Ameriška Domovina
AMČftfCAH m SPIMT fOR€l®WlN tAWGUAO€ ONLY
NO. 221
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, NOVEMBER 17, 1965
SLOVCNIAN
MORNING N€WSPAP€R
ŠTEV. LXIII — VOL. LXHI
Kdo pozna ameriško kolonijo Labodji otoki!
Dva mala otočka v Karibskem morju grozita skaliti odnese Združenih držav z republiko Honduras.
CLEVELAND, O. — Stavimo, kar hočete, da je nihče ne pozna; pa vendar obstoja in bo delala vsaj male sitnosti naši diplomaciji.
Labodja otoka sta namreč dve mali škrbini sredi Karibskega morja, kakih 100 milj daleč od republike Honduras. Na večji o-tok je slučajno zašel 1. 1853 A-merikanec Jurij W. White in ga zasedel v imenu naše dežele. Leto pozneje je pa tja prišla neka ameriška kompanija in začela kopati znani gnoj guano; 70 let pozneje se je oglasila 1. 1923 republika Honduras in zahtevala oba otoka zase. Honduras se sklicuje na to, da sta oba otoka del nekdanjega špapskega kolo-nijalnega sistema in da torej pripadata njej. Našim zgodovinarjem se pa še ni posrečilo, da bi dognali, ali so Španci sploh kaj vedeli o otokih.
Oba otoka sta postala skoraj brez pomena. Večji otok je dolg dve milji, manjši pa niti miljo, široka sta pa oba komaj dobre pol milje. Prebivalcev imata v najboljšem slučaju kakih 50; so to amerikanski tehniki, ki služijo na vremenski postaji in pri podružnici naše federalne letalske agencije. Poleg tega je na o-tokih še mala radio postaja. Med prebivalci je tudi kakih 10 Angležev.
Oba otoka torej nista vredna prepira med dvema državama. Ako se je republika Honduras sedaj vnela za prepir, je znak, da bi rada obrnila pozornost domačega prebivalstva od ne ravno rožnatega gospodarskega položaja na nekaj, kar lahko podžiga domači nacijonalizem. Naša administracija gotovo ne bo gledala, da napihne spor, bo pripravljena vsak kompromis. Varovala bo samo obstoj vremenske postaje in letalske kontrolne službe. Zato Honduras lahko dobi politično kontrolo nad otokoma, toda jamčiti mora, da ne bo delala sitnosti sedanjim uradom, bi skrbijo za vremenska poročila in varnost zračnega prometa.
Sedaj pa moramo še počakati, kdaj bodo kitajski komunisti začeli gonjo proti ameriškemu im-Perijalizmu; v Moskvi bodo verjetno tako pametni, da se v ta sPor ne bodo mešali.
Novi grobovi
Frank Gron
Včeraj je umrl v St. Vincent Charity bolnici na bolezni srca 62 let stari Frank Gron s 593 E. 266 St., mož Ethel, roj. Wayer, oče Philipa, Franka (pri vojakih v Vietnamu) in Stephena, stari oče Philipa in Mary Margaret, brat Michaela, Elizabeth Dries (Chicago, Uh), Ann Ep-pich in Catherine. Zaposlen je bil do pred 6 leti, ko je moral zaradi slabega zdravja v pokoj, pri Wellman Locomotive Enge-neering Company kot strojnik. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. v petek ob 9.15 v cerkev sv. Viljema ob desetih, nato na Kalvarijo.
Gone de ItarviHe si hoče olajšati sliko z zavezniki
PARIZ, Fr. — Predsednik Charles de Gaulle hoče izvesti večje spremembe v svoji vladi, ko bo znova izvoljen za predsednika republike prihodnji mesec. V vladi bi na vsak način rad obdržal zunanjega ministra Couve de Murvilla. Ta je voljan ostati na svojem mestu, toda je za to stavil svojo ceno.
Murville bi rad ohranil dobre odnose z zavezniki, pri tem mu je precejšnja ovira informacijski minister Alain Peyrefitte, ki je v vsej vladi najzagrizenejši nasprotnik Združenih držav. De Gaullu je baje sporočil, da mora Peyrefitte s svojega mesta, če naj na svojem, mestu ostane Murville.
De Gaulle ni med tistimi, ki bi radi sprejemali zahteve svojih nasprotnikov ali prijateljev. S prvimi se je odločen bojevati do popolne zmage, drugi so po njegovem za to tu, da se ravnajo po njegovih navodilih, ne pa da stavijo svoje zahteve in pogoje.
-------o-------
Evrooo pokril sneg
LONDON, Vel. Brit. — Večji del zahodne, severne in srednje Evrope je koncem tedna zapadel sneg. Nato je pritisnil tudi precejšen mraz.
Snežilo je tudi na celotnem področju vzhodnih Alp, torej tudi v večjem delu Slovenije. Ko-
Vlada Južnega Vietnama postala trdnejša?
SAIGON, J. Viet. — Predsednik vlade Nguyen Ca Ky je v zadnjih tednih potoval v razne Prijateljske države in se mudil več časa od doma. To naj bi bil Znak, da je njegova vlada postaja nekam trdnejša kot njene Prednice.
Predsedniki južnovietnamskih viad od padca predsednika Die-nra se niso upali iz dežele niti za en dan, kaj šele za dalj, ker so Se vedno bali upora proti njihovi vladi.
MIOM WINDS
Vremenski
prerok
pravi:
Oblačno, mrzlo in vetrovno z naletavanjem snega. Najvišja temperatura 35.
Dvoboj Kasawubuja s Čombejem še v teku
čombeju se je posrečilo do-
s'eci v parlamentu odklonitev vlade, ki jo je imenoval Kasawubu.
LEOPOLDVILLE, Kongo. — Predsednik kongoške republike Kasawubu je imenoval 18. oktobra svojega zaupnika Kimbo za ministrskega predsednika in tako postavil Čombeja na cesto. Glasom ustave mora biti novi ministrski predsednik tekom 30 dni potrjen od kongoškega parlamenta. Skrajni čas za zaupnico Kimbu je bil torej četrtek. Kasawubu je pa nalašč sklical sejo parlamenta že za nedeljo. Je računal, da na sejo ne bodo prišli vsi poslanci Čombejeve stranke Conako. Se je pa zmotil, skoraj vsi so se seje udeležili in glasovali s 134 glasovi proti Kimbi, ki je dobil samo 121 glasov.
Kasawubu bo moral sedaj imenovati novega ministrskega predsednika in ga poslati pred parlament do 6. decembra, kajti ta dan gredo poslanci in senatorji na božične počitnice. Lahko je pa mogoče, da bo Kasawubu našel novo ‘‘razlago” za zakonske predpise in glasovanje o novi vladi premaknil na prihodnje leto.
Glasovanje o zaupnici Kimbi je pokazalo, da ima Čombe še zmeraj večino politikov na svoji strani, akoravno jih ne more zalagati z denarjem iz državne blagajne. Da je pri zadnjem glasovanju igral tudi denar svojo vlogo, je potrdil sam Čombe z izjavo, da njegovemu tekmecu Kasawubu ju ni tudi denar ničesar pomagal, da bi Kimba zmagal.
Za potek vladne krize se pa v prestolici brigajo v glavnem samo politiki, časnikarji in diplo matje, javnost je zanjo postala precej brezbrižna.
Starši-učitelji
WASHINGTON, D.C. — Zveza staršev in učiteljstva, nekaj izrazito lastnega naši deželi, ima svoj izvor v narodnem kongre-
liko so tam dobili snega, tukaj-j su mater v Washingtonu leta šnje poročilo ne pove.	1897.
Avstralija bo povečala svoj napor v Vietnamu
CANBERRA, Avstral. — Avstralija ima sedaj v Južnem Vietnamu en bataljon vojaštva, nekako 1,500 mož v boju z rdečimi. To število bo prihodnjo pomlad povečala na eno brigado z okoli 3,500 možmi. Avstralsko vojaštvo je sedaj v pogledu o-skrbe navezano na Združene države, ko bo njegovo število spomladi povečano, bo dobilo tudi lastne enote za oskrbovanje.
Avstralija je med onimi zavezniki Združenih držav v SE-ATO, ki se zaveda pomena boja za Južni Vietnam. Združene države podpira v tem boju ne samo moralno, ampak tudi s svojimi oboroženimi silami. Prav tako je poslala svoje oborožene sile v Malezijo, kjer tej pomagajo zavračati indonezijske napade.
Avstralija bi bila v hudi nevarnosti za lastno svobodo in varnost, če bi komunistični Kitajski uspelo spraviti pod svoj vpliv ves Vietnam in se utrditi v Indoneziji. Kitajci se brez dvoma ne bi ustavili na njeni meji, ampak bi skušali pridobiti tudi Avstralijo, kjer bi se lahko naselili milijoni Kitajcev, ki doma ne morejo več najti možnosti rednega preživljanja.
------o—-----
Papež Pavel VI. bo menda šel na Poljske?
RIM, It. — Pojska bo v kratkem praznovala 1000-Ietnico pokristjanjenja, glavne slovesnosti so napovedane za 3. maj v znani poljski božji poti Čenstohova. Na drugi strani je pa sv. oče sprejel poljskega kardinala Wys-czvnskega že parkrat v zasebni avdijenci. Vse to spravljajo vatikanski krogi v zvezo z ponovnimi sluhi, da bi sv. oče rad o-biskal poljsko božjo pot, seveda kot romar in prijatelj polskega naroda.
V Vatikanu takega stališča ne odbijajo, mislijo pa, da je stvar poljskih škofov, da dosežejo, da bi poljska vlada povabila papeža, seveda brez vsakih pogojev, kot so to storili na primer Združeni narodi, Indija, Izrael itd.
Ker za pogajanje o papeževi poti ni več veVko časa, bo polj ska vlada morala kmalu poveda-
VOJNA V VIETNAMU JE DOBILA DRUGAČEN OBRAZ
Doslej so se v glavnem borile južnovietnamsko vladne čete proti rdečim gverilskim oddelkom, ki so jih delno podpirale enote redne armade Severnega Vietnama. V zadnjih dneh je o te vrste bojih komaj kaj slišati, glavne bitke se vrše med ameriškimi četami in rednimi polki Severnega Vietnama, ki so prešli preko Laosa in Kambodže v Južni Vietnam pomagat v boju za vzpostavitev komunistične oblasti.
SAIGON, J. Viet. — Vojna v Vietnamu je dobila značaj neposrednega boja med ameriškimi oddelki in med enotami rednih oboroženih sil Severnega Vietnama, ki so preko Laosa in Kambodže prešle v Osrednje višavje Južnega Vietnama. Na tem področju je trenutno vsaj 6 polkov redne armade Severnega Vietnama. Oni so sredi preteklega meseca napadli taborišče posebnih čet v Plei Me in z njimi so se od tedaj že ponovno udarile enote 1. ameriške konjeniške divizije, ki ima svoje oporišče v Osrednjem višavju. Ta divizija, ki je posebno izvežbana in opremljena za boj proti gverili, skuša pregnati rdeče iz Osrednjega višavja in zapreti prehode iz Laosa in Kambodže v Južni Vietnam. Preteklo nedeljo je prišlo do krvavega spopada med enotami 1. konjeniške divizije in severnovietnamskim 66. polkom v dolini la Drang. Rdeči so imeli v treh dneh v tem boju 637 mrtvih, pa niso odnehali. Ameriške enote so dolino včeraj zapustile, zato pa so bombniki B-52 danes napadli položaje rdečih na njenih robeh, kar naj bi bil začetek nove “čistilne akcije” ameriških oddelkov._
Taborišče posebnih sil v Plei
Me zapira prehode iz Laosa in Kambodže v Osrednje višavje Južnega Vietnama. Rdeči so se odločili to taborišče uničiti in si tako prehode popolnoma odpreti. Njihov napad in obleganje taborišča skozi 8 dni ni prineslo zaželj enega uspeha, prav nasprotno, ameriške enote so začele čistiti celotno področje in tako prišle tudi v dolino la Drang, ki predstavlja del poti, po kateri prihajajo rdeči v Osrednje višavje iz Kambodže in po kateri pošiljajo tja tudi vse potrebščine za boj. V tej dolini je prišlo v nedeljo do boja med dvema bataljonoma 1. ameriške konjeniške divizije (okoli 1,200 mož) in 66. polkom redne sever-novitnamske armade (kakih 2,-000 mož). Boji so bili krvavi in zagrizeno ogorčeni. Rdeči so prehajali vedno znova v napad na nož, pa bili vedno znova od-
ti, ali je pri volji, da uradno povabi sv. očeta na Poljsko.
