163. HnML I UiUM, l K*. U. llHji m. HIJL Iftt. ------- ——^^^»^—»^——-^^^^—^»^-—■ -----1 __________ ------------ .SloveniJri Narod" vtlfa po ptitti a AntroOgrrt*: . za Nemdjo: cdo Uto sknptj aaprtj . K »— I ćelo teto ntprej . . . . % 3fr- £*m$» : ; :: : ^so I M ^^0 *«**■* «•«• • nm mettc . . . . . 230 ■ cdo Itto niprej . . . . K 35,— VpraSanjem glede inseratov se nij priloži za odgovor dopisnici af! gnimkt. IprsvaUtre (apoda], đvori&c levt* ZMfl*vm a1Uw «. *, Ultloa fttSS. laseri ti veljajo: peterostopna petit vrsta ta enkrat po 30 vtn., za dvakrat po 18 vtn_ la trtkrat ali večkrat po 16 vin. Pa rte in zahvala vrita 25 vio. Potlano vrsta 30 vin. Pri večjih Insercijah po dogovora. Upcavnl&tvu naj te poSUJajo naroCnine, reklamacije, inseratt Li d, to je administrativne stvari —— Hmim itorUka v«l|a 10 tlaar|«v. ■ Na plamena narofila brez istodobne vpoalatve naročnine se M oxlra> «Mar#4Ba tUaiaima" ttUfe* *L M. .Slovenski Narod" velja ¥ Lftvbllant na dom dostavljen: • v upravništvu prejeman: ćelo leto naprej . . . . K 24— ćelo leto naprej . , • . K 22 — pol leU . . , . . , 12*— pol leta „ ..... lr— tetrt let* m . i • • . fr— četrt leta „ • • . • • f™ na mesec . * • • • • *— na mesec . • • • * • *•*) Dopisi na] se frankirajo. Rokopisi se n-e vračajo. flfrttalitvo i SaaUovi sllea št 5 (v priaičju levo,) telefon *t 14. Odbiti ruski napadi. NAŠE URADNO POROClLO. Dunaj, 18. julija. (Kor. urad.) Uradno se razglasa: Rusko b o j i š č e. V Bukovini in v prostoru se-verao sedla Prislop ie potekel vce-rajšnji dan brez ornembe vrednih dogodkov. Pri 2abiu in Tatarovu so potis-nili Rusi naše eksponirano predstra-že nazaj. Napadi na našo glavno pozicijo so se ponesrečili z velikimi izgubami za sovražnika. Tad! severno Radzivilova In Jugozapadno Lučka smo odbili dva sovražna šunka. Namestnik načelnika generalnega štaba p 1. H 6 f e r, fml. NEMŠKO URADNO POROClLO Berolin, 18. julija. (Kor. urad.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan: Vzhodno bolišče. Armadna skupina gfm. v. Hindenburga. Rusi so Južno In Jugovzbodno Rige nadaljevali svoie močne napade, ki so se pred našim! pozicijami krvavo razbili ali pa so bili ćelo, če so dospeli do naših jarkov, s proti-sunkom vrženi nazaj. Artnadna skupina gfm. princa Leopolda Bavarske g a. Nobenih posebnih dogodkov. Armadna skupina gener. von Linsingena, Položaj ]e ▼ spfosnem neizpre-iitenjen. Ruski napadi so zapadno in jugozapadno Lučka gladko odbiti. Armada generala grofa Bothmerja. Izvzemši male boje v ozemlju pred pozicijami nobenih dogodkov. Vrhovno armadno vodstvo. Vojaški strokovnjaki pišejo: Položaj na severovzhodu se v ponede-Ijck ni izpremenil. V prostoru med Koiomejo in našimi pozicijami v zapadni Bukovini se je sovražni pri-ti.sk v smeri 2abje poostril; rusko vodstvo kaže s tem, da hoće nada-ljevati svojo oienzivo proti Nadvor-ni. Na gališki fronti so izredno težke ruske izgube pri Buczaczu provzro-čile v operacijah majhno pavzo. Pač pa je razvija! sovražnik nasproti Brodom, pri Radzivilovu zvišano de-lavnost. ki kaže. da je tu pričakovati večiih napadov. Spoznati je zvezo teh akcij s položajem, ki ga je ustva-ril naš umik ob dolenji Lipi. Jasno je, da je general Brusilov res zopet pesegel po svojem starem nacrtu, prodirati ob operacijskih crtah, ki vodijo iz Brodov in Stojanova (jugo-vzhodno Gorohova) kon:entrično na Lvov. Večja podjetja pa se do sedaj nišo vršila ne pri Radzivilovu, ne ob dolenji Lipi; proti našim pozi-cijam ob Lipi pognana ruska skupina je bila za\Tnjena. — V pokrajini ob Stohodu Rusi svoj napad zadržujejo; njih namen, si pridobiti večje svobo-de za podjetja proti severo^zhodni Galiciji, je dosežen. Zdi se. da je na-daljevanje napada, forsiranje Stoho-da in zavzetje Kovla za ruskega vo-skovodjo vprašanje, ki |e odvisno od sli, s katerimi razpolaga. General Brusilov si je postavil na pričetku ofenzive več ciljev; dosegel pa ni navzlic bogatemu materijalu, ki mu je na razpolago, niti enega. To mu je rusko časopisje opetovano očitalo. Morda bo sedaj postopal skromnejše in se bo zadovolji! le z enim ciljem. Vsekakor pričakuiejo naše čete novi, veliki boj. — 2e več dni Rusi silno napadajo severni del Hindenbur-gove fronte; napadi se hodo najbrže še pooštrili. Uspehov pa sovražnik do sedaj ni imel nobenih. RUSKO URADNO POROClLO. 15. julija popoldne. Za-padnafronta. V noči na 14. t m. so napadli Nemci po silni artiljerijski pripravi naše zične ovire v prostoru vaši Ljubaniči (9 km severno Zirina) ob Serveču (pritoku Njemena). Napad se ;e razbil v ognju naše artilje-lije in inianterije. Dne 14. t. m. so ljuto obstreljcvali Rusi čez dan naše pozicije vzhodno GorodiŠča (severo-vzhodno Baranovičev). Sledeči napadi pri Škrobovi so bili z najtežjimi izguhami za sovražnika v našem ognju odbiti. Opetovani lokalni sovraž-nikovi paskusi. prodirati južno vaši Škrobova, so se takisto v našem ognju ponesrećili. — Se v ero zapadna fonta. Jugovzhodno Rige smo z ognjem artiljerije, infanterije in ročnih granat ustavili nemški napad proti odseku Sobrjance (15 km severozanadno PulkarnaV 16. Julija popoldne. Zapadna fronta. Na desnem krilu naših pozicij pri Rigi so naše čete podpira-ne od artiljerije s kopnega in morja nekoliko napredovale v pokrajini zapadno Kamerna. Na ostali fronti so se vršili nekateri spopadi, ki splošne-ga položaja nišo izpremenili. — Crno morje. Tekom zadnjega svojega križarenja je potopila ena naših torpedovk 26 jadrnic. 16. julija zvečer. Zapadna fronta. V Voliniji, jugovzhodno trga Svinjuhi so nas napađle na več točkah močne sovrazne sile. Z ener-gičnimi protinapadi so vrgle naše čete sovražnika ter so raširile svoje uspehe. V nekaterih odsekih pn Ostrovu in Hotinu (7 km vzhodno Ostrova) smo vrgli sovražnika po izredno srditem odporu nazaj. Kakor se poroča, je zavojeval eden naših polkov eno težko in eno lahko baterijo. Razentejra smo vzeli se več po-sameznih vzidanih topov. Skupno število v tem hoju zavojevanih vjet-nikov še ni dognano. DosedaJ jih Je naštetih kakiti 3000. S severovzhodne fronte. Preko Bukarešte poročajo du-najski listi: Položaj avstrijskih čet v Bukovini se je zbolišal. Avstrijci so pognali Ruse pri Kimpolungu za več kilometrov nazaj ter so vjeli 1000 Rusovt vplenili 18 municijskih voz, 4 topove in 6 strojnih pušk. »Nowa Reforma« poroČa iz De-Iatyna: V mestu vlada mir. Uradni-ki z državnim imetjem so odpotovalu civilno prebivalstvo je odhajalo v posebnih vlakih. Tuđi v Podhajcih, kjer je izbruhnila sprva panika, je sedaj vse v redu. Czas« javlja po ruskih virih: Mesto Jaslovicc je popolnoma raz-dejano. Številni historični spomeni-ki so uničeni. Niti ena hiša ne stoji več. Francozi, Srbi in Japonci v ruski armadi. Vojni poročevalec »N. fr. Pr.« javlja iz vojnega časnikarskega stana: V zadnjih bojih v Bukovini je bilo vjetih 700 Rusov9 med njimi več h'rancozov, 18 Japoncev in 20 Sr-bov. Poročevalec je govoril z nekim vjetim franeoskim in japonskim častnikom. Francoz je povedal, da je prišel kot artiljerijski instruktor i na Rusko. Bilo je jako težavno vzgojiti ruske vojake v dobre artiljeriste. ; Odnošaji med ruskimi in franeoski-mi oficirji spočetka nišo bili dobri. Rusi so dolžili Francoze, da so po-vzrocitelji sveto\*ne vojne ter nišo hoteli ž njimi občevati. Prišlo je ćelo do pretepov in dvoboja. Rusi so vojne siti. Njihova sedanja ofenziva je prav zadnji napor. Japonski čast-nik je povedal poročevalcu, da se nahaja v ruski armadi 20.000 Japoncev, ki se le neradi bojujejo na strani Rusije. Japonska srca nišo pri Rusin, katerih grozovitcisti v rusko-japonski vojni še nišo pozabljene. Japonci občudujejo Nemce ter želijo, da bi nastali po vojni dobri odnošaji med Japonsko in Nemčiio. Japonski cesar je odkrit prijatelj Nemcev. ce-sarica pa je na strani entente. Opozicija v parlamentu je preorečila, da bi poslala vlada še več vojaStva na rusko fronto. »Mi nočemo — je de-jal japonski častnik — krvaveti za Rusijo, mi želimo, da zmaga Nem-čija. Saj ne gre drugače, kajti ko-ruptno in okuženo Rusijo se mora premazati.« Japonska artiljerija v ruski armadi. Iz Bukarešte poročajo: K ruski armadi prihajajo neprestano novi od-delki japonske artiljerije pod vodstvom japonskih oficirjev. Obrekovanie naših čet. Dunai. 