Politiški pregled. * Poslanec dr. Eramaf o narodni avtonomlji. V prvi številki BOeske Envue" je priobčil poslanec dr. Kramaf članek o narodui avtonomiji, kjer piše med drugirn: .Narodna avtonomija je raogoča, in odkrito povera, da bi je bilo želeti, toda le v okviru zgodovinskih mej, kraljpvin in dežel. Industrijska in obrtna politika ne more biti drugačna v Pragi kakor v Libercib, toda lahko si je misliti razlike v taki politiki n. pr. med Ašem ia Tarnopolom. Enotnost v zakonodajstvu in v deželni upravi mora biti pri vspm tem vspidu prebivalstvu dežele skupna. Temel.JDO načelo jezikovnega prava, da mora uamreč v-ak prebivalec te kraljpvine dobiti svoje pravo v svojem jeziku po vsi kraljevini, in sicer ne po posrpdovauju tolmačev, tpmveč po uradnikih, ki znajo njpgov jezik dobro, je cooditio sine qua non vsake rpforme v uradniškfm vprašanju. Mi sami hočemo tndi iraeti svoje uradnike ne samo doma, tpmveč pri osrednjih dežplnih oblastih v Pragi in pri osredn.jih državnib oblastih Da Dunaju, \a sie r toliljo, kolikor nam jih grp po številu in pomprabnosti našega Daroda. Tuda kakor je Nemcu omogočpno, dobiti pri nas svoje pravo v svojem jeziku, ravno tako mora biti nam zagotovljeno v Ašu. Hebu itd. — in upor prebivalstva zaradi čeških obravnav v Ašu Das bo primoral, še odločneje nastopiti proti enostranski rešitvi uraduiškpgav vprašanja za Nt-mce. Isto mora veljati tndi za Moravsko iu Slpzijo Nemci ne smeio pozabiti, da so časi minuli, ko se je delala avstrijska politika zan.je." * Bodočnost Bosne. Neki madjarski dopisnik je imel razgovor s hrvaškim ministrora plJosipovičem o izjavi sarajev^kpga nadškofa dr Stadlerja glpde priklopljenja Bosne Hrvaški Jusipovicu se stvar ne zdi aktualna. Ako pa bi jo bilo kditj rešiti, ne zdelo bi se mn niti v interesu Hrvaške iiiti Ogrske, da bi se Bosua piiklopila Hrvaški Svoje nazore je ministpr utpme!jeval sledeče; Ako bi se Dalmaciia in Bosna prikl' pila Hrvaški, bi Hrvaška nehala biti hrvaška dfžela, temveč bi sp ustanovila jugoslovanska država, k.jpr bi De bili go^podarji ne Hrvatje ne Madžari. temveč Srbi. Glavno mesto bi ue bil več Zagreb, ampak Zader bi igral vodilno vlngo. Tudi pri sestavi reške rpsolucije je igral glavno vlogo dalmatinski poslanee dr. Trurabič. Istotako je v brvaško-srbski koaliciji glavna npsreča, da ni v nji skoraj nobpnega čistpga Hrvata; večina članov koalici.je je Srbov. Vsak pravi Hrvat mora spoznati, da mora biti Hrvaški zajainčen njen razvoj le v dižavnopravni zvezi z Ogrsko! — Kakor je videti, dela nadškof Stadler popolnoma v smislu Madžarov. * Od centralne Tlade. Med češkimi strankami in ministrskim prpdspdnikom se> je doseglo sporaznml.j^iijt'. čehi bodo glasovali za nagodbene predlogp; zato pa Beck sprejme v ministrstvo polpg dr. Pacaka in dr. Fofta, ki ostaneta na sn>jih sedanjih mestih, še agrarca P r a š k a. * Narodnl kataster. Za Moravsko so napravili za volitve narodoi kataster: Zapisuli so se Netnci, zapisali čehi iu vsakatera stranka ima glasovati s svojiin narodom. Tako je uehal prnpir. Brn je imel 24.000 volileev. Kot čehe se je vpisalo le 5550 volilcev, bilo jih je pa več, ki so bili zapisani za Nemce. čebi so terjali, da naraestuištvo kataster predela, da se zapiše za Nemca le, kdor je res Nemec. Namestništvo je natp posamnike povpraševalo, ali se naj vpišejo kot Nemci ali kotCehi? 