Nepotreben vihar v kozarcu vode ob Severaidovem odkritju
CLEVELAND, O. — Prav te dni je spravil znani časnikar Severaid v svet novico, da mu je naš pokojni delegat pri ZN Stevenson pripovedoval, kako je lani naša administracija “zavrnila” predlog vietnamskih komunistov, naj se začno pregovori o premirju v vietnamski vojni. Naša administracija je Sever aidovo odkritje deloma potrdila, deloma pa zavrnila. Časopisje je naravno vso stvar zavilo tako, da izgleda, da je naše državno tajništvo napravilo veliko taktično napako, ker se ni hotelo spustiti v poganja z se-vernovietnamsko vlado.
Ne hodi nam na misel, da bi branili taktiko našega državnega tajništva, ker manjka cela vrsta podatkov, ki naj bi vso zadevo iz lanske jeseni razčistili. Mislimo pa, da bi vsak objektivni opazovalec moral biti zmeren tudi v obsodbi državnega tajništva, dokler ne sliši vseh plati, ki kaj vedo v tem incidentu.
Previdnost v sodbi je tem bolj na mestu, ker je glavni ‘tožilec” poslanik Stevenson že mrtev. On bi moral prvi povedati, kaj je vedel in česa ni vedel. Molči pa druga priča, ki ve še več, kot
je vedel Stevenson. To je generalni tajnik ZN Tant. Ta pa zopet ne more govoriti.
N a j p r i mitivnejša obzirnost zahteva od vsakega posredovalca, da molči, dokler misli, da njegova misija še ni končana. Dokler posreduje, ga smatrata obe strani kot zaupnika in naravno nočeta, da bi stvari, ki jih je zvedel od leve in desne, obešal na veliki zvon. Zato Tant molči. Ga razumemo: še zmeraj upa, da bodo Združeni narodi igrali svojo vlogo pri posredovanju za konec vietnamske krize. Počemu se torej podajati na nevarno pot in odkrivati okoliščine, ako s temi odkritji ne bi bili morda zadovoljni bodisi v državnem tajnštvu bodisi v Ha-noiu. Tant ima še drug razlog, da molči. Rad bi bil ponovno izvoljen za generalnega tajnika ZN. Ako bi se v sedanjem incidentu zameril komurkoli, bi to utegnilo škodovati njegovi kandidaturi.
Na molk navaja Tanta tudi zadeva senatorjev Fulbright-Mansfield. Fulbright je predsednik senatnega odbora za zunanjo politiko. Kot tak je prvi, ki je poklican, da predsedniku po-
maga s posredovanjem in nasveti, pri tem pa varčuje z javnimi kritičnimi presojami posameznih političnih potez v naši zunanji politiki. Fulbright se tega pravila ne drži, čeprav bi se lahko spomnil, kako previden je bil v tem pogledu pokojni senator Vanderberg. Čeprav je bil republikanec, se je predsednik Truman vendarle opiral nanj v svoji zunanji politiki, ker je bil Vandenberg tudi predsednik senatnega zunanjepolitičnega odbora. Vandenbergu še na misel ni prišlo, da bi kot republikanec kritiziral demokrata Trumana, dokler uživa Trumanovo zaupanje. Johnson je seveda sklenil, da se bo oprl v senatu na senatorja Mansfielda, ki ga je ravno sedaj poslal za železno zaveso na pozvedovanje. Fulbright s tem ne bo zadovoljen; težko bi človek pričakoval, da bo v senatnem odboru objektiven, akoravno načeluje odboru. Senatni odbor bi pa moral biti ravno sedaj bolj složen v presoji zunanje politike kot zadnja leta.
Da je državno tajništvo sumilo o dobrih namerah komunistične vlade, razumemo. Komunisti so hoteli imeti pogajanja
biti delno s pomočjo letal, ki so bombardirala rdeče položaje.
Ameriški oddelki so se včeraj umaknili iz la Drang doline, ko jim ni bilo mogoče rdečih uničiti, čeprav so njihove napade uspešno zavrnili. Rdeči so se utrdili na obeh bregovih doline in na vznožju gore, ki se dviga nad njo. Te položaje so danes napadli bombniki B-52 in drugi letalski oddelki, kar naj bi služilo kot priprava za nov napad ameriških oddelkov v tem področju.
Po zadnjih podatkih so našteli v štirih dneh bojev na omenjenem področju 890 padlih rdečih bojevnikov, med tem ko označujejo ameriške izgube za ‘zmerne’, čeprav je znano, da so najvišje, kar so jih ameriški oddelki utrpeli dvoslej v enem samem spopadu.
Iz Clevelanda in okolice
Seja—
Jutri, v četrtek, ob dveh popoldne je redna seja Kluba slov. upokojencev za Senklersko okrožje v SND na St. Clair Avenue. Vsi člani vabljeni, ker je potrebno, da se pogove o zabavi, ki je določena za 28. november.
Odlična dijakinja—
Miss Jeanette Opaskar, hčerka Dr. in Mrs. Vincent Opaskar s 4057 Washington Blvd., University Heights, je prejela za svoje odločne studijske uspehe na St. John College, kjer je senior, medaljo sv. Katarine Aleksandrijske od Kappa, Gama Pi društva.
Igra okoli prehodov med obema Berlmoma
BERLIN, Nem. — Sovjeti so ponudili Zahodnemu Berlinu, da bi odprli Brandenburška vra-ta kot prehod za tuje državljane kampanje. Kdo ve, ali ne bi oi i|jz Zahodnega v Vzhodni Berlin.
hoteli rabiti potek razgovorov za vmešavanje v volivno kampanjo. Pred leti se je te taktike po-služila Moskva, da se je mešala v angleške volitve. Zakaj se ne bi Peiping sedaj poslužil podobne taktike? Razumljivo je tudi, da so komunisti predlagali za mesto razgovorov burmansko prestlico Rangoon. V Rangoonu je rdeče pobarvana nevtralnost udomačena. Bi do neke mere vplivala na razgovore.
Če je državno tajništvo napravilo napako, jo je v tem, da ni naprosilo Tanta, naj nadaljuje s svojim posredovanjem. Je doma v Rangoonu, hodi tja čisto neopaženo. Pri razgovorih bi vsaj deloma dognal, ali naše državno tajništvo res gleda prečrno na
Sedaj je edini tak prehod Checkpoint Charlie v ameriškem sektorju mesta.
Brandenburška vrata so v britanskem delu mesta in bi torej imeli Rusi opraviti z Angleži, če bi prišlo do kakega spora. Računajo, da bi imeli z njimi lažje delo kot z Amerikanci, kot so poskusili leta 1961 prav na prehodu Charlie, kjer so si nekaj dni stali nasproti ameriški in ruski tanki pripravljeni na strel.
Yarmouth Castle pred tremi tedni pregledana
MIAMI, Fla. — Ameriška o-balna straža je objavila, da je dejansko pregledala tri tedne
pred njeno potopitvijo izletniško komunistično dobro voljo. Da do ladjo Yarmouth Castle in jo na-
tega ni prišlo, so morda kriva trenja med stališči naših vodilnih diplomatov. Da obstojajo in so večkrat zelo ostra, smo videli v prvih dneh dominikanske krize.
So pa to vse skupaj samo domneve, ki nasvetujejo, da Se-veraidovih odkritij ni treba obešati na veliki zvon, dokler javnost ne zve še za par odločilnih
ravno sredi ameriške volivnej okolnosti.
šla popolnoma v redu in varno za promet. Kapetan obalne straže V. G. Niebergall je izjavil, da so trditve rešencev, da ladja ni bila opremljena za tako nesrečo brez osnove.
Kaj je bil pravzaprav vzrok požara in kako, da ga ni bilo mogoče pravočasno omejiti, mora preiskava šele dognati. Vsekakor je pri požaru in potopitvi ladje izgubilo življenje 83 ljudi.
Zadnje vesti
SAIGON, J. Viet. — Ameriška letala so napadla vojaške cilje v Severnem Vietnamu. Pri tem so bila štiri letala sestreljena, ko so bombardirala in obstreljevala mostove, železnice in ceste jugovzhodno od Hanoia. Eno letalo je bilo sestreljeno pri napadu na dve oporišči protiletalskih raket 35 milj od Hanoia.
MOSKVA, ZSSR. — Oba glavna lista, Pravda in Izvestia sta v podobnih člankih odgovorila na obtožbe rdeče Kitajske, da Sovjetska zveza tajno sodeluje z Združenimi državami pri poskusu končati vojno v Vietnamu. To je prvi javni sovjetski odgovor na neprestane napade rdeč Kitajske na vlado in Komunistično partijo Sovjetske zveze.
DŽAKARTA, Indonez. — Vladne oborožene sile so v zadnjih dneh v boju v vzhodni Javi ustrelile 50 rdečih, 580 pa jih ujele.
PARIZ, Fr.—Vodnik demokratske večine v ameriškem senatu Mansfield je bil tekom svojega obiska tu sprejet pri De Gaullu. Z njim se je razgo-varjal več kot eno uro. Trdijo, da mu je De Gaulle povedal, da je zunanji minister Murville v Moskvi na svojem nedavnem obisku v Sovjetski zvezi zvedel, da Rusov ne moti veliko vojna v Vietnamu v njihovih odnosih do Amerike, da pa so skrajno občutljivi v vprašanju pripustitve Zahodne Nemčije do atomskega orožja. De Gaulle je baje priporočil Mansfieldu, naj bodo Združene države v pogledu atomskega orožja do Nemcev “zelo trde”.
RIO DE JANEIRO, Brazil. — Ameriški državni tajnik Rusk, ki je bil včeraj v Montevideu v Urugvaju napaden od levičarskih študentov, katerih eden mu je pljunil naravnost v obraz, je priletel sem, kjer se začne danes konferenca Organizacije ameriških držav.
MOSKVA, ZSSR. — Sovjetska zveza je včeraj pognala proti Veneri v teku enega tedna že drugo vesoljsko vozilo, “Venus 3”. To naj bi imelo druge naloge kot “Venus 2”, ki so jo Rusi pognali v vesolje pretekli petek. Vesoljsko vozilo Venus 3 obsega 2,116 funtov Venus 2 pa 7 funtov več. -------------o------
Največ z letali
FAIRBANKS, Aljaska. — Lovski čuvaji na Aljaski vrše svojo službo v glavnem z letali. Letno prelete do 400,000 milj.
2
6117 St.Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec
NABOČNINA:
&8 Združene države:
$14.00 na leto; $3.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Z* * Kanado in dežele izven Združenih držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
'	SUBSCRIPTION RATES:
United States:
114.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 221 Wed., Nov. 17, 1965
V znamenju beračije
Človek pri najboljši volji res ne ve, kje naj začne govoriti o njej. Toliko jo je namreč ne samo v Sloveniji, ampak v vsej Jugoslaviji. Pa začnimo pri tistih, ki jo najbolj čutijo: pri potrošnikih.