18. julija. (Koresp. urad.) Iz vojnega poročevalskega stana jav-Ijajo: Neki radi svojega rusofilskega mišljenja znani romunski list poroča, da so se pri zadnjih bojih na severo- I vzhodni fronti 3 Češki polki s pol-I kovnikom vred, nadalje 1 slovaški bataljon in 30.000 Romunov udali ruskim četam. Da imenovani list take bajke, ki so mu po godu, sprejema, temu se ni čuditi. Čuditi pa se moramo, da se romunski list ne obotavlja pred vsem svetom poniževati svojih v monarhiji živeeih rojakov, onih vrlih vojakov. ki so tuđi nedavno v bojih pri Asiagu in pri obrambi silnih ruskih napadov pri Baranovičih po-' dali dokaze svojega patrijotičnega mišljenja in svojih vojaških vrlin. Ruska grozodejstva v Bukovini. Iz vojnega časnikarskega stana poročajo: Zanesljive zanpne osebe javljajo: Po zadnji invaziji Rusov v Bukovino se na ostrašujoč način množe protimednarodnapravna de-janja ruske vojske. Begunci iz- zase-denih bukovinskih krajev pripovedu-jcjo sledeče, mednarodnemu pravu in ženevski konvenciji nasprotujoče dogodke: Rusi so v nekaterih bukovinskih krajih odvedli Številne osebe za to, ker so pred okupacijo pripadale društvu Rdečega križa ter so kot civilne osebe prostovoljno opravljale saniteisko službo. Neki drug nezaslišan dogodek pripovedu-jejo prebivalci ob karpatski državni cesti: Neka ruska kozaška eskorta je peljala tairrkaj nekuj avstro-ogr-skih vjetnikov. Eden izmed vjetni-kov je bil težko ranjen na nogi ter sepal. Ker se je spremljajočim vo|a-kom zdelo. da hodi prepočasi. je eden ruskih vojakov potegnil samokres ter avstro - ogrskega vojaka ustrelil. V Gurahumori so Kozaki župnika tako zlostavljali, da je od boleČin zblaznel, in si cer za to, ker je. ko so kozaki v navzočnosti svojih častnikov mestece popolnoma oplenili, prosil ruske častnike, da naj se prizanese nedolžnim ženam in otrokotn. Ruski kozaški odiclki so pod vodstvom častnikov vse kraje. kjer biva romunsko prebivalstvo, zi-stematično preiskavaii po živilih in živini. Vsa živina se odvaja in če je ni mogoče spraviti naprej, io pobije-jo na licu mesta. Kmetom — skoraf izključno romunskim kmetom — se ne puŠČa niti za življenje najpotreb-nejša količina živi!. Ćelo do plan-šarskih koč prihajaio kozaški oddel-ki s svojimi častniki ter odnašajo od LISTEK. Chonchette. Francoski spisal Marcel Prcvost (D*lje.) Nekaj časa se je zaman trudil resiti to zagonetko, potem pa se je si-Iil, da vse pozabi. Louisa je bila da-leč od njega in za dolgomu je odleglo. To samostansko življenje je sicer po-Iagoma ali s smrtno gotovostjo uni-čevalo tuđi njegov značaj. Navidez-no se je tolažii s tem, da je izpolnitev njegove obljube še daleč, da do tega dneva v svojih mislih in željan ni vezan, da ima edinole izpolniti dano obljubo, sicer pa da je popolnoma prost. In še dalje se je potapljal v te sanjarije. Kadar pa se je spomnil Chonchette, se ga je polastil strah, da oskruni njen spomin. Tedaj je odšel in skušal z dolgimi sprehodi pregna-ti prosti čas med uradnimi urami. Ko se je utrujenih mišić vračal domov, se mu je zdelo, kakor da se je njegov duh oprostil vseh materi-jelnih ovir. Tedaj se je, da se tako izrazimo, na svetlem dnu njegove duše prikazala Chonchettina podoba, očišćena, prozorna. Zagledal jo je, kakor prvi dan, ko jo je srečal v mo-drem salonu locnevinenskem, v čmi obleki z belim ovratnikom in komaj razevetelo margerito, ki si ]o Je bila i zataknila v lase. 2ivo se je spomnil njenih temnih oči, teh čeznaravnih, nebeskih oči. Tako je preteklo mesec dni. Dvojo pišem je prejel od gospe B6-tournć. Bila so prav kratka. Na drugo je zapisala tuđi Louisa par ljubez-nivih besedi, Cital jih je popolnoma miren. Nekega jutra, ko se je oblačil, mu je šinila čudna misel v glavo . . . Tako silno se ga je oprijela, da je, na pol oblečen, kakor pribit obstal sredi sobe — Kako, da nisem še nikdar na to mislil? je mrmral. Sirom je odprl okna in postal kratek čas, da vdiha divni jutranji zrak . . . Nato se je hitro napravil, napisal par besed za ministrstvo, iz-ročil pismo slugi, skocil v izvoščeka in se odpeljal na kolodvor Saint-Lazare. Prav ko je že hotel vzeti potni listek. se je pričel obotavljati. Kaj naj počne v Vernonu, tem pustem in žalo^tnem mestu od desetih dopol-dne, to je od ure prihoda pa do pol-dneva, ko more v sprejemnici govoriti s Chonchetto? In glej, že pri tem neznatnem pomisleku se je njegov sklep znova omajal; zaskrbelo ga je, da utegnejo moTda nastati še druge ovire. Ali mu sploh dovolijo, da more govoriti s Chonchetto? Dama-nadzornica ga je res poznala, videla ga je preteklo leto v družbi gospe Betournd in Loulse. Toda, kako ga sprejme aeKiica." ah ne do taKoj uganila, da ga je samo omahovanje, sama slabost napotila k temu koraku? V tem razmišljevanju je zapustil kolodvor in na slepo srečo odšel. Jutro je bilo hladno; v blesku jutranje-ga solnea so se ceste videle še oblju-denejše, živahnejše. Hodil je kakih deset minut, ko je, ozrši se okoli sebe. opazil, da se je vrnil tja, odko-der je prišel, pred kolodvor. Slučaj ga je prisilil k od1~>čitvi; in odloČil se je, krenil je proti blagajni. Ta pa je bila še zaprta. Tedaj se je Jean jel sprehaiati po odprtem stopniŠČu; bil je sila vznemirjen. Prav dobro se je zavedal. da ostane do skrajnosti omahljiv in da počaka prih >dnjega vlaka . . . Okoli njega so potniki pri-hajali in odhajali v hrupni naglid V tej navidezno prerivajoči se množici je vsak hitel na svoj določen cilj. Jean jih je opazoval in rekel si je. da je med to mislečo gručo on edini, ki ne vć, kam ga vodi njegova oslabela volja. Ob osmih petdeset minut so blagajno odprli. Stopil je tja prvi in si vzel potni listek. Prišedši v Vernon, se je spreha-jal kratek čas pod platanami v dre-voredu blizu kolodvora; nato je vstopil v prazno cerkev ter sknšal tam dočakati poldneva. PrišedSi iz nje. je opazil Ifudi. ki so v gosttlni obedovali. Spomnil se Je. da Je tndi sam teš5 in takoj je začuti! stien glad. Sicer pa nm je glad takoj pre- Šel, kakor hitro se je dotaknil prve jedi. Medtem je potekel čas, leno so se vlekle minute druga za drugo; vstal je in krenil proti samostanu. Dama - nadzornica, madame Ar-mand, ga je zares spoznaj ^^Lor^ ji je o Louisi kakor o svoji zarOcen-ki; nenadna bolezen je zavlekla njiju združitev, poročita se prihodnjo po-mlad. Slednjič je drzno pristavil, da mu je Louisa, potuioča čez Pariz, dala nekaj naroČil za svoto prflate-Ijico. Madame Armande, katero je mladi častnik že davno pridobil zase s svojo sijajno uniformo in svojo vljudnostjo, je izjavila, da pokliče Chonchetto na svojo odgovornost. — Vendar. da se izogneta opaz-kam. tako je pristavila, se sestaneta v mali sprejemnici poleg moje pisar-ne. tu poleg. Povedla je t}a mlađega moža. Kratek čas je Jean ostal sam. Srce mu je prenehalo biti. Poslušal je. Ko-raki so se razlegali po hodniku — skoro nato je vstopila Chonchetta. Bila je zelo bleda in Jean Jo je vpra-§al pred vsem: — AH si bolna, Chotiehetta? — Ne, Jean, je odvmila in sedla poleg1 njega. Toda, pove! mi, čemu si prišel? Ali je Louisi slabše? Jeana je to nenadno odkrito-srčno vpraianje silno zabolelo. Jec-Uai je: — Ne ... nisem videl Louise... Prišla je v Pariz ob času, ko sem službeno moral biti odsoten. Pozneje pa sem prejel same pomirljive vesti. — Čemu torei? ... je znova vprašala Chonchetta in mu trdno pogledala v oči. Jean je povesil glavo. V sosedno sobo je pravkar vstopila madame Armande, slišala jo je brskati po pa-pirjih. Chonchetta, ki je že hotela vstati, se je zopet vsedla. Mučen molk je nastal med mladima prijateljema. Jeana je mučila misel, da Chonchetta obsoja njegov korak. Tedaj ji je jel v vsi naglici pripovedovati o svojih opravilih v Parizu. Poslušala ga je vsa raztre-sena, od nepotrpežljivosti se ji je noga lahno tresla. Jean pa je pripo-vedoval in pripovedoval ter jo gle-dal. Kako lepa se mu je zdela navzlie sledovom, ki jih je bolest zacrtala v njen obraz! Tedaj je madame Armande od-šla iz sosednje sobe; Chonchetta je prekinila Jeana. — O, Jean, je dela tiho, kako ne-častno! Ne bi bila mogla od tebe kaj takega pričakovati! Ta oči tek je Jeanu segel v srce. Prijel jo je za roke, hoteč se opra-vičiti: — Odpusti mi! Odpusti md, je prosil . . . Storil sem, kar sem mo-gel.. . Res je ... slabič sem ... Ne misli pa. da sem prelomil besedo . . . Storim, kar sem obljubil . . . Samo videti sem te hotel še prej . .. (Dalje prtHodnjfc,) Stian 2. .sLOVtiN&iu NAKOU*, dne 19. jvlija 1916. ' 163. šiev. tam noen ovac tuđi nafmanjSe pri-delkc sira. Nekaj romunskih kmetov, ki so hoteli svoja živila obraniti pred jopaželjnortjo Rusov, Je bilo težko slostavljenlh. Naravno«! vandalsko se postopa proti raznim napravam in 6tanowijerrL Cesto so bile po od-vzetju živil koče zažgane. Ravnanje % ženamf in otroki nasprotuje vsake-mu popisu. Dozdeva se. kakor da se rusko armađno vodstvo ne bi voie-valo z vojaki, temveč z neobroŽe-nim prebivalstvom. Anslefka saniteta za Rušilo. Kopenhagen. 