0 tistih pa. ki nisovprišli se je reklo, da se ne da dokazati, da bi ne bili Nemci! Oehi so se zdaj pritožili na državno sodišče. Državoo sodišče je priznalo, da se je z odlokom deželnega predsedništva kršila reklarana pravica tistih, ki so se pritoževali. Izjava dotičnega človeka še ne odločuje, ali pripada temu ali drugemu narodu, izjava je važna, ali zase ne zadostuje, da se po uji volilec vpiše v kataster kot Naraec; ker namestništvo v tem slučaju prav nič ni preiskovalo, ter je le posame.uikom prepmtilo, dati izjavo o svoji narodnosti, se mora priznati, da se je kršila postava. Zdaj bi pa bilo prav, dobiti nepristraaski urad, ki bi na Koroškem prijel za ušesa vse tiste Slovence, ki so se dali zapisovati kot Nemce, in bi jih privedel nazaj tja, kjer bi morali biti. * Ti.fcorna svoboda na Bolgarskem. Okrožno sodišča v Sofiji je obsodilo ureduika ^V.eč^rae Pošta", Šaagova, zaradi razžaljenja sultana na en mesec zapora in 400 levov globe. — Zaradi razžaljenja ča-iti je bil v Burgazu obsojea urednik lista .Burgarski Glas", Karagozo?, na eno leto zapora in 1000 levov globe, pisec notice Džedo Moskov pa na šest meseeev zapora in 500 levov globe. Kakor se vidi iz uavedenih obsodb, je bolgarski tiskovni zakon naravnost drakonski. * Evropejska zveza. Sir Wachter, vodja angleškega trgovstva je predložil vsem evropskim vladarjem spomenico, v kateri priporoča ustanovitev evropske zveze, da se razbreraene narodi vojuih bremen in da se odpravijo ovire , ki jih delajo trgcmtvu carine ia strah pred carinskimi voJDarai. Wachter upa dognati tak naraen z ustanovitvijo skupnega ministrstva za zunanj« posle za vse evropske države iu skupnega carinskega tarifa. Wa>hter poziva vse evropsko časo* pisje, naj sestavi meduarodno ligo v prilog imenovani zvezi. * Delokro^ relikim županom na Ogrstcem omeje. V ogrskih parlamentarnih krogih napovedujejo, da minister grof Andrassy v svoiern zakonskem načrtu, v katerern se razširi kompeteuca upravnemu sodišfu, obeoera odpravi izredni delokrog za velike župane. Veliki župani ae bodo smeli več kratkim potom odstavljati komitatnih uradnikov. * Reforrae v Macedouiji. Po Bolgarskem zgledu je spdaj tudi srbska vlada odgovorila na noto Avstro-Ogrske in Eusije zaradi rfforme v Macedoniji Obenern je srbska vlada v svoJHm odgovoru tudi opozorila velesile na obuprri položaj v v tistih pokrajinah Stare Srbije, ki so izključeni iz reformne akcij«. Srbija ne more miroo gl^dati, kako srbski eleraent v onih krajih albauske drhali preganjajo in iitrebljajo. Zito smatra srbska vlada za svojo dolžaost, da posreduje pri velesilah za nujno odpomoč. * Narodnosti t Makodoniji. Po podatkih, ki so jih predložili generalnemu guveruprju Hilrni paši Bolgar Gočev, Sib Gnpčevic, Grk Nikoliadne in Neraec Oestreich, staouie v Makedoniji 720 000 Bolgarov, 670.000 Turkov ia Arbanasov, 510 000 Srbov, 350 000 Grkov, 70.000 Kueo-Valahov in 120 000 raznih drugih naroduosti V vsem šteje Makedonija, ki obsega skopljauski, soluaski ia bitoljski vilajet 2,470.000 prebivaleev.