Vkljub temu. da se vsak potrošnik trudi na vse krip-Ije, da bi povečal svoje dohodke, še zmeraj mu ne zadostujejo, da bi živel tako dobro, kot je pred veljavo sedanjih reform. Cene so daleč prehitele njegove dohodke^ in jih še zmeraj prehitevajo, čeprav jih je komunističen režim, položil na ledenico. So se režimu maščevale na svoj način: blaga je zmanjkalo, je skrito, se pojavlja na črni borzi, je slabše kakovosti, izbira je od dne do dne manjša; če pride na trg, ga hitro zmanjka. Toda ne zmeraj. Kot je med reveži bilo in bo zmeraj nasejano nekaj bogatih ljudi, tako je tudi med cenenim blagom nekaj dragega blaga, ki zastaja. To je v Jugoslaviji vsakdanja prikazen.
Vzemimo na primer kruh. Preje je bilo belega kruha na pretek, samo zanikrnost trgovske mreže je ustvarjala začasno pomanjkanje. Danes je belega kruha preveč. Navadni ljudje ga ne morejo več kupovati. Še celo pol-belega kruha ne kupujejo, vrgli so se na črnega, ki ga preje še pogledali niso. Strah za zimsko preskrbo je rodil pravi lov na krompir. Letina je bila slaba, govoriti so začeli, da ga bo zmanjkalo, kmetje in trgovci ga ne prodajajo, režim ga bo pa moral uvažati. Podobna je slika o mesu in mesnih izdelkih, o mleku in mlečnih izdelkih. Naenkrat je vsega tega dosti, ker potrošnja ne zmore sedanjih cen in omejuje nakupe. Pravijo, da je konsum padel v nekaterih krajih kar za tretjino. Beračija bo torej rodila izobilje mesnih in mlečnih izdelkov, pa tudi jajc, kajti tudi ta so postala predraga.
Še hujše je z zdravili. V lekarnah zijajo prazne police, manjka najbolj rabljenih zdavil, nekaterih pa sploh ni. Na primer za bolnike s srčnimi boleznimi itd. Lekarne lovijo zdravila druga od druge; kdor je pa dosti srečen, se zateka po prijateljih in zvezah v Trst, Gorico, Celovec in Maribor, seveda si mora preskrbeti lire ali šilinge, kar pa zdaj že ni več tako lahko. Sicer je pa z devizami hud križ. Kennedyjeve “tolarje” skrivajo ljudje bolj kot blagoslovljene svetinjice. Še zadnji primer: zmanjkalo je hrane za dojenčke! Domačih izdelkov ni, tujih manjka, ker ni deviz. Prazne so pa tudi gostilne, kavarne, hoteli, moteli, zabavišča. Kdor še gre tja, gleda, da troši čim manj. Videz je pa čisto drugačen. Se dobijo še zmeraj, ki imajo denar. Ti seveda skrbijo za živahnost v gostinskih prostorih z obnašanjem, ki med kulturnimi ljudmi ni v navadi. Surovost in neolikanost ne vladata samo na ulicah, ampak tudi v lokalih. Pri tem se odlikuje posebno mladi rod. Kdor ne verjame, naj bere pisma bralcev v časopisju.
Beračija vlada tudi v prometu in proizvodnji. Promet v trgovinah pada, tam pa ne manjka samo kupcev, manjka tudi blaga. Kar ga še je, je načrtno tako razpostavljeno, da dela vtis izobilja. Kdor je pa resen kupec, hitro dožene, da je sedanje blago slabše kakovosti, zato pa dražje in da je izbira slabša, kot je bila začetkom leta. Ker trgovina ni zadovoljna s sedanjimi zamrznjenimi cenami in je prepričana, da jih režim ne bo mogel dolgo blokirati, ga skuša seveda skrivati, naravno samo predmete, ki gredo v rabo ali pa, ki so dobre kakovosti.
Beračija vlada tudi v proizvodnji, posebno industrijski. Tovarne se stalno pritožujejo, da jim zastaja izdelano blago, ker ni kupcev, zaostaja pa tudi neizdelano blago, ker nimajo velikokrat raznih malenkosti, da bi dokončali izdelke. Od piskrov do avtomobilov, povsod stojijo v tovarnah nedodelani predmeti, ker manjka uvoženega pomožnega materijala. Da bo zadrega v proizvodnji še večja, je režim omejil dajanje posojil. Ideja o omejevanju sama po sebi je zdrava, kajti preje so posojila ležala takore-koč na cesti. Sedaj pa se je pokazala druga hiba: posojila dobivajo tisti, ki imajo zveze, ne pa tisti, ki bi jih res znali pravilno rabiti. To nadlogo pozna posebno slovenska industrija. Ne bi radi govorili v številkah, pa moramo vendar le omeniti, da je veliko tovarn, ki delajo samo “na pol”, kmalu jim bo pa zmanjkalo surovin še za tako skrčeno proizvodnjo. Bodo prisiljene, da začno odpuščati delavce.
Pomanjkanje dela je novi znak sedanje beračije. Na zunaj se še ne čuti. Tovarne še zmeraj vodijo na spiskih delavce, ki jih ne rabijo, drugim dajejo plačane dopuste, druge odrivajo zopet na breme socijalnemu zavarovanju, na primer v bolnice itd., vsega tega bo pa enkrat moralo biti konec. Edini praktičen ventil proti temu zlu je emigracija. Sedaj želi vse na delo v tujino. Nihče noče več iz tovarne nazaj na delo na kmetih. Je že odtgan od domače zemlje. Zdi se nam, da je to najhujši zločin, ki ga je komunistični režim zagrešil nad slovenskim narodom v vseh volnih in povojnih letih. Zapomnimo si: narod, ki je pozabil na zvezo z rodno zemljo in postavlja udobno zivije-
2.MERIŠKA DOMOVINA, NOVEMBER 17, 1965
j nje nad ljubezen do nje, bo hitro začel propadati, če že ne ; propada. Slovenski narod ne bo v tem pogledu nobena iz->jema.
- Ravno tako žalostna je beračija med mladino, ne samo materijalna, še bolj duhovna. Še zmeraj več kot polovica učencev ne konča osnovne šole. Ravno sedaj so pa reforme zaprle pot do boljše izobrazbe celo tistim, ki so osnovno šolo končali. Vse srednje šolstvo je v globoki krizi, podjetja se pa otepajo vajencev kot vrag križa. Starši stojijo pred usodnim vprašanjem, kam s svojimi otroci. Kar pa se je mladega rodu že prebilo skozi ne ravno prvovrstne šole, ne ve, kaj naj počne. Zanj ne mara niti komunistično gospodarstvo, ker sedanja izobrazba slovenske mladine ne zadovoljuje praktičnih potreb gospodarskega življenja. Na vidiku je nov mladinski proletariat, ki nihče ne ve, kam z njim in kaj se lahko rodi iz njega.
Beračija se pa vidi tudi v izobilju denarja. Znana ljubljanska gostilna “Šestica” ima na primer bilijon dinarjev 'letnega prometa. Pred vojno ga ni imela toliko niti Trboveljska družba, največje podjetje v Sloveniji. Če ima “Šestica” toliko prometa, je znamenje, da denar ni nič vreden. S tisočakom ničesar ne kupiš, kar bi bilo pozornosti vredno.
In kaj pravi režim na to? Tito je rekel na jesenskem sejmu v Zagrebu: “Po mojem mnenju pomeni reforma revolucijo ... Nekdo mora biti prizadet. Toda težave so samo začasne in že jutri lahko pričakujemo zboljšanje. Pri tem je potrebno potrpljenje ...”
Od takrat je poteklo par mesecev, zboljšanja pa ni in ga tudi ne bo, saj je tudi Tito sam omenil v nekem svojem govoru v Dalmaciji, da bi sedanje stance utegnilo trajati “par let”. Ali bo pa “potrpljenje” čakalo tako dolgo?
BESEDA IZ NARODA
M župnije sv. Kristine v EmMn
Euclid, O. — Danes, 17. novembra, je 40 let, odkar je bila uradno ustanovljena župnija sv. Kristine v Euclidu. V spominski knjigi, ki je bila izdana ob odkritju Baragovega spomenika v Jugo slovanskem kulturnem vrtu 1. 1935, so natisnjeni naslednji podatki (stran 76, 77, u-redil Jože Grdina).
Na začetku leta 1925 je Edwards Lane Co. na prizadevanje gospoda Daniela Garapiča, ponudila škofiji 12 lotov, da bi se v tem kraju ustanovila župnija za množeče se katoliško prebivalstvo. Koncem aprila je Mon-signor Smith, začasni administrator škofije, poslal po Father Bombača, tedaj župnika v Bar-bertonu, ter mu dal nalogo naj preišče tamkajšnje razmere, če so resnične. Ugotovil naj bi tudi, če so podatki zanesljivi, ki jih je^kompanija poslala v škofijski ordinarij at, ko je ponudila zemljo. Po večtedenskem posvetovanju s posamezniki in skupinami v tem okrožju je bilo sestavljeno zahtevno škofijsko poročilo s potrebnimi priporočili. To poročilo se v izvirniku nahaja v škofijskih arhivih.
Uradno je bila župnija ustanovljena 17. novembra 1925. leta. Na ta dan je namreč Most Rev. James A. McFadden, tedanji škofijski kancler, pripeljal Rev. Joseph Czirbusza ter ga je v Logarjevem poslopju predstavil zbranim kot novega admini-stratorja-župnika sv. Kristine. V istem letu je sv. oče Pij XI. poslal tedanjemu škofu Rt. Rev. Joseph Shrembsu svetniške o-stanke sv. Kristine. (Nje telesni ostanki se nahajajo v katedrali sv. Janeza Evangelista, pod oltarno mizo njej posvečenemu oltarju.) Zato je škof določil sv. Kristino za patrono hove župnije. Navesti pa ni mogoče imen vseh tistih, Ai so bili ustanovni večer zbrani, ker ni na razpolago nobenih zapiskov.' Tisti, ki so bili navzoči, pravijo, da je bilo nekako 20 družin zastopanih. V začetku so imeli farani samo zemljišče brez posojil. Pod vodstvom prvega župnika so najeli prostor v Anton Logarjevem poslopju, kjer se je vršila služba božja. Prva sv. maša je bila 22. novembra 1925. Uradne knjige kažejo, da je bil prvi krst v novi fari 26. januarja 1926. Krščeni sta bili dvojčici, hčerki Mr. in Mrs. Anton Rožeglava. Prvi poročni par pa sta bila Herman Kinkof in Ana Palese. Franku Hudoverniku pa je prvemu zapel mrtvaški zvon. Prvo sv. obhajilo je bilo 30. maja 1926, prvoobhajanih je bilo 45 otrok.
Škofijske oblasti so izbrale
načrte in določile, da se najprej postavi šolsko poslopje, katerega del naj bi začasno služil za službo božjo. Z deli so pričeli spomladi 1926. V avgustu so postavili in blagoslovili vogelni kamen. S poukom v novi šoli so pričeli septembra 1928. Župnišče so pozidali leta 1930. Rev. Josepha Cziribusza je nasledil v juniju 1928 Rev. Venceslav Vukanič. V januarju 1931 je prišel za župnika Rev. A. L. Bombač, ki je vodil faro do svoje smrti 18. avgusta 1962. Od takrat pa vodi župnijo Rev. Joseph Celesnik, ki je bil začasno že kaplan na tej fari. Kot kaplani pa so bili na tej fari Rev. Francis P. O’Shanasy, Rev. Philip Teknip, Rev. Viktor Tomc, Rev. Aloisius Rupar, Rev. Francis Baraga, Rev. Viktor Cimperman, Rev. Joseph Ozimek in sedanji nečak župnika Rev. Francis Sterk.