18. Julija. (Kor. ur.) V Bergen je prispelo iz Anglije veliko število zdravnikov in strežnic z Teli krmi množinami sanitetnega materijala, ki potujejo v Rusijo. Rusko posojUo t Fraadf \m AmtftL \t Petrograda poročtjo: Finanč-netnu ministru Barku se je posrećilo dobiti v Parizu in Londonu 6 miljard rubljev v plačilo inotODskih dobav in drugih izdatkov. Zarota ▼ Petro«raSccokx 9t* tavpttl. iz Pariza, da morejo biti Italijani zadovoljni na sploh samo s sporazumom, doseženim v denarnih vpra-šr.njih. Ta sporazum obstoji najbrže y tem, da ie Anglija pač prevzela inozemske nakupe Italije na predme-tih za vojno potrebnih, ali ona hoCe sama določiti te nakupe. Glede pre-voznin na ladjah. premoga in denar-rsih kurzov, se govori, da končni sporazum ^e vedno ni dosežen. DROBNE VESTI IZ ITALIJE. Ministrski svet je sklcnil uvesti politično karanteno za potnike, ki prihajajo iz vojne zone, in odpravo vseh olajŠav takozvanega dnevnega obmejnega prometa za kmete in de-lavce med Italijo in Svico. Posledica tega sklepa je proglas, da se okraj Domodossola na Simplonu nahaja v obrambnem stanju. V blizini italijanskega glavnega stana in bivaliŠČa kralja je v noći 15. julija izbruhnil požar, ki fe vpepelil eno hišo in hleve. Kralj je sam vodil gasilno delo. Pred tedni je padel italijanski brigadni Doveljnik baron de Mari a. Ta je osmi general, ki ga je izgubila Italija od začetka vojne. Smrt njegova se je prikrivala do sedaj. Italija in Nemčija. Ministrski svet v Rimu 16. t. m. ni stavil nikakih sklepov glede novega položaja napram NemiiiJ, če-prav italijansko časopisje poudarja, da je Sonnino obširno poročal o krizi. Carcano, Bissolatti in trije drugi ministri nišo bili navzoči. Del itali-janskega časopisja pričakuje takoj-šnjo odpoved nemško - italijanske trgovske pogodbe, č a s o p i s i e vojnih hujskačev pa za-hteva takojšnjo napoved vojne N e m č i j i. Italijansko časopisje val i krivdo seveda na NemČijo, ki je vedno kršila pogodbo iz maja 1915. in je sedaj dala inicijativo za sovražnosti. Listi zagotavljajo, da ni dvoma, da Italija izvede samo v okviru svojih lastnih interesov skle-pe parižke gospodarske konference. »Journal de Geneve« objavlja brzojavko iz Rima, ki naznanja bližnje važne dogodke v odnošajih med Ttalijo m Nemčijo. »Sursse^ noroča, da skoro vse nemške depote in vred-nostne papirje je Nemčija vzela iz Italije. Sicer imajo številni Nemci v Italiji znatne rmmobilije, ki doslej se nišo prodane. »Temps« razpravlia v uvodniku o poslablanju razmer med Italijo in NemČijo in meni, da Nemčija hoče očividno Bosel-lija prisiliti, da nanove vojno. Francija pričakuje, da ita-lijanska vlada da zaslužen odgovor na provokacijo. Gospodarskeea dogovora, katerega ie ustvaril Biilow, ni več. »Berliner Tasreblatt« ix>roča preko Lugana: Italijanski ministrski svet ie sklenil, da se nopoln^ma pridruži programu parižke konference in da izpopolni vojaško zvezo z en-tentnimi državami potom gospodarsko - finančne zveze. Sonnino je po-dal mmistrskemu svetu opsežno po-ročilo o sovražnih aktih Nemčije, ka-tero zadene vsa krivda. Ministrski svet se je posvetoval potem o r e -presalijah, katere treba storiti proti Ne m čiji. O tem sledi v kratkem uradno poročilo. Italijansko časopisje ignorira nemško polu radno poročilo o raz-merju do Italije, napada pa NemČijo neprestano. »Giornale d' Italia« pravi, da odpoved itaffjansko - nemSke trgovske pogodbe naj bo odgovor na nezasli§ano razžalitev TtalTfe. kateri se zadaja zadnjo sramoto in se jo oropa premoženja v gotovini njenih v inozemstvu bivajočlh sinov.>Tribu-nac piše. da Nemčija je na skrivnem odtegnila rt Italije svoje tam lefeče kapi tali Je in ko se Je Italija držala dogovora, }e NemČiJa neprestano ^i- §pnipda itaHJ»o^ fefca te ni noaorth lo haitjl dingega, iMfo tuđi tormcl-no odpraviti doflrovor, Id je bfl praktično že odpravljen. BiMoUtti ie unol ft kraljem dolg pogovor flede raxmerla z Ntmtita Kakor »un 3, je BtssoUtti ed« glav-nih hujtkftčev za vojno t NemČijo. Navadno dobro tafermiraai rimski sotrttdnik tuHotk# »Štampe« ZA-gotavlja, da ni prlčakovttl nikakih senzacljonelflih odloMtev napram Nemči-j i, tore] da ne bo vojne napoved L Tuđi »Messagfero« pričakuje vojno napoved iz B e r o 1 i n a. Kabinet Boselli pripravlja samovarstvo Italije v vseh okoliščinah. Drugo časoptsje pa pravi, da geslo Italije je sedaj: oko za oko, zob za zob! Napada NemČijo in zahteva, da se za-pleni vse nemško imetje v Italiji in internira vse Nemce. ki še bivajo V Italiji. Splošno prevladu!e prepriča-nje, da triumfira pogoj pod katerim je Bissolatti vsto-pil v kabinet, namreč kon-flikt z NemČijo. »Times« poroča iz Rima: Oficijelno naznanilo nemške vlade o od-redbah proti Italijanom v Nemčiii bi-vajočim daje r>ovod italijanskim naći jonal istom, da zahtevajo, naj se Nemčiji v primeren odgovor napove vojna. Ne veru-je pa se, da Italija s to r i ta k o r a k, ali sledila bo oštra protestna nota z zjigroženjem primernih odredh proti Nemcem v Italiji. »Idea Nazionale« ponx->vno poudarja, da sedanja vojna je v glav- nim, ako ne izkUučno. nemška vojna. List zahteva ođločitev Italije, ne ve pa, ali U ođločitev definirat za vojno Mpovtd ali samo u zar ptonbo nemikegi imetja v Italiji in za odpovid trgovike pogodbe. »Otomale d# ItaJia« opozarla, da nenUco - iUl i janjca trgovska pogodba fe leta 1904. š£iti tuđi o n e d e -lavske pokojni ne, ki to se izplačevale nadalje za časa Italijansko-avstrilske vojne. Ker Je izplačevanje sedaj ustacvlleno. bo Italija najbrže odpo-vedala trgovsko pogodbo z Nemčijo. Te dni se vrnejo v Rhn Bissolatti m general Morrone iz glavnega stana in zakladni minister Carcano iz Londona, na kar pridejo v mini-strskem svetu v razpravo vprašanja glede razmerja Italije do zaveznikov in Nemčije in pričakuje se odločitve. Z angleSke strani se neti med Italijani misel za napoved vojne Nemčiji. Carcano bo poročal o angleško-itali-janskem dogovoru glede finančnih vprašanj in aprovizacije Italije s pre-mogom za najnujnejse vojaske indu-strijalne potrebe, tuđi Je londonska konferenca privedla baje do ugodnih rezultatov za Italijo glede preskrbe z municijo. To bodo poročila, ki bo-do voda na mlin vseh onih, ki hocejo vojno z Nemčijo, češ, saj Italiji bo pomagala Anglija. Pomagala jej bo že, pa ne v pričakovanern zmislu... Vsekakor mora priti v kratkem do odločitve: ali bo sledila vojna napoved Italije Nemčiji ali si Italija pre-'misli vspričo dosedanjih vdarcev, ki jih je dobila na vseh svojih bojiščih. Artiljerijski boji ob Somme'i. NEMSKO URADNO POROČILO. Berolin, 18. julija. (Kor. urad.) \Volffov urad poroča: Veliki glavni stan: Zapadno bojišče. Na severnem delu frimte snio na mnogih točkah odbili sovražne patrulje pred nasimi ovirami. Ena naših patrulj ie vlela v angleškem jarku vzhodno Vermellesov 1 čast-nika, 4 podčastnike in 11 mož. Na obeh straneh Sonime so po-rabili naši nasprotniki dan za artiljerijsko pripravo. Močni napadi, na-perjeni zvečer in ponoći proti Pozi-%resom in poziciji vzhodno od tam, proti Biache - Maisonette - Barleux in proti Soyecourtu, so bili povspdi z veHkimi izgubami za sovražnika razbiti. V pokrajini ob Mozi od časa do časa živahni artiljerijski boji in manj-ši boji z roenimi granatami. Vrhovno armadno vodstvo. FRANCOSKO URADNO POROČILO. 