in so vrhu tega še strupeni. Prihrani se pa tako malo petroleja, da se ne izplača. O tem se lahko prepričamo, ako vzamemo dve svetilki. Eno pustimo goreti s polnim plamenom, drugo pa privijmo. Razlika bo tako malenkostna, da je škoda naših pljuč, da bi jih kvarili s tako slabim zrakom.
Krtačice za zobe ne spravljajmo v zaprte posode, temveč jih shranjujmo prosto na zraku.
Če se ti pote roke, jih večkrat namaži s kredo, magnezijo ali pudrom, ali jih s temi sredstvi umij, seveda suho.
Kako ohranimo čevlje lepe in mehke? V vlagi ali po dolgem ležanju postanejo čevlji trdi in grbavi. Ako jih namažeš z glicerinom ali ricinovim oljem, dobe zopet svojo prvotno mehkost.
Izdaja konzorcij »Ljudskega tednika«. — Odgovorni urednik Fr. Jereb. — Tisk J. Blasnika nasl. v Ljubljani.
•■•••■aeeee.
Nedvomni
znaki
»Pravega : FRANCKOVEGA s kavnega pridatka« in sicer: ime »Franck« in »kavni mlinček« izražajo se posebno na novi, rjavo-modro-beli etiketi za zabojčke. — »Pravi ^FRANCK: z mlinčkom« je nenadkriljiv v aromi, okusu in izdatnosti. —

Priporoča se mizarstvo
ERMAN & ARHAR
St. Vii, nad Ijulljano 4.
za vsa stavbna in pohištvena dela. Stalna zaloga pohištva in tapetniških izdelkov. Cene nizke! Delo
solidno!
Načrti in proračuni brezplačno.
Gospodarstvo.
Zelena krma.
žitni trg.