Kronist M. T.
la vinsko Srgfsv
Cleveland, O. — Vsi ste prisrčno vabljeni na veselo vinsko trgatev, ki jo prireja Zveza staršev in učiteljstva pri Mariji Vnebovzeti v soboto, 20. novembra, od 9h zvečer do Ih v cerkveni dvorani. Igral bo Frankie Urankarjev orkester. Pridite in se zavrtite ob veseli godbi, družba bo prijetno in čaka vas mar-sikako presenečenje.
Vstopnice so po $1.00 in se dobe pri odbornicah, pa tudi pri vratih. Čisti dobiček je namenjen za učne pripomočke v šoli.
Pripeljite tudi vaše prijatelje!
Mrs. Milan Dular
iz mimnmžm
Marquette, Mich. — V RIM, FATIMO, ASSISI, NA VIŠAR-JE, v Baragove kraje na Kranjskem in potem preko Sv. Krvi (Heiligenblut, Innsbruck, Milano, Geneva) nazaj v New York bodo prihodnji julij potovali člani Baragove zveze. Večina u-deležencev že ve za to. To potovanje po Evropi bo trajalo 15-16 dni, oziroma za nekatere 3 tedne. Obojni odputujemo skupaj, samo vrnemo se v dveh skupinah. Ko prejmemo od msgr. Zryda, ki je načelnik urada za avdijence pri sv. očetu (in je bil prvi postulator v Baragovi svetniški zadevi), objavimo točen spored. Računajte s tem, da bo to potovanje v drugi polovici julija. (Msgr. Zrvd je pravkar sporočil, da bo avdijenca 27. julija. Iz New Yorka odpotujemo v ponedeljek, 25. julija.)
PRVA BARAGOVA CERKEV v L’Ansu, ki ima sedaj obliko o-puščene hiše nekdanjega Bara-
govega tekača (sel) Viljema Cadinala, je imela v zadnjem mesecu več obiskov. Med njimi je bil Baragov zgodovinar Lambert in z njim kanadski jezuitski pater, tudi zgodovinar. Poročilu o odkritju cerkve, ki jo je odkril prejšnji mesec Father Godina, ko je obiskal tamkajšnjo indijansko rezervacijo, so na široko prinesli dnevniki v Mar-quettu, v Escanabi, v Houghto-nu in cerkveni tednik marquett-ske škofije. Poglavar rezervacije W. Jondreau, ki je lastnik najdene “cerkvice”, se prijetno smehlja ob obiskih zgodovinarjev. Veter, dež, sneg se pa zaletavajo v nezaščitene stene in manjšajo odpornost lesa, ki je pa še dokaj trden. Nedelja, 7. novembra, je bila verjetno zadnja v tem letu, ko je bilo še mogoče skozi visoko travo in grmovje priti do cerkve. Danes (9. nov.) je zapadel sneg.
Vi
TRAUNIK, slovenska inkor-porirana naselbina kakih 20 milj jugovzhodno od Marquetta, se vsako tretjo nedeljo v mesecu zbira v društveni dvorani k prijateljskemu sestanku. V nedeljo jih bodo obiskali tam Slovenci iz Marquetta. Med drugim bodo gledali tudi skioptične slike. Kakor smo poročali, so se slovenski gozdarji naselili tam leta 1906 in leta 1927 so si izposlovali inkorporacijo naselja, ki so ga imenovali Traunik, ker je večina doma tam okoli Travnika na Notranjskem. Idila tega in drugih krajev v Zg. Michiganu počasi zginja. Začeli so demontirati železniške tračnice, ki so se pred 80 leti zajedle v gozdove severno od Traunika tja do obale Gornjega jezera do naselbine Grand Marais. Po njih so izvozili na tisoče vagonov debel lesa iz Baragovih časov. Prejšnji teden si slišal zadnji pisk zadnje lokomotive, ki se je po zarjavelih tračnicah umikala v Marquette.	J. G.
IZ NAŠIH VRST
Phoenix, Ariz. — Draga gospa Debevec! Pošiljam Vam enoletno naročnino za Ameriško Domovino. S časopisom sem zelo zadovoljna in se Vam najlepše zahvaljujem. Časopis prejemam še kar redno, 1§ nekaj .številk se je izgubilo. Lepo pozdravljam Vas in vse pri listu.
Lucy Glavan
❖
Eveleth, Minn. — Spoštovan uredništvo Ameriške Domovi ne! Pošiljam Vam naročnino z časopis. Časopis mi zelo ugajc saj je vedno kaj zanimivega ' njem. Zelo mi je všeč poveš “V valovih graščinskega jezera’ “Tone s hriba” in “Jure iz Belo krajine. Belokranjci so re brihtni ljudje in si znajo poma gati, da dobijo lažje delo.
• Vas lepo pozdravljam
Anton Masel
*
Waukerka, Wis. — Cenjeno uredništvo! Pošiljam Vam enoletno naročnino za Ameriško Domovino. Hkrati pa Vas in vse bralce lepo pozdravljam.
Joe Kraševec
❖
West Allis, Wis. — Spoštovano uredništvo! Oprostite, da sem že malo kasen z naročnino za prihodnje leto. Vaš list mi zelo ugaja, ker prinaša mnogo novic od tu in iz daljnega starega kraja. Pri branju čas hitro mine. Vse skupaj lepo pozdravljam in želim še več naročnikov v letu 1966.
Vdani bralec slovenskega lista
Lojze Yaklich
❖
Holton, Mich. — Cenjeno u-redmstvo! Pošiljam Vam naročnino za časopis. Vsak dan komaj čakam, da prispe časopis. Stara sem že 70 let in slabo vidim, vendar se potrudim in preberem časopis, saj prinaša toliko novega. Kdor rad bere, naj si naroči slovenski list Ameriško Domovino.
Vsem lep pozdrav
Mrs. Mary Deblock
Pennsylvanski prepihi
(Poroča Majk)
imiiiiiiiHmmiiimimiiiiimmiimnimiimHiiHiiiiimimniKummimimniiiiiiiumimmiuuimmiiiummiiiiiiiiinmmni
Pittsburgh, Pa. — Kaj bi rad r danes povedal s tem mojim dopisom? Predvsem nekaj o pogajanjih glede jeklarskih zahtev in problemov, ki so grozili z dolgotrajno stavko. Stavka bi ne bila nikomur v korist, najmanj pa gospodarstvu.. Morda politično korist, a še to težko in je malo verjetno.
Zanimivo pri vsem tem je, da je tako hitro prišlo do sporazuma. Dan, dva preje so še objavljali, da so problemi med jeklarskimi korporacijami in delavci taki, da so za enkrat sploh nepremostljivi. Jeklarne so že u-gaševale peči po topilnicah, zgledalo je, da so s pogajanji prišli do zadnjih strmin in da se ne da naprej. Vse se je pripravljalo na stavko. Mnoge je to že skrbelo, kako bo, če se bo stavka vlekla nekaj časa pri sedanji draginji življenja, itd.
Ko je že sonce vsakega upanja na ugodno in zadovoljivo rešitev zahajalo glede tega, je naenkrat prišel poziv iz Washing-tona, naj nihče ne postavi pike pogajanjem v sporu med lastniki jeklarn in unijami jeklarskih delavcev. Še več! Sem pridite, se je oglasil predsednik Johnson. V Beli hiši imamo dovolj prostora in strehe, da se vsede-mo in pogovorimo o vsem.
Poziv je osupnil lastnike jeklarn in vodstvo unij. Kaj naj naredimo? Well — v Washing-tonu je šef naše dežele, poslušati ga moramo. In tako so ga tudi. V Beli hiši so se zbrali in tam so se pogovorili. Šef ali boss L. B. Johnson je najprej napravil lep učinkovit govor na obe stranki, da so vsi postali resnih obrazov. Obrazložil je to in ono, kaj je vseh dolžnost do domovine, pojasnil nevarnosti in drugo in kmalu so sporni stranki začeli gledati na vse drugače. Kaj je boss obljubil od svoje strani, če bi šlo težko radi takih pogojev, ni znano — a pod njegovim teksaškim klobukom se rodi marsikaj in je dosti obljub. Zato menda so se obrazi lastnikov jeklarn razlezli v boljše razpoloženje in tudi voditelji unij so dobili druge obraze. Ko so čez dobra dva dneva prišli iz zboro-valne dvorane, so bili vsi veselih obrazov, si segali v roke in menda so se tudi ‘tikali” med seboj in ne več “vikali”, kakor preje. Vsi so se lepo na smeh držali in slika v “P.P.” je predstavljala veselo trojico. Na levi je stal z nasmejanim obrazom sedanji predsednik jeklarske u-nije Mr. Abel, na drugi enako nasmejan predstavnik jeklarskih k o r p o r a cij Mr. Cooper. Vmes pa predsednik L. B. Johnson, tudi nasmejan z roko nad rokama prvih dveh, kakor da bi poročal in blagoslavljal kak vesel in zaljubljen par, le da v tem oziru oba enakega spola. Kako in kako dolgo bo vse to držalo, bo seveda vedela nekega dneva povedati bodočnost. A sporazum je dosežen, stavke ne bo in ho je glavno!
Ta dogodek ponovno pove, kaj vse lahko v takih slučajih naredi in stori vlada, če hoče? Naj kdo govori o preds. Johnsonu kar hoče, v republikanskih in nekaterih drugih političnih krogih ga podcenjujejo in opisujejo tako in tako, a njegovi nastopi pa kažejo, da je bolj agilen, kakor pa je bil marsikak predsednik pred njim v takih slučajih. Imeli smo dolgotrajne stavke pod bivšimi predsedniki, kakor pod Coolidgern, Hooverjem, tudi pod Trumanom in Eisenhower-jem, pa ni noben tako energično posegel vmes kakor je zdaj L. B. Johnson. Zakaj ne? O, o tem bi se dalo marsikaj navesti Jn povedati zakaj ne.
Sporazum je dosežen in nova pogodba je podpisana za dobo prihodnjih treh let. Jeklarski delavci bodo dobili nekako 45 centov in 8 desetin centa (45.8)
poviška z vsem skupaj, to je s poviški penzij, mezd in drugega, na uro. Z vsem tem poviškom nekateri izmed jeklarjev niso prav zadovoljni. Večina baje je.
Če je L. B. Johnson kaj dovolil in obljubil korporacijam ali unijam v tem oziru, še ni čisto jasno. Skrbi pa nekatere gospodarske kroge, da bo to precej pospešilo v deželi inflacijo. In če bo kaj takega res grozilo deželi, tedaj bo vlada, ki ji načeluje Johnson, poklicana, da bo posegla vmes in zadovoljivo rešila tudi tako sitnost, če bo nastala. A tega za enkrat še ni, a če pride, tedaj bomo videli, kako in kakšno vlogo bo igrala in zavzela vlada v takem slučaju.
Za enkrat je važno in glavno, da jeklarske stavke ne bo. Stavka bi bila gotovo v veliko škodo vsega gospodarstva in trgovine naše dežele. ’
*	PREMOGARJEM MEHKEGA PREMOGA so zvišali pokojnino. Uprava “United Mine Workers Welfare and Retirement Fund” je objavila pred kratkim, da je organizacija zvišala pokojnino premogarjem mesečno z $85.00 na $100.00. Nova lestvica je prišla v veljavo s 1. oktobrom tega leta.
V ZD je včlanjenih v unijo “The United Mine Workers” na področjih mehkega premoga o-krog 69,000 premogarjev. Tudi starost članov, v kateri postanejo deležni pokojnine, so znižali od 60 let na 55 let starosti, ob kateri zdaj postane član upravičen do pokojnine.
Tako pove poročilo.
*	ZA SMEH IN KRATEK ČAS.