17. julija ob 3. p opol dne. Med Oiseo in Aisneo je bil razgnan močan nemski poizvedovalni oddc-lek na dohodih v Moulain in Tou-vant.V Champagni je bil nemški pre-senetljiv napad na strelske jarke ru-skega odseka po protinapadih z izgubami odbit. Na verdunski fronti je bila noč razmeroma mirna, izvzemŠi višavo 304. kjer je bilo živahno stre-Ijanje pužk. apadfio Fleuryja so franeoski oddelki nekoliko napredovali in se polastili treh strojnih pušk. Na drugi fronti se ni nič zgodilo. V Lotaringiji so Nemci po precej obsež-nem obstreljevanju poskusili dva napada na pozicije pri Hanu. jugovz-hodno Nomenvja. Bili so ubiti in iz-sruhili nekaj vjetnikov. Na drugih frontah se ni nič zgodilo. 17. jul i ja ob 11. ponoči. Trajno deževje in gosta megla sta še ovirala bojevanje. Z angleške fronte ni danes nič važnega javiti. Tekom nekaterih lokalnih bojev smo napravili nekai novih vjetnikov. Skupno število neranjenih nemških vjetnikov se je zvišalo na 189 oficirjev in 10.779 mož. Sovražnikove izgube na artiljeriji so še znatnejšeš. kakor so javila naša prva poročila. V naših rokah je sledeči materijal: 5 osemcolnih, 3 šestcolne havbice. 4 šestcolne topje. 5 drugih topov velikega kalibra, 37 poljskih topov, 30 havbic za strelske Jarke, 66 strojnih pušk in več ti-soč municijskih nabojev vseh vrst. V zapisku ni obseženo veliko število. Se ne pripeljanih topov, niti veliko število onih, ki Jih Je naš ogenj uničil in jih Je sovražnik popustil. — Na desnem bregru Mase se nadalfuje artiljerijski boj pri Souvilleu. V odseku FIeury dne 15. t. m. napravljenih vjetnikov Je 200. Na drugih delih fronte Je dan minil razmeroma mirno. Vreme Je bilo Jako slabo. ANGLESKO URADNO POROČILO. 17. Julija. Večerao porodio generala Halgi: Naše ftrtc 1SLJg» jevale nadalnje znatne uspehe. Se-verozapaJno gozda Bazentin-le-Pe-tit smo zajurišali drugo nemško pozicijo in zavzeli 1500 vardov pozicij. Veliko število mrtvih Nemcev v tem odseku priča, kako težke izgube je imel sovražnik, odkar se je začelo naše prodiranje. Vzhodno Langue-villa smo še razširili v drugo nemško linijo napravljeno prebitje z zavzet-jem močno zavarovane pozicije Wa-terloo - Farm. Na našem levem boku smo zavzeli v Ovillers - La Boiselle, kjer so bili od 7. t. m. trajni bližnji boji, preostale utrdbe sovražnika z dvema oficirjema in 124 možmi garde, to je z ostanki hrabre posadke. Zdaj je ćela vas v naših rokah. — Uradno poročilo z dne 17. t. m. Neprestano deževje in gosta megla sta zopet zadrževala bojevanje. Danes ni nič važnega porocati. Vslad lokalnih bojev se je število vjetnikov pomnožilo in jih je zdaj 1S9 oficirjev in 10.779 mož. Ražen 17 težkih topov je bilo vzetih 37 poljskih topov in mnogo drugih, ki še nišo preŠteti. Med težkimi topovi je 5 ocemcolnih in 3 šestcolne havbice, 4 šestcolnih in 5 drugih težkih topov. Vrh tega je bilo zaplenjenih 30 možnarjev za strelske jarke. 66 strojnih pušk in na tisoČe nabojev za topove. Sovražnik je vrh tega popustil mnogo raz-dejanih topov. Cesar Viljem na franeoski fronti. Cesar Viljem se je mndil 16. Julija v bojnem okolišu ob Sommi. Sprejel je od vrhovnega armadnega poveljnika poročilo o vršivših se operacijah in se je medpototia raz-govarjal z načelnikom generalnega štaba armade na bojišču. Pri posetu vojnih bolnišnic je cesar težko ranjene vojake odlikovah z železnim križeem. Kakor večkrat povodom svoje navzočnosti pri bojih ob Mozi v zadnjem času, je tuđi ob Sommi iz-rekel hrabrim četam svoje priznanje in zahvalo. Rusi napovedujiejo opustitev Ver-duna. Z Dunaja poročajo: Ruski voja-ški kritik! govore zadnje dni prav mnogo o verdunskem vprašanju ter piepričujejo javnost, da z ozirom na dogodke na zapadni fronti Verdun nima več odločilnega pomena. »Ru-skoje Slovo« poroča iz Pariza, da razmišljajo franeoski krogi o opu-stirvi Verdun a ter o tem, da bi se franeoske čete umaknile na ugodnej-še, za trdnjavo ležeče pozicije. Rusi na zapadu. Frtnkobrod, 19. Julija. Iz Pariza javljajo: V Brestu so bile izkrcane nove ruske čete. Aogieške Izdube. Rotterdam. 18. Julija. VčeraJ v Vlisingen Iz Londona došli poštni parnlk Je na potu srečal angleško vojno brodovje, najbrž tlsto, ki nad-zornje odpravljanje v bojih ob Sommi ranjenih Angležev. Čuje se, da vozilo od 2. t. m. dan na dan ranjene Antfeže domu, kar potrjuje, kake iz-gube morejo imeti AnglcžJ prj svojih Novi vpokBct nt Prancoskein. Curih, 19. Julija. »Tagesanzei-ger« javlja, da bodo na Francoskem vpoklicali v vojaiko službo tuđi 50-letne moške. Angleška blaznosl* flaaCt 13. julija. Značilna Je naj-novejša številka angleškega lista »John Buli«. Bottomley trdi, da Nemci iz padlih vojakov delajo klo-base (!!) in pripoveduje, da bodo za-^ stave angleškega in drugih izvolie-nih narodov vihrale nad Berolinom. Edino geslo Je zdaj: Naprej v Berolin. Nič ne more tega preprečiti. Angleška bo drugo obletnico vojne na-povedi slovesno obhajala. Angleška poslanska zbornica. London, 18. julija. (Kor. urad.) Uradno: V poslanski zbornici je na-znanil Ascjuith, da je vlada po nasve-tu vojaških in diplomatičnih mest sklenila, da ne objavi dokumentov o operacijah ob Dardanelah in v Mezopotamiji, ker bi njih popolno razgla-Šenje dalo sovražniku dragocena pojasnila. Pozval pa je zbornico na razpravljanje o teh vprašanjih, dne ZO. t. m.t kateri dan bo odgovoril na vse kritične navedbe. Irska. Basel, 18. julija. Angleška vlada je za čas poslovanja vojnih sodtSč na Irskem dala pravico pomiloščenja generalu Maxwellu. Ta odločba po-meni novo pooštrenje položaja na Irskem. London. 18. Julija. (Kor. urad.) Čuje se, da namerava Casement apelirati na drž. poglavarja kot najvišjo sodno oblast, če v to privoli generalni pravdnik. London« 18. julija. (Kor. urađ.) Reuterjev biro je izvedel, da je bila Casementova pritožba proti smrtni obsodbi odbita. Boji na morju. Berolin, 18. julija. Dne 11. julija je nemški podmorski čoln obstrelje-val železarne v Slahamu na angle-« Škem vzhodnem bregu. V času od 10. do 14. julija so podmorski Čolni na tem bregu potopili sedem angleških ribiŠkih parnikov in dve ribiški ja-drenici. Potopljene angleške ladje. Amsterdam, 19. julija. Londonski listi javljajo, da je bilo zadnji teden v Severnem morju torpediranih 18 an-gleŠkih parnikov. London, 18. Julija. (Kor. urad.) Llovds - agentura javlja Iz Malte: Angleški parnik »Virginia« (4279 ton) je od podmorskega čolna potopljen. 47 mož posadke Je dospelo na Malto. 6 jih je bilo oddanih v bolnico, ker so ranjeni. Prvega oficirja pogrešajo. Ista agentura javlja iz Lowestowta, da so bile tri ribiške ladje potopljene, mostvo pa rešeno. Ruski letalci nad zallvom Rige. Berlin, 18. julija. (Kor. urad.) Dne 17. julija so napadla 3 ruska le-tala del naših lahkih pomorskih boi-nih sil ob vhodu v zaliv Rige, ter so brezuspešno metale bombe. Z našim obrambnim ognjem Je bilo eno letalo sestreljeno, drugi dve pa pre-gnani. Zapleniene ladje. Dragor, 17. julija. (Kor. urad.) Nemci so popoldne južno DragSrja zaplenili tri švedske ladje z maso za papir in eno amerikansko jadrenico na štiri jambora, otovorjeno najbrž s petrolejem. Ladje so bile prepeljane v Svinemiinde. Nizozemske ribiške ladje. Rotterdam, 18. julija. (Kor. urad.) Nizozemski konzul v Kirkwallu poroča, da so bile vse nizozemske ribiške ladje, kar so jih Angleži polovili, $ tovori vred spoznane za zapadle. Dogodki na Balkanu. NAŠE IN NEMSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 18. julija. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Jugovzhodno bojišče. Nič novega. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fini. Berolin, 18. julija. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan: Balkansko bojišče. Nlčesar novega. Vrhovno armadno vodstvo. • • • Na makedonski fronti. »Corriere della Sera« poroča: Dne 13. t. m. jo dospcl v Solun velik transport angleške kavalerije iz Egipta. Akoravno razpolaga ententa 168. jtev._____________ „SLOVENSKI NAROD*, dne 19. tanja itlff aimt *& Je vendar vsaka ofenzivna akcija za enkrat odgođena. Na fronti se vrSiJo k artiljerijski in letalski boji. Preko Ženeve javljajo: General Sarrai! |e poda] demisijo radi neso-glasja s prebi valstvom (?). Požar v Tato)u. »Temps« Javlja Iz Aten: Požar :e uničil vse krasne gozdove v Atiki, le pri Kefisarju ga je bilo mogoče de-!oma omejiti. Število žrtev še ni znano. Dosedaj so našteli 223 mrtvih med njim i 28 vojakov kraljeve ^arde. Kralj Konstantin je podpisal včeraj dekret, ki odpušča vse višje rolicijske uradnike. Le v Atenah jih ;Ic 50 odpuščenih. »Temps« pravi, da je požar božja kazen za to, ker GrŠka noče opustiti svoje nevtral-nosti. — »Petit Parisien« javlja: \*ov požar je februhnil v gazdu pri Kinetti, gori tuđi gozd pri Vilii na Kiteronu. _________ K<>nference našega in nemškega poslanika z Bratianom. Iz Bukarešte, 18. julija. >Adeve--uU poroca: Avstrijski poslanik grof j Czernin in nemški poslanik von dem Busch sta skupno obiskala ministr-skega predsednika Bratiana, s kate-riin sta imela dolgo konferenco. Vis. Dne 20. julija poteče petde-set let, kar se je naša sedaj jako mlada vojna mornarica morala meriti z Josti močnejšim sovražnikom in ga e premagala. Od tedaj sta imeni T e g e 11 h o f f in Vis simbol ćeli avstro - ogrski monarhiji. Tej sijajni zmagi na morju se ima zahvaliti av-^irijska vojna mornarica, da se je pol stoletja o njej govorilo samo z naj-večjim spoštovanjem. Svetli izglea admirala Tegetthoffa, navdaja naše i pomorščake tuđi danes z železno sa- I ■mozavestjo in jih podžiga za največ-]o požrtvovalnost. Kakor pred pol stoletjem tako ima naša vojna mornarica tuđi zdal opraviti s sovražnikom, ki je na bojnih sredstvih dosti močnejši in zopet se bije boj za obstanek na Adri-ianskem morju. Kakor sedaj ogro-žajo avstriiske bregove italijanske ladie in od prvega strela se razvijajo čogodki, tako kakor leta 1S(66. Samo število sovrainikov je večje, cilj pa I e ostal isti. V prvih mesecih svetovne voj--e smo imeli opraviti satno s Fran-cezi, ki so z velikim brodovjem pri-š!i na Adrijansko morje. Opetovano e admiral Bonć de Lapeyrćre posku-sil prodreti v naša vodovja. Toda •vegova prizadevanja so ostala le r.egotova poskušanja: spomin na na-$o pomorsko zmago pri Visu je moč-nemu sovražniku veleval, naj bo pri svoji napadalni taktiki skrajno nreviden. Potem ]e posegel vmes izdaja-!ec trozveze. Italijanske pomorske sile, ki so že tako dosti močnejŠe od avstro - ogrskega vojnega brodovja, so pri vsakem podietju lahko zanes-Ijivo računale, da jim vamjejo hrbte franeoske in angleške ladje. Tedaj je bilo pač pričakovati, da se zgodi splosen napad na naše obrežje. Toda \z teoretičnega hotenja se to ni dalo prestaviti v resnično dejanje. Strah rred Tegetthoffovimi nasledniki je Hl vzrok, da se Italijani nišo mogli ndločiti za kako podjetje. Zopet je bilo poklicano naše voj-*io brodovje, da stori v Tegetthoffo-vemduhu prvi udarec. Zadet je! Zopet, kakor pred petdesetimi leti, je Mio cilj prvega šunka Ancona. Uspeh ;e bil to pot še večji. Pozneje je bilo :talijansko obrežje le večkrat uspeš-iio napadeno. Dva poznejša napada >ovražnega brodovja se ništa mogla razviti, ker so naši podmorski čolni zadušili že y kali sovražnikovo vo-■io za ofenzivo. Zopet smo videli novo orožje ndiocilno vplivati. Z uvedbo oklop-:ih ladii se je ponovila stara taktika pomorskega vojevanja. S to metodo •*oja je Tegetthoff sijajno zmagal. Zdai pa more nas, ki smo na materijalu slabšti, obraniti številnih so-vražnikov podmorski čoln. L. 1866. je zmaga pri Visu zabranila vsako izkrcanje na dalmatin-skem in istrskem obrežju,a tuđi danes se imamo zahvaliti neumorni delav-nosti in pazljivosti našega vojnega brodovja, da nišo mogle sovražne čete nikjer z morja stopiti na našo domačo zemljo. Naše hrabro ^ vojno brodovje vroče hrepeni po pomorski bitki, a doslej Je še ni bilo, seveda samo zato, ker se sovražniki v Adriji ne upajo, se postaviti za pomorsko bitko. Toda vzllc temu se Je rovič pokazal znameniti pomen na-Sega vojnega brodovja. Sredstva, ki so ji bila posvečena v miru* se sijajno ofctestotfcjoii J Da nam Je bilo mogoče, organizirati bistveno močnejŠe vojno brodovje, bi bilo vojne zdaj morebiti že konec. A kar se Je storilo s sred-stvi, ki so bila na razpolaganje. le si-cer manjše. kakor so silne moči naših nasprotnikov. ali — in to ne kaj pomeni — to priznavajo tuđi na-sprotniki. Naši podmorski čolni, naši pomorski letalci in posadke vsehladij izpolnjujejo molče, a vztrajno svojo trdo dolžnost.Vse jih Jači mise!, se iz-kazati vredne rdeče - belo - rdečega simbola »Vis«. Tako praznuje zdaj domovina obletnico 20. julija kot roj-stni dan junaštva našega vojnega brodovja in vedno bo imelo ime »Vis« največji pomen za našo stražo na Adriji in vedno bo tuđi proti ce-lernu sovražniku naša mornarica poznala samo ponosno geslo: Naprej. Razne politične wti. = Skupni ministrskJ svet v Budimpešti. Včeraj 18. t. m. popoldne se je vršil v palači ogrskega finanč-nega ministrstva v Budimpešti skup-ni ministrski svet, kateresa so se udeležili oba min. predsednika ter več ministrov in strokovnih referen- \ tov. Seja je trajala do poznega večera ter se danes nadaljuje. - Konec aeniske tieljvne stranke (»Arbeitspartei«). Kakor znano, so nekateri nemški politiki snovali enotno nemško stranka, ki so jo krstili »Arbeitspartei«. Praška »Bohe-mia« sedaj poroča, da s to stranko ne bo nič, prvič ker nemški narod nima dovolj zaupanja v os^hnosti (Dobemig, Stein\vender, Krafft, Pantz)t ki jo snujejo, drugič pa za to, ker si nemški narod želi stranke, ki se bo javn^> in očitno postavila na stališče od nemskih »Volksratov« in obrambnih društev izdelanega veli-konočneca radikalnega prosrrama- = Program nove madžarske j neodvisne stranke. Kor. urad poroča Iz Budimpešte 18. t. rru: Nova (Karo-Ivjeva) neodvisna stranka oseminšti- i ridesetnikov objavlja svoj program, j Stranka stoji na stališču personalne unije, priznava pa v pragmatični sa*nkciji določeno obveznost vzajemne obrambe. Nadalje za-hteva samostojno ogrsko ar-m a d o in narodno brambno organizacijo na podlagi honveda in crne vojne, splošno volilno pravi-c o, obnovo tiskovne, društvene in zborovalne svobode, samostojno carinsko ozemlje, samostojno ogrsko državno banko, ob-sežno narodno zemljiško reformo, intenzivni razvoj »indsVe-ga Šolstva. Glede Hrvatske želi nova stranka ohraniti bratsko (= na- ; godbeno^ razmerje. = K°nference pri nemškem dr-žavnem kanelerju. V ponedeljek 17. t. m. «;e je vršilo pri nemškem držav-nem kanelerju posvetovanje vodite-Ijev nemskih državnozborskih strank. Udeležili so se tuđi socijalni demokrati zmerne struje. Von Beth-mann - Holhveg je razpravljal o političnem. vojaŠkem in prospodar-skem oziru ter je podal tuđi pojasnila o specijalnih zadevah. Posvetovanje je trajalo 5 ur. Sklenilo se je, da mora ostati vsebina razgovorov strogo tajna. = Vesti o mini. Bernski »Bund« piše: Nemško armadno vodstvo ima sedaj na zapadu in na vzhodu razre-šiti tako različne in tako nujne probleme, kakor še . nikdar. Tem bolj moramo občudovati silo in samoza-vest. ki jo kaže Nemčija v strategič-nem oziru. Ideja miru ni bila nikdar še tako živa, kakor te dni, ko se pre-livajo na bojiščih nešteti potoki krvi. Toda nikdar ni bilo vresni-čenje mirovne ideje manj verjetno. kakor baš v tem trenutku, ko se nahajajo centralne države v nalskraineiši obrambi in ko upa ententa zakon inicijative spraviti definitivno v svoje roke. Ako se ofenziva četverozveze ponesreči, potem se vmejo vse ugodnosti položaja definitivno k centralnim drža-vam nazaj. = Kriza na Japonskem. Ko-dan!. 18. julija. Ruska poročila jav-Uajo. da hoče odstopiti Japonskl ministrski predsednik Okuma. ker ni zadovoljen z novim dogovorom z Rusiio. češ. da ima Japonska vsled tepra dogovora vezane roke. Vplivni politiki skuSaJo pridobiti Rusiji pri-jaznega voinegra ministra Taranebya, naj bi prevzel mmistrsko predsed-stvo. = Kooec #*wke m ŠmiikML Kor. nr. poroča 18. t. m. Iz Madrida: V zaupanju na posredovanje vlade so železničarji skienili se danes zopet povrniti na delo. ______________ PristopaHo kot ćlaal fc „IMmMta11! M iz pnmUi tBA. Z vojaikl« t—hitnim znakoa druceca razreda ie odlikovan pol-kovnik Alfred Podboj p 1 Cene-t o v v Pulju. Odllkovanie. Z bronasto hra-brostno svetinjo Je odlikovan Ivan Forčešin. kadetni aspirant, pri-deljen vojaški sodniji v Gorici. Padel ie na južnotirolskem boji-šču Andrej Ć o k . sin bivšega vaške- 1 ga načelnika v Lonjerju pri Trstu, priden delavec v narodnih okoličan-skih društvih. Osebne vestL Okrajni