— Rekord v laganju. — Neki Metličan iz Belokrajine se je odločil, da bo peš prepotoval vso Slovenijo. Podal se je na pot in krenil iz Metlike preko Črnomlja, gori čez Koprivnik v Kočevje. Pot ga je utrujala in bolj in bolj počasi je potoval. Na poti iz Kočevja se je ustavil ves u-trujen v Ribnici. V gostilni si je naročil skromno večerjo, si priskrbel prenočišče. Po večerji je še malo posedel v gostilni in kmalu je prisedel k njemu neki zelo zgovorni lončar, ki je znal po “ribenških inženirskih” določbah dobre piskre delati. Kmalu sta bila v živahnem pogovoru. Ribenčan je pravil Metličanu, kaj je vse doživel v svojem lončarskem poklicu. Omenil je, da ni dolgo tega, ko je moral napraviti lončeni lonec v takem obsegu, da se je v njem lahko skuhalo juhe za najmanj 100 ljudi. Metličan je debelo gledal. Za ocvirek mu je še “zaupal”, da je bilo lansko leto v Ribnici tako vroče, da so se podnevi muham krila osmodila. Metličan je še bolj debelo gledal, potem je pa on eno povedal Ribničanu.
“Da, da, na svetu se marsikaj čudnega zgodi. Prav imaš ti dragi Ribničan. Zdaj naj pa še jaz eno povem o lanski vročini. Verjemi mi ali ne, ali pristna isti-na je, da lani je bila pri nas v Metliki taka vročina, da smo morali kokoši z ledom krmiti, ako bi jih ne bili, bi nam bogme nesle kure kuhana jajca.”
— Dober odgovor. — V Črnomelj je-prišel k zdravniku neki okoliški kmet, ko je ura ravno pet odbila popoldne. Debelo ga pogleda zdravnik in reče:	“Ja,
kaj pa je z vami, ali ne veste, da jaz ordiniram le do petih popoldne?”
Kmet: “Jaz že vem, ali pes, ki me je ugriznil pred četrt ure, tega ni vedel.”
Stari Majk
------O-----
Obsežni prostori
MINNEAPOLIS, Minn. — Stadium za nogomet University of Minnesota lahko sprejme o-koli 66,000 ljudi, arena iste univerze za košarko, ki je pod streho, pa ima okoli 19,000 sedežev.
AMERIŠKA bgmgwa,
®®SSS!S!3®i®5?g!S!S^3®g!SS!S!SSS!SS!SSS;!SS55!S^
^ Hirschevl — J. M.:
V volovih
graščinskega jezera
Šele tedaj,” je očitajoče rek- Stara Jugovka je živela zdaj
pri Slavki, zdaj pri Mirku. Tu
;a Vera. “Velik greh ste si nalogi na svoje rame!”
I( “E>a, da,” je skesano priznal, veliki greh sem v vsej raž-Sehiosti občutil šele pri prvotni ^ravnavi. Zato sem zdaj prišel
vam, da vas prosim za odpu-
s^nje.”
ftotel je poklekniti pred njo. toda Vera mu tega ni dovolila. delo se ji je prehudo, da bi se s*rti mož tako zelo ponižal.
'‘Tudi gospodu Jugu moram Vse povedati,” je dejal Kotnik.
“Jug je odpotoval. Mu bom že hz vse razložila. Zdaj je tako frost,” je menila Vera.
‘Še nekaj. Kaj pa boste zdaj Napravili s truplom moje uboge ■čerke?” je vprašal.
‘‘Ne vem.”
‘V grobnici je ne boste pu-je menil. “Bodite tako ^miljeni in jo dajte pokopati 11 a pokopališču.”
“Kaj je še zdaj ne marate
friznati?”
‘Naj ostane vse to skrivnost menoj, vami in vašim za-^čencem. Zakaj naj bi to skriv-110st vedela vsa javnost? V ži-vljenje je ne morem več prikli-
cati.”
‘Naj bo,” je menila Vera. tari mož pa jo je prijel za ^oko in jo krepko stisnil. Nato Se je obrnil in šel.
Nekaj dni zatem so v tihotni yeoerni uri odprli Košutnikovo 0 Ogorelčevo grobnico na pokopališču pri Sv. Križu. Vzdig-so iz nje krsto, s katere so odstranili napis in jo nato zanesli v že prej izkopani grob. Cia:
frisostvoval dogodku.
Čez dalje časa je nekdo pojavil ob grobu napis: “Poteg-frli so me iz grajskega jezera.”
. prostor v grobnici, kjer je ezala krsta, ni ostal dolgo pra-ketv Ko je prišla pomlad, so tja-postavili novo krsto in v yyej zemske ostanke nesrečne . ade. Ko so ji bili zaprli moža, v Na iz Švice v Italijo in se rl1Va ni marala več vrniti v |°movino. Strašni udarec jo je aakel in jj rahljal zdravje, do-er ni resno zbolela in umrla. ^eva se je preselila v grašči-v° Gozdnik in se čisto posvetila kmetijstvu.
^Nekega sončnega dne v sep-^mbru pa je bila v cerkvici v p lešnici poroka Vere in Mirka. srav malo je bilo povabljenih atov. Novoporočencema in atom sta pripravilasvatovsko 0j edino Orešnik in Slavka že £Udi mož in žena v Jugovi hiši. a mizo so med svati sedeli
mo neznan stari gospod je temu turobnemu
jetnik Lokan, Slavkina in Mir Va sestra Ela in pa obe Ko-
ko
žutnikovi
in Vidini hčerkici, ki
in tam pa je šla tudi k Eli. Povsod so jo imeli radi. Posebno; je bila vesela, ko sta oba srečna mlada para dobila naraščaj. Vera krepkega dečka, a Slavka zdravo! hčerko.
KONEC ------o-----
Vesti iz Slovenije
Hišice za AmerikanCe
V Ljubljani mislijo na to, da bi zgradili za ameriške “povratnike” posebno ameriško vas. Stala naj bi nekje ob levi strani ceste iz šiške proti Št. Vidu malo v stran od ceste. Hišice v njej naj bi bile opremljene po ameriškem načinu in bi naj stale vsaka povprečno okoli $5,000.
Načrt izgleda še ni dozorel, je še le bolj misel kot pravi načrt. Izgleda pa nekaterim kot primeren za vabo Amerikancem. Ti bi se v taki vasi sami med seboj počutili bolj doma.
Nad polovico za vojsko
Po izjavi predsednika zvezne vlade Petra Stamboliča v Titovem zveznem parlamentu je bil zvezni proračun povišan za 17 bilijonov dinarjev na skupno 834 bilijonov. Od tega gre 51.4 odstotke za narodno obrambo. Odločeno je bilo, da bodo osobje zvezne vlade znižali za eno desetino. To znižanje uslužbenstva bo zadelo tudi zunanje ministrstvo.
Zvezno službenstvo bo dobilo 10 odstotkov povišanja plač, kar pa ne doseže povišanja cen. Obljubljeno mu je bilo, da bo temu povišanju sledilo novo, toda le, če bodo doseženi prihranki v raznih skladih in z znižanjem sedanjega števila osobja. Vse to je v zvezi z gospodarskimi reformami, ki so jih razglasili v preteklem juliju.
Proračun narodne obrambe je prvotno obsegal le 47.2 odstotka celotnih izdatkov. Povišati so ga morali ,ker so porastle cene potrebščin za oborožene sile.
Odnosi z Zahodno Nemčijo neurejeni
Zunanji minister Marko Nike-žič je v razgovoru s časnikarji govoril o težavah, ki jih povzroča odnosom med Jugoslavijo in Zahodno Nemčijo prekinitev rednih diplomatskih stikov. Ti so bili prekinjeni, ko je Jugoslavija priznala pred več leti Vzhodno Nemčijo. Zunanji minister je navajal kot vzrok neurejenih razmer tudi upiranje Zah. Nemčije plačila žrtvam “nacističnega nasilja v Jugoslaviji tekom druge svetovne vojne” in pa dopuščanje jugoslovanski vladi sovražnega delova-
ONLY SLOVENIAN MEN’S SOCIAL ORGANIZATION
SLOVENIAN MEN'S ASSOCIATION OF AMERICA
Organized 3rd of June 1938 in Barberton, Ohio
Incorporated 13th of March 1939 in State of Ohio
SUPREME OFFICE CLEVELAND, OHIO
MODERN SOCIAL, SPORT & CULTURAL ACTIVITIES
No Medical Examination Necessary-Acceptance from 1 to 50 yrs.
SUPREME BOARD:
President: JOHN DOGANIERO, 931 E. 248th St, Euclid, O. 44123
I.	Vice-President: JOHN LESKOVEC, 112 So. Chestnut St, Niles, O.
II.	Vice-President: WILLIAM J. KENNICK, 2675 Rockefeller Rd„
Wickliffe, O. 44092
Secretary: JOHN F. JADRICH, 17815 Neff Rd., Cleveland, O. 44119 Assistant Secretary: FRANK SAJN, 30054 Robert Rd.,
Wickliffe, O. 44092
Treasurer: FRANK M. PERKO, 1092 E. 174th St, Cleveland, O. 44119 BOARD OF AUDITORS
Pres.: JOSEPH PONIKVAR, 27601 Fullerwood Ave., Euclid, O. 44132
II.	Auditor: JOHN SEVER, 18023 Hillgrove Rd., Cleveland, O. 44119
III.	Auditor: HAROLD J. VOLPE, 21430 Wilmore Av„ Euclid, O. 44123
For INFORMATION Call or Write to Slovenian Men’s Association, John F. Jadrich, 17815 Neff Rd., Cleveland, O.
Publication Organ: AMERICAN HOME, 6117 St Clair Ave., Cleveland, O. 44103.
"I*"	1
-	■B»'	*9*
li. V zvezi s tem je omenil obiski kako je s stanovanjem, jih je le sen. Fulbrighta v Beogradu lan- pet odgovorilo, da so tako sreč-sko jesen, poslanika Harrimana | ni, da so prišli do svojega stanovanja, ostali se bodo morali stisniti k sorodnikom ali po živeti v kaki najeti sobici. Seveda jim to ne prija, saj “stanovanje je pol življenja”, kot je dejal eden od povprašanih. Sodelavec Dela pravi, da so razgovori pokazali, da “bo prihodnjost vsaj treh četrtin ljubljanskih novoporočen-cev — ‘ježevo’ življenje v eni sobi pri njegovih ali njenih starših. Za nekaj ali več let.” “Pridne roke, zategnjen pas in medlo upanje, da se nekako dokopljeva do treh milijonov kredita za nabavo lastnega stanovanja — to je najina usoda v prihodnjih letih,” je dejal eden od mladih ženinov.
preteklo poletje in svoje razgovore z državnim tajnikom Ruskem v New Yorku pretekli mesec.
Plačevanje dolgov odloženo
Zastopnik zunanjega ministrstva Dušan Blagojevic je objavil časnikarjem na tiskovni konferenci koncem preteklega meseca, da je Jugoslavija odložila plačevanje zunanjih dolgov za dobo treh let. Zadevni dogovor s Sovjetsko zvezo je bil že sklenjen, sedaj pa se jugoslovanska vlada pogaja o odložitvi, oziroma novi ureditvi svojih dolgov tudi z ostalimi svojimi upniki. Razgovori so v teku s Francijo, Italijo, Kanado, Nizozemsko, Japonsko in Avstrijo in seveda z Združenimi državami, kjer bi Beograd rad dobil ne samo odlog plačila starih posojil, ampak tudi novo posojilo, pa seveda tudi odvišne deželne pridelke, zlasti pšenico .. .
Mladi pari brez lastnega stanovanja
Ljubljansko “Delo” je v svoji številki od 16. oktobra letos razpravljalo o vprašanju stanovanj v Sloveniji. Od 44 parov, ki so jih v Ljubljani po poročnem o-bredu na magistratu vprašali,
najdejo spij oni, ki partizane pravočasno opozarjajo na nevarnosti, ki pretijo gverilcem. Tako imajo partizani zmeraj možnost, da se izmaknejo bojem, ki jih smatrajo za tvegane, pa tudi bombardiranjem ameriškega letalstva.
Nezanesljivi so tudi mali sai-gonski vojaški oddelki, ki o-pravljajo varnostno službo na frontah. Se jim ne ljubi, da bi vestno stražili zaupane jim pozicije na frontah, se rajše sporazumejo s partizani o lokalnih “premirjih”.
Saigonci zato lahko mirno spijo na svojih pozicijah, partizani pa lahko pošljejo del svojih čet na druge fronte, kjer se vršijo boji. Nezanesljivi so pa tudi domači špijoni, ki so v a-meriški službi. Radi opravljajo iste posle za ameriške in komunistične čete. To ni med saigon-skmi in ameriškimi generali nobena tajna. Saigonski generali kar odkrito priznajo nezanesljivost seveda le v zaupnih razgovorih z Amerikanci, ki verujejo v njihovo molčečnost. Še bolj nezanesljive so pa saigonske civilne upravne oblasti na deželi. Se zelo rade spuščajo v sporazume s partizani, da si zagotovijo mirno življenje.
Znan je tudi vir vseh teh pojavov nezanesljivosti. Vietnamska dežela , je sita vojskovanja, si želi miru. Ni sicer obupala nad ameriško zmago, toda ne ve, kdaj jo bo dočakala. Zato bi rada videla kompromisni mir; v tem slučaju seveda ne kaže, da bi bil kdo na smrt sprt s komunisti.
leaiesljivost glasna hia med amerlšfe In sašgenskim ¥©|aiš¥§iti
SAIGON, J. Viet. — Naši vojaški krogi v Saigonu le neradi govorijo, zato pa tem težje prenašajo nezanesljivost saigonskih oboroženih sil na vseh ravneh. Skupno vojskovanje proti gverilcem zahteva skupne načrte in skupno izvajanje načrtov. Tu saigonski štabi velikokrat odpovedo.
V njihovih vrstah se zmeraj
vost za pol take cene.
Skrb ne tare samo malih kmetov, še bolj je zaskrbljena vlada. Napadajo jo kar z leve in desne, zakaj ne skrbi dosti za izvoz jabolk. Na pomoč je prišla Zahodna Nemčija, ki je pripravljena odkupiti vso letino, ako Libanon sklene ugodno trgovsko pogodbo z njo. To zopet ni všeč levičarjem, ki so naprosili Moskvo, naj ponudi za jabolka več kot bonnska vlada. Dvomijo, da bi Moskva hotela ugrizniti v to kislo jabolko.
Bistvo problema je v proizvodnih stroških in ne v izvozu. Stroški bi se dali bistveno zmanjšati, ako bi kmetje imeli dosti cenene vode za namakanje vrtov in vrtičkov. Zato študira sedaj vlada na hitro roko, kako bi ustvarila namakalni sistem, ki bi dajal malim kmetom čim cenejšo vodo. Dokler ne najde pravega odgovora na to vprašanje, bo xpa v libanonski politiki jabolčna kriza na dnevnem redu.
Na vidiku so pa še druge zanimive kupčije. Neka angleška tovarna potniških letal je pripravljena, da odkupi vso letino proti dobavi petih potniških letal. Jordanski kralj je pa “poklonil” Libanonu 40 starih angleških tankov, zato mu je pa Libanon zopet “poklonil” 10,000 zabojev jabolk.
ameriško Zvezo za napredek. Vsak kandidat trdi, da bi znal ameriško pomoč bolje izrabiti kot njegov nasprotnik. Komunistična stranka je prepovedana, zato imajo tovariši svojo organizacijo skrito pod drugim imenom. Za koga bodo'glasovali pri volitvah, še niso oklicali. Njihovi glasovi pa ne bodo igrali odločilne vloge.
Televizija naj pomaga
SAIGON, J. Viet. — Ameriški diplomati v Saigonu upajo, da bodo imeli skoro izgrajeno mrežo televizijskih postaj, ki bo pomagala ponesti načrte vlade in boja proti rdečim v vietnamske domove v mestih in podeželju.
Ameriški proučevalci razmer so prepričani, da bo televizija najuspešnejši pomočnik v propagandnem boju z rdečimi.
Ženske dobijo delo
Delo za ženske
Iščemo žensko za delo na šivalnem stroju. Stalno delo, visoka plača od ure in od kosa. Prijazen prostor. Plačani prazniki in počitnice.
WORK WEAR CORP.
1768 E. 25 St.
(220)
Ufiandu v Jabotšni Mil
BEIRUT, Lib. — Tik pred drugo svetovno vojno se je nekaj 1 i b a n o n skih emigrantov vrnilo iz Amerike domov in prineslo s seboj tudi peške ameriških plemenitih jabolk. Ko so jih sadili na toplih pobočjih obmorskih hribov, so hitro dognali, da je podnebje kot ustvarjeno za u-spevanje te kulture: Zato se je hitro širila, svoj pravi razmah pa je dobila tekom druge svetovne vojne, ko so zaboj jabolk lahko prodajali na tuje po $12.50, dočim proizvajalni stroški niso znašali niti $2.50.
Takrat je vsak prebivalec Li-
¥ ICosfariki bdo milil i. filmarja predsednika
SAN JOSE, Kostar. — Kostarika spada med srečne ameriške republike. Prebivalcev ima samo 1,400,000, življenjski standard je večji kot kjerkoli v Srednji Ameriki, dežela je pa tudi brez vojaštva, zato vojaške diktature niso mogoče. Politiki se morajo torej zadovoljiti s civilnimi vladami, ki na splošno niso po zadnji revoluciji v letu 1948 tako slabe.
V revoluciji je zmagal voditelj narodne liberalne stranke Figueres, ki je potem postal tudi predsednik. Njegovi stranki pripada tudi sedanji predsednik Bolmarcich, ki pa ne more biti ponovno izvoljen. Figueres je postavil za kandidata bivšega ministra Odubera. Pravijo, da bo zmagal, čeprav le z malo večino. Njegov tekmec Trejos ni-
Ženska za čiščenje Dva. dni v tednu, $10 dnevno, transportacija preskrbljena. Kličite RA 1-4181.	(222)
Delo za žensko
Iščem varuhinjo za dva otroka, stara eno in 6 let, v mojem domu na Donald Ave. Kličite 391-2781 po 5 uri pop. (223)
MAU. OGLASI
banona kupil za male denarje parcele v hribih in jih zasadil ma za seboj nobene stranke, je
s sadjem. Tako pridela danes na tisoče malih kmetov, če jih smemo tako imenovati, na 75,000 a-krih okoli 6.7 milijonov zabojev jabolk, ki so vsa namenjena za izvoz. Toda kam z njimi, ako znašajo sedaj, proizvajalni stroški $2.70 za zaboj, v New Yorku pa lahko kupiš podobno kako-
kandidat volivne koalicije, ki predstavlja v glavnem konservativne sloje dežele. Narodno-liberalna stranka je pa stranka srednjih in revnih stanov, zato ima tudi primeren program za socijalne in gospodarske reforme.
V volivni boj so vmešali tudi
se še komaj" spominjali star-Na raznih emigrantskih skupin
iv. r ,	.	.	, • tt	i’7 -TnefnelQT/iiP Iri cn rlntailp 'zatn-
kj m sta zdaj svojo tetico Vero
^ yJirko in Vera sta se za obe ^ leti zavzela in si obljubila, še "v115 ^os^a nadomeščala star-irn ^ošutnik do svojih otrok ni V*1 Vge pravice. Ko je odsedel laC etn.° kazen> rnu je Vera da-Se Ve^i znesek s pogojem, da r l2Seli v Ameriko in se več
Tisaf'ikaŽe- Tedai ie tudi pod' j-] 1 hstino, da se odreka svo-
Urokoma.
jeg aZulne se da Košutnik svo-d°lga pri Kračarju ni po-takQnal' T° je starega Kračarja Sv0- sfrto, da je napravil konec v. lernu življenju. Njegov sin
Hiti
yzknšai
denar
mislil ni na to, da bi dobiti od Košutnika
iz Jugoslavije, ki so dobile zatočišče v Zahodni Nemčiji.
Bolj se je Titov zunanji minister pohvalil z odnosi s Francijo in Italijo. Posebno zadnja je v tem pogledu ustregla Beogradu, ko je tega pretekli teden obiskal sam predsednik laške vlade A. Moro. To je prvi obisk italijanskega predsednika vlade v Jugoslaviji, od kar je ta leta 1919 nastala. Beograd je malo preje obiskal tudi francoski informacijski minister Peyrefitte.
Odnosi z Združenimi državami dobri
V razgovoru s sodelavcem Washington Post je zunanji minister Marko Nikežič dejal, da so odnosi Jugoslavije z Združenimi državami boljši, kot so bi-
DVE ZANIMIVOSTI NA ENI STREHI — Mario Zumpigkiat, ki živi v Goussainvillu v Franciji, je zgradil na strehi svoje hiše mala posnetka “visečega” stolpa v Pizzi in znanega stolpa v Londonu. Na sliki ga vidimo na strehi njegove hiše, ko kaže z rokama na oba stolpa.
V	najem
Oddamo 5 sob, vse prenovljene v Central National Bank poslopju, Addison in St. Clair Ave. Kličite IV 1-5380.
_ (221)
E. 71 St.
1081, stanovanje v najem, 5 sob, 2 spalnici na tretjem. Kličite VI 3-8033.	(x)
V	najem
5 sob in kopalnico oddamo. Poizve se v Sornovi restavraciji, 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214.	(X)
Dvodružinska naprodaj
Hiša, 5-5, prenovljena kuhi-nja, papirana in barvana. Blizu Si. Jerome in Memorial šole. V Collinwoodu, 15210 Lucknow Ave., blizu Lake Shore Blvd. Kličite IV 1-1784.	(221)
V	najem
Oddamo lepo moderno 6 sobno stanovanje po zelo zmerni ceni v Šentviški okolici. Se lahko takoj vselite. Kličite 391-0229.	—(12,15,17 nov)
Lastnik prodaja
Lastnik prodaja hišo, primerno za dohodek v Lakewoodu. Kličite LA 1-8077.
— (pon., sred,, pet.)
Rudy Ujcic Construction
Izvršujemo vse predelave in
modernizacije v hiši: kuhinje-
kopalnice-razv. sobe-verande in pritikline. - GRADIMO NOVE HIŠE! 16115 Parkgrove Ave. 531-4664 Clev. 10, Ohio
Zgubila se je
Ženska (Yellow gold) zapestna ura, sentimentalnega pomena v Slov. društvenem domu na Recher Ave., na koncertu. Vrezano “To Mother from Frank” 1944. Nagrada. Kličite MO 2-0518.	(222)
Lastnik prodaja
25635 Chardon Rd. zidan in lesen bungalow, 3 spalnice, 2 kopalnici, predeljena klet, priključena 1 Iz garaža krasno vsajeno, 75 x 200 čev. lot. $22,-500. Kličite 261-0550.