glavarji v Primorju Gvido P o 11 e y , Artur ba- ! ron Schmidt-Zabićrowindr. Bernard K a r m i n s k i so dobili naslov in značaj namestništvenega svetnika z oprostitvijo takse. Zlato maso ie obhaial v Gorici v stolni cerkvi v nedeljo kanonik Kola v č i č. Cerkev Je bila polna ob-činstva, navzoči zastopniki vojaške in civilne oblasti. Vpisovanje v pripravljalne te-čaje v Cerknem, Sv. Križu in Tomaju j za učenee, kateri nameravajo vstopi-ti v gimnazijo, se vrši v vsakem kra- i ju v tamošnji soli. Umri ie v Turnovu na Ceškem Alojzij Gabrijelčič iz Podreža na Ka-nalskem, star 25 let. V vojni v Galiciji si je nakopal bolezen, kateri je po dolgem trpljenju podlegel. Ponesrečil ie begunec Ivan Vu-ga iz Ročinja na kolodvoru na Jese-nicah, kjer je v delu. Prijel ga je vlak in mu poškodoval obe nogi. Levo so mu v deželni bolnici amputirali pod kolenom. Žena in hčerka njegova ste v italijanskem vjetništvu. Izobraževalno društvo na Brez-jah je priredilo igro: »Iz dni skrbi in žalosti« v korist goriškim beguncem. Cisti dohodek je znašal 147 K, ki ga je izročil preč. g. pater Winkler Ben- i venut posredovalnici za goričke be-gunce v Ljubljani. Za ta velikodušni dar se gori omenjena posredovalnica i najtopleje zahvaljuje. j Smrt med begunci. S tem naslovom je izšla 14. t. m. notica, s katero je bil gotovo vznemirjen marsikak : Primorec. Grad Vurberk (Wurmerg) pri Ptuju je dal češki grof Merber-stein državi brezplačno na razpola- , go, da uredi tamkaj državno hiraini-co za goriške begunce. V tem zavodu se nahajajo sami stari ljudje. ki bi tu- ; di v mimem času ne delali drugega, kakor čakali smrti. Naj torej visoko število 45 slučajev smrti med 226 be-gunci v času od 22. oktobra 1915. do danes ne razočara preveč. Grad ima 1 krasno, zdravo lego in je najlepši izlet iz Ptuja. ; Aretovan Je bfl v Mariboru fur-lanski učitelj Leonardo Sion, ki sicer prebiva v taborišču Wagrna, ker je nri uranu Pete!inu i^maknil dva briljantna prstana, pri trgovcu Wesia-ku pa nekaj obleke. Dnevne vesti. — Odlikovanje, Dr. Ivan F r a s, c. i. kr. fregatni zdravnik, je odlikovan drugič s povodnim Najvišjim pohvalnim priznanjem za hrabro in požrtvovalno zadržanje Dred sovražnikom. Dr. Fras je Štajerski ro-jak, doma iz Plekije in je to njegovo tretje odlikovanje. — Odlikovanja, Zelezni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetmje. v priznanje odličn. službovanja pred sovrnžnikom, so dobili: računska podčastnika I. razreda Josip M i h e u c in Fran Nemec in narednik Anton C i m a d o r. vsi tri-je od čmavoiniškega var. žel. bata-ljona Opčina. — Bogomir Fajdiga. Kruta uso-da je zahtevala novo žrtev. Pade! je na severnem boiišču v cvetu mladosti kadet Bogomir Fajdiga. abs. iur. in sin gimna^ijskega ravnatelja gosp. Fajdige iz Kranja. Z vzorno marljivostjo je dokončal studije in bil na tem. da stopi v življenje, ko je bil poklican k vojakom. Nad eno Ieto je bil nepretrgotna v fronti, kjer mu je bila usoda mila. dokler mu ni sedaj sovražna svinčenka pretrgala nit življenja. — Voiaike službe oproštenim učiteljem (ljudskim in srednješol-skim) za čas glavni počitnlc ni treba pod orožje, ako so radi pouka opro-Sceni na »nedoločen časc. Tako le sporočllo jrraSko c In kr. vojaško povelistvo Stajerskemn deželnenra sokkemu svetu. — Proiate za oproićeirte od to. Mke sfožbe. Pri vojnem mlnistrstvn je bilo vloženib mdnji čas tdfko pro-Senl za oproščenle od vojaške službe v svrho izvrScvanja kmctflskfti đcl da Jih n! vcC mogoCe reSevati. Vse take prolnje te vfatcati pri okra|« nlk političnih obtastvih. Naravnost vojnemu ali đomobranskemn mini-strstvu vk>žene prošnje sploh ne bo-do več relene. Tuđi naravndst pri poBfilriilramM muđstrstvi tloUm prošnje samo zadržuklo rešitev. ker mora ministrstvo take prošnje poši-liati vedno okrajnim političnim oblastvotn v poročanje. — Pristoibine vpoklicanih de-želnlh In obćinsklb uradnlkov in uslužbencev. »Wiener Zeitung« javlja: Cesar je z odločbo z dne 15. aprila t 1. odredil da imajo rodbine v vojaški službi stoječin deželnih in občinskih uradnikov in uslužbencev pravico do rodbinskih pristojbin, do-ločenih y 10. glavnarn poglavju pri-stojbin^kih predpisov za c. in kr. ar-mado, če rodbinski poglavar ne dobiva vseh svojih civilnih pr^jemkov ali le enega dela le- teh. Vojno ministrstvo je vsled tega odredilo, da nehajo pravice do doslej dobivanih tistih rodbinskih pristojbin l dnem 31. avgusta 1916, pri katerih nišo iz-polnjeni zgoraj navedeni pogoji. Ta naredba velja tuđi za uslužbence deželnih ir občinskih podjetij. — Stajercl v japonskem vojoem vjctnlštvu. Dr. Breitinger v Solno-gradu je dobil iz New - Havra v se-verni Ameriki pismo, ki pravi, da se nahaja v vjetniškem taborišču Aona-hara pri Kobe na Japonskem 230 Av-strijcev in 172 Nemcev. Med drugimi so tam ti-Ie Stajerci: Karlon, Habja-nič, ttostler, Kirchner, NebU Reinta-lerf Lešnik, \Vinkler, vsi podčastniki. V taborišču so zdravstvene razmere dobre in barake lepe in zračne. V vsaki barakl je 40 mož, prostor za gibanje na zraku precej velik. Rav-najo pa Japonci ž njimi sedaj slabej-Še kakor poprej. Vjetniki kuhajo sami, ali to. kar jim dajo Japonci, ne zadošča. Dobivajo na mesecev 75 se-nov Cokoli 2 K avstrijske vrednosti) od Siemens - Schuckerta in včasih kake milodare iz Kitajske in Nem-čije. — Nabava raznih predmetov za c. in kr. vojsko. Vojno ministrstvo nabavi v prvi polovici meseoa avgusta 1916 sledeče predmete: Lopate za infanterijo. stremena, ostroge, vo-iaške službene znake za moštvo s konfekcioniranimi trakovi, platnene trake za hlače, žeblie, snežna očala, mašeobo za čevlje. Ponudbe Je skupno s potrebnimi vzorcl v enem za-vitku poslati najkasneie do 31. julija 1016, 13. oddelku c. in kr. vojnega ministrstva na Dunaju. Razglas z natančnejs;mi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. — Za resnico. Pod tem naslovom pfšeio mariborski »Straži« iz Ljubljane: »V poročilu nemŠkih li-stov o dogodkrh v naši S. L. S. je stalo tuđi: »Govori se tuđi, da je škof dr. Jesclič dr. Kreka radi njegovih političnih nazorov suspendiral kot profesorja moralke y !jubljan-?kem duhcnmiškern semenišču.« Ker naši listi te vesti, ki ima svojo ost naperjeno proti prevzv. g. knezoško-fu in dr. Kreku, ne dementirajo, za to mi v interesu cerkve in durioven-stva pribijemo. da v duhovniških in katoliških ljubljanskih krpgih o taki eovorici ni nič znanega, in če bi res bila kle dru^od taka govorica razšir-iena, da je od prve do zadnje besede zlasrana. (Dr. Krek ni več profefor na ljubljanski teologiji, Op. ur. »S!ov. N.«) Posebno neokusno Je, da ho-Čejo že koj začetkom zavleči osebo našega prevzv. g. škofa v osebnost-ni boj. Slovenskemu poročevalcu pa, ki proti plačilu spravlja novice iz S. L. S. v nemške liberalne časnike, resno svetujemo, naj pusti cerkev in interne duhovrHŠke zadeve popolno-ma pri miru. Ako bo kaj treba, borno že duhovniki sami opravili med seboj, naših predstojnikov in sobra-rov pa z Jažnjivimi govoricami ne bomo pustili napadati nit! od liberalnih, niti od naših časnitcarjev. Ljub-lianski duhovnik. — Opomba uredništva 5>Straze«: To notico smo sprefeli, ker se gre 7a resnteo v ko-rist katoliškernu škofii fn duhovniku. Clankov pa, ki se pečajo z notranji-mf razmerami v kranjski S. L. S., ne bomo priobčili fn smo firi vporabili samo v lastno informacijo.-r — Pred oMnfm zborom 1|ubl|an-ske Zadružne Zveze. Z ozlrom na nredstoječi občni zbor ljubljanske Zadružne Zveze, katere voditelj Je dr. Krek. obfavlja mariborska »Straža«: »Zaradi razmer na Kranjskem Ie treba, đa nobena štajerska posoiil-nlca ne poSlJe pooblastila za občn! zbor naravnost v LJubljano, ampak na predsednika štajerskega pododbora prof. dr. Hohnjeca v Mariboru. Prostor za Ime poobla-Sčenca naj ostane nern>o!n]en. Po-sojflnfca, kf Je že morda poslala po-oblastilo v LJubljano. naj Je prekllče. Dan ta ofcčnf zbor še ni dofočen. Pred občnim zborom bomo Stajerd imel! pogovor, da dotofitmo svoje postopanje.« — Ođlftoraiit©- C. Icr. poStar v SpođnJJ SfSKf. gr. Franc P a v S1 č\ Je orete! od predsedstva vojnesra bo-trlnstva v piiznanje vrgTednegra po-speSevanJa fnteresov te patriotiCne uredbe vdfko častno diplomo za za-iloge. i — Dtrllo. Gospod lekarnar Ri-hard Sušnik v Ljubljani je daroval mesto venca na krsto umrlega le-karnarja Danila Pirea v Idriji Rde- čemu križu 30 kron. — Ponovno opozorflo. Včeraj, danes, jutri in pojutrišnjem se oddaja na mestnem magistratu kovinasta posoda v vojne namene. katero ku-* pujejo tuđi trgovci Sušnik, Stupica, Schneider in Verovšek in Nagy. Vsa posoda, ki se odda, se plača, kdor je ne posije kot darilo »vojni zbirski ko-vin«. Oddati jo pa mora vsakdo, kdor jo le ima. Kakor se ie pa doslej pokazalo, stranke ne polagajo posebne važnosti na ta razglas. In v tem so v veliki zmoti. Opozarjajo se še enkrat v lastnem interesu, da bode ta po končanem roku za oddajo hodile dve posebni kontrolni komisiji in sicer magistratna in deželnovladna od niše do hiše in kjer se bode izkazalo, da se stranke pozivu nišo odzvale, se jim bode posoda zaplenila, stranka bode naznanjena pa sodišču, kjer ima pričakovati občutne kazni. Tedaj še enkrat: prečitajte natančno to-zadevni razglas in oddajte, kar se mora oddati, sicer sledi kazen! — Najvišje cene za moko in za kruh. Avstrijska vlada je določila za letošnje žito najvišje cene. Te so Še večje, kakor lanske. Lani je bilo do-ločeno za kilogram pšenice 34 v, le-tos pa 38 v, za rž lani 28, letos 31, za oves lani 28, letos 30, za ječmen lani 28, letos 36, za ječmen za klajo lani 26, letos 32. Vendar obeta urad-ni list, da se ne podraži ne moka, ne kruh. — Krušne karte. Krušne karte za 66. in 67. krušni teden, to je za dobo od 23. julija do vštetega 5. avgusta 1916, se bodo ođtfajale v petek, dne 21. julija t. L ob običajnih urah pri vseh desetih komisijah. torej od osmih zjutraj do ene popoldne. — Prekupci na delu. Dasi je danes tržni dan, so ljudje prinesli prav malo živil na trg. A ne vsled tega, ker bi jih ne imeli, ampak vsled tega, ker so jih prekupci pobrali. V Mostah je bilo pravo trganje prekup-cev. Ljudje so prinesli mnogo krom-pirja in drugih stvari, pa vse je že v Mostah prišlo v roke prekupcev. Sicer je prekupovanje prepovedano, pa se vendar vrši očitno. — Svarilo za begunce.! Izšel je uradni odlok, da se ima vse begunce, ki se po nepotrebnem vtjkajo in vme-šavajo v trgovino zlasti, če navijajo cene živilom In drugim neobhodno potrebnim stvarem, takoi odposlati v taborišča za begunce v Lipnico in drugam. — Ženske tržne nadzornice so pricele delovati v Gradcu. Dvanajst članic raznih graških organizacij je dobilo namreč od mestnega magistrata posebne legitimacije, ki jih upraviČujejo zlasti nadzirati cene na trgu. Ta uvedba bo imela gotovo dobre uspehe. Prevzetje žita, ki ni za mletje. V cesarski naredbi glede ureditve prometa z žitom se posebe opozarja na važno spremembo v § 5. Doslej je imel vojni žitnoprometni zavod dolžnost kupiti ponujeno žito »za mletje«. Sedaj pa se glasi splošno: ... njej ponujene »zaplenfene« stvari. Vojni žitno prometni urad mora tedaj v bodoče tuđi nemlevno žito brezpogojno prevzeti — seveda se slabše blago slabŠe plača. Na to spremembo se posebno opozarja vsled tega, ker so se lani dogajali slučaji, da so nekateri pustili svoje žito na dežju, vsled česar ni bilo sposobno za mletje, pač pa za krmo. Na ta način so se odtegnili dolžnosti. žito izročiti oblasti ter so je porabili za krmljenje. — Umri ie v benediktinskem samostanu v St. Pavlu na Koroškem M. t. m. pater Fran Sal. Pire, ro-jen v Št. Jerneju na Kranjskem 4. juni ja 1844. — Promet za civilno blago v Srbijo in iz Srbije je od 15. maja t. 1. na progah Belgrad - Crvenikrst, Vel. Plana - Semendria, Paracin - Bor in Ćuprija - Rovnareka ob pridržku vsakokra^ne^n nreklica odpr*. — V očerajšnfi zahvali po Novaku Cirilu naj se izrečena zahvala gospej Snojevi popravi v toliko, da velja ta zahvala gospe Jancevi. Smrtno se ie potiesrečil na Be-s?unjšici c. kr, finančni komisar Ivan Korbar Iz Radovljice. Pogreb se vrši jutri v četrtek 20. julija ob 5, popoldne v Radovljici. Prizadetim naše sožalje! Nevarcn cigan. Pri Viču so se pojavili y nedeljo Cigani: oče, mati in dve deklici. Nastal je med ijimi prepir in ena deklica je prihitela k posestni-ku Tomažiču prosit pornoči, ker da hoče oče mater ubiti, Tomažič je §el tja ah" cigan g^t je pozdravit s puško fn Tomažič je moral teci. Na to je še ustreHl za njim. Potem so cigani iz-ginill. Truplo neznanega samomorilca so naSli v gozđu pri Kosezah. Viselo t« tem 2fi doteo Cas|; mak Je &<4t* Stran 4. •dLOVčNSK! NAKUD*. aut 19. Julii* l¥lt> 163. Ste^. nelo, da samomorilca ni moči spoznati. Star mora biti okoli 30 let PađeJ je kaklh 6 m globoko tc-sarski vajenec Ivan Zcvnik iz Po-dreč in sicer pri dclu v papirnici v Goričanah. Težko poškodovancga so prcnesli v deželno bolnico. Zađu&ll se ie 701ctni v Zaino pri-itojni Andrej Bonham, ko je jedel kos mesa v hiši kovaškega mojstra Jakoba Kapusa v Novi vaši pri Lescah. Prosil je, naj mu dajo kaj jesti. Dali so mu, ali to Je bilo njegovo zadnje kosilo. Podružnica Rdečega križa v Ilirski Bistrici je z odobrilom deželne zveze, podružnici Postojna, v prid okrepčevalnici ranjencev naklonila visoko svoto 1000 K in rasun tega se različna živila. V Rađečah pri Zldanem mostu se vrši v nedeljo, dne 23. julija ob 6. uri popoldne v Soli predavanje učitelja B. Račića: O spravljanju so-čivja in sadia za zimo. Vabimo vsa-kogar. ki so zanima za to stvar. Razbofniškl napad na poštai voz. Bizeljski poštni voz ie bil v dcbrov-skem gozdu (okraj Brezice) napaden. Lotili so se ga trije razbojniku ki so odnesli dve denarni pismi. V enem je bilo 7000 K, v drugetn 10 K. Raz-bojniki so, ko so morali bežati. popustili v poštnem vozu še 3640 K. Pri kegijanju okraden. V Celju je neki uslužbenec kegljal in je svojo suknjo obesil na zid. Iz suknje mu je doslej neznan zlikovec ukradel 1500 kron. Maska in ženska podružnica v Hrastniku sta povodcem godu blago-vestnikov nabrali po gg. Baiohu in Richterju 39 K 20 v. Hvala vsem darovalcem in darovalkam. Hrast-ničani, spornnite se večkrat preko-ristne družbe sv. Cirila in Metoda! Iz Ptuia. Potres. V petek zvecer smo čutili tuđi tu potres. Ob 10. uri 21 minut zveČer smo se nekaj tre-notkov vsi zazibali v smeri od se-verovzhoda na jugozapad. Hujšega ni bilo, samo malo zaškripalo je po hišah. Razpisana učiteljska mesta na Štajerskem. Na štirirjzr^dnici na Dobrni (2. plačilni razred), na pet-razrednici v Grižah pri 2alcu (2. plačilni razred), na šestrazrednici pri Sv. Pavlu v Savinjski dolini (2. plačilni razred) in na štirirazrednici v Slivnici pri Celju (2. plačilni razred) je razpisano po eno mesto stalne učiteljice. Prošnje do 15. avgusta. Drobne vesti Iz Štajerske. Maribor. Na sevemem bojišču je zbo-le! na malariji dr. Stanko W e i x 1, rezervni poročnik pri nekem topni-skem polku. Sedaj leži v bolnišnici v Pardubicah. — P i u j. V trgovino tukajŠnjega zlatarla JoŽefa Gspaltl je vlomil neznan zlikovec in odnesel zlata in srebrnine v vrednosti 2000 kron. — Maribor. Cesarska na-mestnija je odredila, da ie ves krom-pir v oz?mljii mariborskega okraj-nega glavarstva zasežen in se srne izvažati iz okraja edino Ie, ako da okrajno glavarstvo tozadevno dovo-ljenje. Promet s krompirjem v okra-iu samem pa ie prost. Okrajno gla-varstvo je do preklica določilo slede-če primerne cene za 100 kg: od pri-delovalnesra kraja 14 K 50 v. od že-lezniške postaje 15 K. ako je pride-lovalni kraj od železnice oddaljen čez 5 km. 15 K 50 v. Vsako prekoračenje teh cen se bo kazensko za-sledovpV. »Moja nevesta — njegova žena«. Kino - Ideal je predvajal včeraj prvikrat s popolnim uspehom izborno veseloigro v 3 dejanjih »Mola ne-vesta — njegova žena«. Glavne vlo-%e v ti zabavni burki so v rokah Alberta Paultea, Hani We]s$e in ljub-ke gdč. Kate Haach. Režijo vodi Nu-nak Donucky. Druga slika tega spo-reda je filmska igra: »Doživljaj von Dolov« v 3 dejanjih; Gvldon Herz-feld, Aud Nissen in Frid. Zelnik v glavnih vlogah. Friderik Zelnik v vlogi van Dola kaže visoko umetni-ško nadarjenost in Gvidon Herzfeld v vlogi starca« samotarca Gannudija ie ćelo neprekosljiv. Dejanje samo je polno fantastične čarobnosti in mora napraviti na vsakogar, kdor je Ie malo nagnjen k sanjavosti, naj globlji vtis. Po svoji izvanredni vsebini stoji drama visoko nad nivojem vsakda-niosti. Program spopolnjuje zelo zari imiv Sascha - MesstroT teden 87 b «n se pred vala ie še danes 19. In hitri 20. t m. Ideal - Kino. Onesvestfla se }e danes zfutraj Pred škofijo neka mladk dekla. Ljud-:*e so ji priskočili takoj na pomoč, jo prenesli v bližnio vežo ter toliko časa močili, da so Jo spravili k sebi. Nov dežnfk je bil odnesen v po-nedeljek na Vodnikovem trgu. Dotična oseba, ki Ie odnesla dežnik. naj ga ođda v CirS - Metodovi nl!ci št. 19, 2. nadstropje, dt ne bo treba ovadbe.