(225)
Pinner dance
i sponsored by
JWil ffl&m SC01ETY
Sanda;, November 21, !S!§
SLOVENIAN WORKMEN’S HOME, 15335 Waterloo Rd. FAMILY STYLE SUPPER 4:30 to 6:30 (To order call 531-4706)
MUSIC BY GIL DOBIDA ORCHESTRA
5vdaj se je postavila, z rokami prekrižanimi pod slabotnim nedrjem, z glavo nagnjeno nazaj, kakor užaljena matrona. Vzklik svoj nežni glasek v ostrost: “Tako pa že ni, vse drugače je. Ne pustim, da bi delali mojega moža grdega, ne trpim tega, ču-jete? Nikoli ni nič slabega naredil, nikoli, nikoli, moj ljubi, zlati angel! Ali mi ga zavidate, da ga zmerjate? Pač? Res je, spričo vašega starega medveda! Skrije naj se vaš logar pred mojim Fridlom, pred mojim sladkim, ljubim, lepim srč—Tu je glas zastal užaljeni matroni. Zlomljena, s tresočim se oprsjem in z velikimi solzami v nedolžnih očeh je stala Ana Marija pred Marijo: “O, žena!” je tožila, “kako le morete biti takšni? Da me tako žalite in mojega najljubšega na svetu! Kaj sem vam pa storila žalega?”
“Teta se joče,” sta zavpila
“Res! To je pa nesreča, ta ničeta!”	s
Ničeta! ki sta ga vendar, še ni mesec od tega, ko je šlo za malika, tako sramotno pognala z bojišča ... ki mu je ona, le ona edina pripravila, to ve, ne da bi mu kdo povedal, duhovne sodnike na vrat. “... Ta tu se pa joče! Ali si pri pameti?” Pograbila je s svojima ročicama njegovo, jo pritisnila na svoje lice in rekla s svojim dobrim glasom: “Odpusti, Fridel! Kaj morem za to! Tako grdo je govorila in me gledala s tako zlostnimi očmi.”
“Grdo gledati, to pač zna. Njen trapasti mož naj se le boji tega. Midva pa se smejeva njunim očem in njej sami. Haha!” se je krohotaje zasmejal. Jeka od mrliščnice je odgovorila meketajo: ha-ha-ha.
“Pojdi, dragica! Sprehodiva se malo, dokler se moja Špan-
ctroka in vsa prepadena planila jolka ne odpočije nekoliko. Ho-
od svoje igre. Regina je pobožala jokajočo in Janez je zagrozil tuji ženi s pestjo in zav' pil nanjo nekaj drznega.
Marija je stisnila molitvene bukve in rožni venec in odšla svojo pot proti Donavi, z očmi, srepo uprtimi v razpelo pri rožnem vencu. Zdaj ji je bilo hudo, da je storila hudo ubogi gospe; pa kaj naj bi bila naredila? Mar rekla: “Da, vaš mož je angel?”
Zavila je pod lope v ulici kraj Donave in pogledala previdno nazaj, ali se ona še joče.—Tedaj jo je splašil oster peket, ki se je hitro bližal od melške strani; sedaj se ni več ozrla, marveč stekla navzdol po ulici in skozi vrata. Bala se ni sicer njegovega zmerjanja in groženja, toda da bi gledala, kako bo objel svojo jokajočo ženo in jo poljubil, tega ni mogla in ni hotela.
Jese je razjahal svojega lepega španskega konja, ki je prhal megleno sapo v mrzli zrak, in vzel svojo drago v roke; tedaj je videl njene rdeče oči in mokra lica in takoj vprašal, kaj se ji je zgodilo. Trudno je položila glavo na njegovo rame in potožila s slabotnim glasom le: “Ljudje me žalijo.” Otroka sta povedala, kako je bilo; eden je drugega prevpil: “Neka žena je prišla iz cerkve, je imela črno ruto in sinje krilo — bila je surova, fej, tako surova s teto.”
“Iz cerkve?” S hitrim pogledom je premeril trg, ki je ležal zdaj prazen in pust, vprašal nato svojo tiho plačočo ženo in jo rahlo božal po hrbtu: “Povej mi, Ana!... Saj poznaš Schinnaglo-vo?”
Tedaj je dete zajokalo: “Bila je ona!”
Zasmejal se je ostro. “Sem si takoj mislil, iz cerkve pride, pa žali mojo ženo. To je pač prava svetost... Kaj pa ti je rekla? Zmerjala krivoverce, kot jo je naučil far? Da bomo prišli vsi v pekel, kjer nas bodo ščipale ognjene gosi in podobno? Ne meni se za to! Vse je samo li-rumlarum.”
Ko so jo oblijale solze, je rekla: “Ognjene gosi... me ne plašijo... pa je govorila zoper tebe! Ona in njen mož sta huda nate!”
CHICAGO, ILL.
češ?”
Sprevajal je svojo ženo, ki se je zdaj spet smehljala, ponosno po cerkvenem trgu gori in doli. Otroka Janeza Adama sta rojila okoli njiju kakor nadležna hrošča okoli rož v juniju in na vso moč oprezovala, kaj si onadva šepečeta in ali se poljubljata.
“Pa kaj si si kupila za tolar?”
“Rozinice — mandlje — ci-bebe—”
“Tako! Da se boš spet ves dan sladkala. Kaj ne veste, milostna, da delajo sladkarije črne zobe?”
“Mz!” se je poredno zasmejala in pokazala dvoje bisernih vrst zob med rožnatimi ustnami. “Le poglej si moje črne zobe!”
“Prosim, ne bodi predrzna! Zakaj pa si vsak dan lepša?”
“Ne vem. Pa saj nisem posebno lepa.”
“Kar nič se ne laži, če ne, te bo vzel slodej. To bi že lahko vedela, da si najlepša ...”
“Saj bi bila rada! Pa je gospodična Dietrichstein desetkrat lepša. Oh, ko bi mogel biti človek tako lep kot ona!”
“Kaj? — Ta da je lepa? — Ta ženski nestvor z Roda, ki stresa s svojim korakom zemeljska tla kakor Bucefalus ih se njeno nedrje lahko kosa z rtičem di bona Esperanza in njen tek z velikim Janezom v Ambrasu. Saj bi zmogla svojega moža pripraviti s svojo ješčnostjo na beraško palico; sem res radoveden, kdo bo to srečo zadel.” “Hudoben si, Fridel,” je žvr-golela žena, a bila videti pri tem kaj srečna. “Jeli, gospodična Roggendorf, ta pa je lepa. Ko prijaše v nebeško sinji obleki. Oh, kdor bi mogel biti tako lep!”
“Naj se zapre pod steklo in si da žgati kadilo; kar je imela Polyfema — pardon Polyksena ■ preveč života, ga ima ta premalo s svojim dolgim krilom, ki pometa za njo stopnice! No, njena mati vsaj ne potrebuje nobene pepelčice.”
“Mz! Hudoben si, Fridel! — Ti! Pa le vem eno, ki je res naj lepša, brez vsakega madeža in brez hibe — tvoja sestra je to. Oh, ko bi mogla biti tako
lepa!”
“No da, priznam, to je moči pogledati, a to ti pa le povem, da ne bi maral biti njen mož, če ji ne bi bil brat, za ves grad ne.”
“Pa zakaj ne, Fridel? Saj je vendar lepa od glave do nog. Oh, če si jo le predstavim, si mislim, kakšno spakedralo sem le! Tako lepe sinje oči ima, tako čudovito zlate lase. In tako lepo je rastla in bela kakor sneg, kaj naj jo kazi?”
“To, da se zaveda, da je lepa. To je eno. Potem uporablja puder Gabrielle in Eau de la Reine de Hongrie, to je drugo, in tretje je, da prav gotovo ne nosi v svojem lepem nedrju tako sladkega, majhnega in zlatega srca kot moja ženka.”
“Ah, Fridel! Pa jaz nimam nobenega zlatega srca! Včasih se tako strašno jezim in sem togotna, res togotna, kakor danes na Schinnaglovo. — A vendar,” je dodala tiho in ga iskreno pogledala, “moje srce je vendar zlato, ker prebiva v njem moj zlati Fridel—Izgubljen je ključek, moraš biti vedno pri meni!”
“Izgubil se je ključek, vedno moraš biti moj,” je ponovila Regina Janezu na uho in ga sladko pogledala.
Janez je dejal: “Ne za en grad! Sedi pod steklo in daj si zažigati kadilo, pepelka!”
Gospod Jese pa je postajal vedno bolj vesel. Pripovedoval je vesele zgodbe, h katerim je vzklikala ženka: be, in se močno smejala in udarjal — klir! — zopet in zopet z mečem ob tlak. Namenoma je tako ropotal. Hoče, da bi prišli njegovi znanci in mu dvorili. Le zakaj, hudiča, jih še ni tu?
Kakšno mesto mrtvaško pa je to? Le nekaj žensk in otrok, nekaj beračev iz špitala je na trgu, sicer žive duše od nikoder. Ali spijo? Ali pa se bojijo sestajati z njim, ker bodo prišli farji v Pechlarn. Ne, fuj! To ne bi bili njegovi Pechlarnci.
Stella se je ohladila, tudi je bila že enajsta ura. Ana Marija je stopila z otrokoma v kočijo, Jese je zajahal konja. Kočija se
..........
Vsi sle vabljeni na...

VELIKANSKI LETNI FARNI
Puranski FESTIVAL in
ki se vrši
V NOVI FARNI DVORANI SV. VIDA
na GLASS AVE. in E. 62 CESTI
v petek, soboto in nedeljo, 19., 20. in 21.
V	petek in soboto bo od 7. zvečer naprej.
v nedeljo od 2. ure naprej.
V	nedeljo od 2. do 5. bo posebno za otroke. ZABAVE BO OBILO ZA MLADE IN STARE!
PRIDITE! VES DOBIČEK JE V KORIST FARE
SHBHRBflHimHHEnKESBBHBflBBaiBnH
B B
g PURAN ZASTONJ i VSAKE POL URE!
» Vsak večer tekom puranske zabave bodo izklicana imena nekaterih, ki
imajo izrezke za $1,000. Tisti, ki bodo navzoči, bodo dobili zastonj purana. Prvo ime bo izklicano ob S. uri, potem pa približno vsake pol ure nadaljnje ime do 11.00.
B
BBHBRBBBBBBBBflBBflRBSBBBBBBBEBBBB
V PETEK — RIBJA PEČENKA od 4.30 do 8. ure.
V NEDELJO — GOVEJA PEČENKA od 11.30 naprej.
■
H
B!
H
ES
^ SLOVENE VILLAGE
6802 St. Clair Ave. — Tel.: 361-9373
Zelo dobro znana domača gostilna Vam vedno nudi prvovrstno hrano in izbrane pijače.
Priporočata se lastnika MARY in DUŠAN MARŠIČ
je odpeljala proti Linškim vratom, Jese pa se je še mudil na trgu, ga objahal do gradu in zopet nazaj, še vedno upajoč, da se bo pokazal kateri njegovih pristašev. Dva ali tri je videl, pa tem se je za čudo mudilo; komaj pozdravili so ga in se izgubili. Kaj menda res—? Stoj! Vrata poleg peka so zaškripala in na prosto je stopil z zvitkom pod roko ludirektor Elija Wach-ter.
“Moj ponižni poklon milostnemu gospodu!”
Kako dobro de ta pozdrav Je-seju! “Veseli me, da vas vidim. Ali so Vsi zdravi doma, žena, Marjeta in mali Elija? Ali greste gost? Kam pa?”
(Dalje prihodnjič}
Imenik raznih društev
Upokojenski klubi
KLUB SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V EUCLIDU
Predsednik Krist Stokel, podpredsednika Anton Srebrot in, Josephine Škabar, taj. John Zaman, 2521 E. 228 St., Euclid, O., 44117, tel. IV 1-4871, blag. Andrew Bozich, zapis. Frank česen. Nadzorni odbor: Mary Kobal, Jennie Leskovec, Molly Legat. Poročevalca: Frank Česen in Frank Rupert. Seje se vrše vsak prvi četrtek v mesecu ob 2. uri popoldne v Slov. Društ. Domu (AJC) Recher Ave.
KLUB UPOKOJENCEV V NEWBURGKU Predsednik Anton Pelko, podpredsednik Anton Gorenc, tajnica in blagajničarka Antonia Stokar, 6611 Chestnut Rd., Independence, Ohio, LA 4-7724, zapisnikarica Jennie Pugely; nadzorni odbor: Andy Eržen, Jennie Zupančič, Mary Filipovič; zastop. za Klub: Jožef Rolih. Seje so vsako četrto sredo v mesecu Seja se vrši vsako četrto sredo v mesecu ob dveh popoldne.
CHICAGO, ILL.
HELP WANTED
Men-Women Machine Operators-Trainees
$ Earn Good Salary with Job Security while learning a Trade. Increases for your ability. Steady work. Pleasant conditions in light manufacturing Co. Opportunity to advance in your trade.
Call MR. ERIC: 421-7309	(221)
KLUB SLOV. UPOKOJENCEV ST.CLAIRSKO OKROŽJE
Predsednik Jože Okorn, pod-preds. Mrs. Anna Močilnikar, tajnik John Tavčar, 903 E. 73rd St. EN 1-1918, blagajnik Frank Majer, zapisnikar Frank Kačar. Nadzorni odbor: Anton Logar, Joseph Babnik, Mrs. Mary Kolegar. — Nove člane in članice se sprejema vseh starosti kadar stopijo v pokoj. — Seje se vršijo vsak tretji četrtek ob 2. uri popoldne v spodnji dvorani SND na St. Clair Avenue.
KLUB SLOV. UPOKOJENCEV NA WATERLOO RD.
Predsednik Joseph Planinc, podpredsednik John Ažman, tajnica in blagajničarka Mary Debevec, 14926 Sylvia Ave., LI 1-3172, zapisnikarica Rose Paulin. Nadzorni odbor: Jakob Marinko, Louis Dular in George Panchur. — Seje so vsak drugi torek v mesecu v SDD na Waterloo Rd.
KLUB UPOKOJENCEV v Slovenskem domu na Holmes Avo.
Predsednik Anton Škapin; podpredsednik Frank Morel; tajnik John Trček, 1140 E. 176 St., 486-6090; pomožna tajnica Josephine Šušteršič; blagajnik Frank Mrzlikar; zapisnikar Joseph Malečkar; nad-
zorni odbor: John Hrvatin, Louis Bezek, Jack Lipovec. — Seje in sprejemanje novih članov vsako drugo sredo v mesecu ob 2. uri pop. v Slov. domu na Holmes Ave.
FEDERACIJA KLUBOV SLOV. UPOKOJENCEV NA PODROČJU VELIKEGA CLEVELANDA
Predsednik Krist Stokel, podpredsednik Joseph Okorn; tajnik John Tavčar, 903 E. 73 St., tel. EN 1-1918; zapisnikar John Trček, blagajnik Andy Bozich; nadzorni odbor: John Zaman, Jos. Malečkar in Jack Lipovec. — Seje so vsake tri mesece. Sklicuje jih predsednik po potrebi.
Samostojna društva
SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO LOŽKA DOLINA
Predsednik Frank Baraga, 1144 E. 71 St.; podpredsednik John Lekan, taj. Frank Bavec, 1097 E.
6fith St. Tel. HE 1-9183; blagai-nik John J. Leskovec, 377 E. 320 St., Willowick, O.; nadzorniki; John Lokar, Frank A. Turek ir Anthony Petkovšek; zastopnik ze klub SND Frank Bavec, za SD na Holmes Ave. Frank Bavec in Albin Lipold, za konferenco SND John Lokar. — Seje se vršijo vsako tretjo sredo v januarju, aprilu, juliju, oktobru in glavna seja v decembru v Slovenskem Narodnem Domo, soba št. 4 staro poslopje. Društvo sprejema nove člane od 16. do 45. leta s prosto pristopnino In zdravniško preiskavo. Društvo pla-5uje $200 smrtnine In $7 na teden bolniške podpore. Asesment Je $1 mesečno. Za sprejem ali pregled novih članov so vsi slovenski zdravniki. Za na-daljne Informacije se obrnite na dru-štverie zastopnike.
SLOVENSKI DEMOKRATSKI KLUB, EUCLID, OHIO
Max F. Gerl, predsednik; Joško Penko, podpredsednik; Jennie Fonda, tajnica, 23101 Chardon Rd., IV 1-8871; Alma Epich, blagajničarka; Jo Ann Milavec, zapisnikarica; Tony J. Šuštaršič, predsednik članskega odbora. — Slovenski demokratski klub v Euclidu zboruje vsak četrtek v mesecu v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave., Euclid, Ohio.
sednik — Janez Arko. Tajnica — Tončka Burgar, 1702 Linden St., Brooklyn, N.Y. 11227. Blagajnik, Tone Arko. Urednik glasila “Odmevi” — Jaka Okorn — 388 Harman St., Brooklyn, N.Y. 11237.
SLOVENSKA TELOVADNA ZVEZA V CLEVELANDU
Duh. vod. Rev. J. Martelanc, starosta Janez Varšek, načelnik Milan Rihtar, podnačelnik France Rihtar, tanica Zalka Zupan, blag. Frank Tominc, načelnica ženskih skupin ga. Nada Kozjek, gospodar Viktor Blatnik.
BALINCARSKI KLUB
Predsednik Milan Jager, pod-preds. George Marolt, tajnik John Korošec, 15807 Grovewood Ave., Cleveland 10, O.. Phone:: IV 1 3794; blagajnik Joseph Ferra; zapisnikar Mike Jakin; nadzorniki: Jaka Videtič, T. Umek in Viktor Bergoč. Ba-lincarski referent: Andy Božic; namestnik John Mršnik; kuharici: Jane Perko in Rose Ribar; točaja: Paul Markič in Louis čebul. Prosvetni odbor: Tony Novak in Jos. Ferra. Seje se vrše vsako drugo soboto v mesecu v Slov. delavskem domu na Waterloo Rd. Balincarski večeri so: sreda, petek in sobota zvečer, nedelja popoldne in zvečer.
ŠTAJERSKI KLUB
Predsednik: Jože Zelenik; podpredsednik: Karl Kovač; tajnik: Angela Kavaš, 1260 E. 59 St., Cleveland, O.; blagajnik: Lojze Ferlinc; gospodar: Matija Kavaš. Odborniki: Štefan Režonja, Rudi Kristavčnik, Anton Meglič, John Vinkler. Nadzorni odbor: Jože Melaher, Rozika Jaklič, Karl Fajs. Razsodišče: Frank Fujs, Miodrag Savernik, Vinko Rožman.
SLOVENSKA FOLKLORNA SKUPINA KRES
Predsednik Jure Švajger, podpredsednica Marija Mertik, blagajničarka Barbara Cerar, tajnica Nežka Ovsenik, 7505 Cornelia Avenue, Cleveland, O. 44103, tel.: 881-3118; koreografija: Mrs. Breda Lončar. — Redna seja se vrši vsak prvi torek v mesecu.
ZVEZA DRUŠTEV SLOVENSKIH PROTIKOMUNISTIČNIH BORCEV
Predsednik Karel Mauser; podpredsednik — predsedniki krajevnih organizacij; tajnik Jože Melaher (Cleveland); blagajnik Ciril Prezelj (Toronto); nadzorni odbor: Tone Muhic (Toronto); Franc Medved (Minnesota) in Meglič Anton (Cleveland). Tiskovni referent dr. Branko Rozman (Buenos Aires); njegov namestnik Lojze Drobnič (Cleveland).
SLOVENSKI ŠPORTNI KLUB
Predsednik Frank Kogovšek, 719 E. 157 St, tel. 541-5848; podpredsednik Frank Rihtar; tajnica Anica Cigale; blagajničarka Lojzka Rus; športni referent Marjan Ovsenik; odborniki: Jože Košir, Pavle Košir, Marinka Lah, Tone Mrva, Stane Rus in Jože Tomc.
SLOVENSKI AKADEMIKI V AMERIKI — S. A. V. A.
Predsednik — Hajni Stalzer. I. podpredsednica Helka Puc. 2. podpred-
BARAGOVA ZVEZA (Sixth and Fisher Streets, Marquette, Michigan) Predsednik Msgr. F. M. Scherin-ger, podpredsednik Father Ambrose Matajik, taj. Father Howard Brown, blag. Msgr. Nolan McKevitt. Letna članarina $1, podporni član letno $5, dosmrtno članstvo $50.00, dosmrtno članstvo za družine in organizacije $100.00. Vsi člani dobivajo The Baraga Bulletin, ki izhaja štirikrat na leto. Društvo krije stroške za delo za priglašen j e škofa Baraga blaženim in svetnikom.
Vsako najfinejše, po vsej deželi znano $20 trajno kodranje iz naše vel'-ke, sveže zaloge . . . Izvršeno spretno in stilistično po naših strokovnjakih, ki imajo dolgoletno skušnjo . . . Vaši lasje bodo lepši kot kdajkoi:, lažje si jih boste uredili — (tudi če so fini, suhi, sivi, beljeni alli barvani). To je zajamčeno.
Govorimo slovensko!
^jbuvcif
damski frizerski salon
IZGLEDATE VEDNO NAJ-PRIKUPLJIVEJšE S TRPEŽNIM DUVAL TRAJNIM KODRANJEM
Svetovno najboljše
TRAJNO KODRANJE PO REDNI CENI $20, PRI NAS
vključno umivanje, friziranje in striženje
VItTSeAM St“' redn0 “najdražje ™o SS	do $30	kar jih je" «£«		umivanje, friziranje in striženje
CLAIROL BARVANJE vkljUCn°. umivaniG in friziranje		$goo
		
Areas EAST SOUTHGATE	5304 WARRENSVILLE RD. RI AREA	NASPROTI MAV OO	LIBBY 033-6345-
SEVERANCE	MAYFIELD PRI TAYLOR PRI OLA VNEM IZHODU HIGBEE’S TEL. 382-2609	
Areas WEST PARMATOWN	7541 RIDGEWOOD DR. PRI RIDGE MED A & P IN BURROWS	TU 4-630»	
SOUTHLAND	6S83 W. 130 BLIZU PEARL	. NASPROTI SEARS	845-340U	
WESTGATE	,	2CS70 CENTER RIDGE RD.	333-6646 OPPOSITE CENTRAL NATIONAL BANK	
Area DOWNTOWN DOWNTOWN	406 EUCLID AVE. PRI 4TH ST.	. DRUGO NADSTROPJE “NAJVECJI V OHIO” SU l-3lfiA	
	— PO DOGOVORU TUDI ZVEČER —	

GRDINOVA POGREBNA ZAVODA
17002 Lake Shore Blvd.	1053 East 62nd Street
KEnmore 1-6300	HEnderson 1-2088
Grdina trgovina s pohištvom — 15301 Waterloo Road KEnmore 1-1235
GRDINA — Funeral Directors — Furniture Dealers
♦ ♦ *
6516 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio 44103 Tel.: HEnderson 1-3500
♦ ♦ ♦
M. L TRAVEL SERVICE
Uredimo vse potrebno ZA POTOVANJA, vse posle JAVNEGA NOTARJA, POŠILJANJE PAKETOV IN DENARJA, vse IMIGRACIJ' SK ZADEVE. — Travel • Notary • Translations • Immigration *
Naročite ee na dnevnik "Ameriška Domovin*
MAPLE HEIGHTS POULTRY & CATERING
17330 Broadway	Maple Height*
Naznanjamo, da bomo odslej nudili kompletno postrežbo (catering service) za svatbe, bankete, obletnice in druge družabne prireditve. Z« prvovrstno postrežbo prevzamemo popolno odgovornost. Na razpolag1 vseh vrst perutnina.	Se priporočamo:
ANDY HOČEVAR in SINOVI
Tel.: v trgovini MO 3-7733 — na domu MO 2-2912