________________________ StnM « rt Brtofffl ii restntu let miiL RnUttVDOSL — »ZločlastTO I kazna«. Znameniti roman F. D. Dostolevtkega je pod zgora] navedenim naslovom iz-šel v hrvatskem prevodu v založbi knjigarne Mirka Đreyer)a v Zagrebu. O tem slavnem deltu ki Je prelo-ženo že na vse kulturne Jezike in so ga ocenjevali ter priznavali za epo-haien spis že najodličnejši kritUd, pač ni treba« da bi posebe pisali. Đre-verjeva izdaja je jako lična. Prvi del s portretom Dostojevskega in kratkim uvodom o njega pisateljskem de-lovanju je že izšel. drugi se tiska. Popolno delo velja 6 K60 v, vezano 8K60v.________________________ Razne stvorL * Ruski jezik na Angle^kem. Tr- govska zbornica v Berminghamu je določila letnih 24.000 K za poduk ru-skega jezika na ondotnem vseučili-§ču. * En milijon minut. Listi javlja-jo, da je dne 1. julija 1916 dopoldine ob 10. uri 40 minut poteklo ravno en milijon minut, kar traja svetovna vojna. * Magistrat mesta črnovic v Pragi. Praški listi poroćajo; Crno viški magistrat uraduje sedaj v Pragi in sicer v prostorih. ki mu jih je dal praški magistrat na razpolago. * Aretovan goljuf. V Budimpešti so zaprli 571etnega Izidorja VVein-bergerja, ki je prodajal posestnikom modro galico. To se pravi, jemal je predujme, galice pa ni dobaviL * Obsoiene morilke. \' Berolinu sta bili obsojeni na smrt frizerka Ull-mann in delavka Sonnenberg, ker sta v aprilu umorili in oropali prostitutko Franzko. Obsojenki sta napravili prošnjo za pomiloščenie, a cesai Viljem je prošnjo odklonil in bodo te dni obsojenkama odsekali glave. * Velik požar na Poljskem. Mesto Janowpodlaski ob Bugu je po-gorelo. Otroci so pri igri zanetili požar, ki je vpepelil nad 100 hiš in tržnico z 80 oddelki. Nad 400 oseb nima prebivališča. Zgoreli sta 801etna žena in majhen otrck. Škode je nad pol milijona kron. * Norveške ribe* Angleška je za nakup norveških rib plaćala nad 100 milijonov kron. Kupila jih ie po iz-redno visokih cenah, da bi jih ne dobila Nemčija marveč Rusija. Ker pa Švedska ni dovolila prevoza rib, pristan v Arhaiigelsku pa je bil zamrz-njen, je na tisoče ton kupljenih rib na Norveškem segnilo. * Zanimiv dan v hrvatski zgo-dovlni je dan 13. junija. Tega dne 1. 1579 se je začelo po nadvojvodi Karlu dozidavati mesto Karlovac. Tega dne 1. 1878. je zadobila monarhija mandat za zasedenje Bosne in Hercegovine. Tega dne 1. 1292. se je osebno napotil v Zagreb Andrej II. Benečan, da bi pridobil Hrvate za-se. * Ruski žel&zniški program. Petrogradska brzojavna agentura poroca: Vlada je izdelala detajliran program za gradbo železnic na Ru-skem v letih 1917. do 1922. Stroški tega programa so proračunjeni na 3 milijarde rubljev, dolžina prog, ki se bodo zgradile, znaša 31.027 verst (1 versta = 1067 m). V letih 1922 do 1927 pa se naj gradi 25 prog v skupni dolžini 10.940 verst. * Samomor med zasllšavan]em. V Budimpešti sop rišli na sled družbi, ki ]e ponarejala denar. Osumljen je bil tuđi neki učitelj, ki je svojo krivdo pred preiskovalnim sodnikom pri-znal. Tekom zaslišavanja je prosil, naj ga za trenotek puste iz dvorane. To se je zgodilo, porabil pa je obdol-ženec ta trenotek za samomor. Sko-čil je skozi okno in se ubiL Imena učitelja IKti ne navalaio. * Goliui v oficirski uniformi. V Išlu so ustavili avtomobil, v katerem so sedeli dva oficirja in dve dami. Eden oficirjev se je legitimiral kot »Henrik vitez Gorup«, drugi oficir in dami se nišo mogli legitimirati. Izka-zalo se je pa, da Henrik vitez Gorup ni ne Henrik, ne vitez, ne Gorup, nego že dolgo iskani dezerter in goliuf Karol Stohr. Pri goljufu, ki je na Du-naju ukrade! avtomobil, so našli ob-sežno korespondeoco glede nakupa mila. Stohr je s svojimi goHnfilami provzročil nad 100.000 kron škode. * Dr. BattistL »Risve«lio Austri-aco* poroča, da so dr. Battistiia in dr. Filzija vjeli tirolski dežehii ttreici pri zajurišanju briba Como v Vallar-si. Dr. Battisti Je bil poveljnik stotni-je. Dr. Filzi }e nosil uniformo poroč-nika. Oba irdtjalca sta se udala brez odpora. Dr. Battistija fe kakor mano vojašlca sodnfja obsodila na smrt in krvnik Lan? ra je obesil. Battisti ni bil Ie eden glavnih propagatorjev proti AvstrijU ampak tuđi Jako dober poznavalec krajev in ozcmlja ▼ Trentin«. »Tiroler Sthnmen« poroča-jo, da ko so peljali Battistija vklenle-nega na vozu skozi ulice v Tridentn, ga ie spoznalo mnoco Iiiiđt, ki so ga Qgorfvih in ro?str!Th dneh, po Doštni hra- \ ranici. ^07 K 73 v; direktno 1466 K i 30 v. Skrpaj "<*74 K 0^ v/ Upravništvu naših listov so poslali: Za Družbo sv. Cirila in Metoda: G. Fran šerko v Cerk- j nici. v počaščenje bla^opokojnega Fr. Žaearja iz Markovca, 20 K. Stalni bivši trije gostje in gostilničar Pri Zlatem jelenu v Gorici (\. Leb^n) ; nabrali 123 K. G. Josip Rant, vojna pošta 603, poslal 8 K. Iz nabiralnika sr. dr. Juro Hrašovca v v Celju 20 K. j O. Pavel Pollak v Ljubljani po gosp. Kcelju odklonjeno najinino za zlato uro in pas. 20 K. Skupaj 191 kron. Za Zavod za oslepele vojake: Moška podružnica družbe sv. Cirila in Metoda na Savi pri Jesenicah ie poslala 25 K 72 v kot rrebitek predstave, ki jo je priredil đružbeni otroški vrtec na Savi dne 25. junija in dne 9. julija. Srčna hvala!_________________ Umrli so v Unbitani: Dne 15. julija: Fran Mitoraj, Ro- , man Bloniarz in Ivan Mašin, crno- : vpjniški pešci ter Andrej Faith, pijo- \ njr. vsi štirje v rezervni vojaški bol- : nici na obrtni soli. Dne 16. julija: Ivan Linhart, že-lezniški poduradnik v p., 73 let, Ra-deckega cesta 9. —'■ Streliška ulica 15. — Josip Martinak, deželno sodni nadsvetnik v p„ 80 let, Poljanska cesta 3. — Josip Gomilšek, železniškl nadzornik v pokoju, 70 let, Rimska cesta 9. Dne 17. julija: Anton Cvetko Medved, rejenec, 2 meseca, Streliška ulica 15. — Mihael Bovha, hiralec, 90 let, Radeckega cesta 9. Dne 18. lulija: Marija Varoga. nStkarica, 74 let Hauptmanca 1. —* Amalija Jazbec, hči posestnice, 24 let. Radeckega cesta 9. Današnja list obsega 6 strani. Izdajatel] In odgovorni nrednlk: Valentin Kopitar. Lastulna in tisk »Narodne tlskarne«. Ne moremo polno dlhati, če prsa vsled prehlajenja, bolečin ali slabosti izgube svojo prosto, lajiko giblji-vost. Prsa se morajo pri vsakem di-hu lahko in prosto d vi ga ti, da se potem lahko pluča napolnijo brez napora z svežim zrakom. Ravnotako lahko pa morajo prsa pri izdihavanju upasti, da se zamore porabljen zrak ves zopet izsopsti. Če prosto vdiha-vanje in izdihavanje ne gre lahko, potem priporočamo za okrepitev prs masažo s Fellerjevim poživljajočim, bolečine hladeČim rastlinskim esenč-nim fluidom z znamko Elsafluid. 12 steklenic kamorkoll franko za 6 K posije edino pristne Ie lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elzatrg 238, Hrvaško. Ce dihanje ovira prepoln želodec ali tolščajiaročite obenem Fellerjeve milo odvajajoče rabarbarske krogljl-ce z znamko Elsakrogljice, 6 škatljic franko 4 K 40 v, ki se izborno obne-sejo pri nerazpoloženem želodcu. Opozarjamo pri tem še na izborno sredstvo proti mrčesu, to je Fellerjev mrčesni prasek z znamko »Elsa« v velikih dozah. Doza stane 1 K. _____________________ (se) Ako naf*o£ite , in to nemudoma sto rite, t I tretira gfrskegi rd^gga knfa rak ta fseh 1 STEčki hiJiiegtftaMVe baril'kt pit nđk ol 1 Mftni nst 3°o im\\. srrfk h Itti lt80 ft°J!;ll!liJ" 1 teatri lut 4°-o ognk. Mđ. mft n 1.1884 5 1^ ^~" iz zrta: ¥Mi» isto, Biirai mi\ mm k. "^^ OOIli*G igralno pravico do dobitkov ene turske srećke v znesku do 4.000 franko* popolnoma zastonj. Po^asalla ia Sgralnl naftrt poiOl« ln*zpU5iio Srečkovno zastopstvo 1^ Ljubljana. / Zlata svetinja S S Berolin, Parir, Rim ttd^/^ Na]t)0ljSe kozm. >^^^ ^^ Milo u /SPs + /^\ /izddiiic ^ ^ir ^/^stntBTjtn miči ?• ^r Semfk dr. lng. Blrscb, Olomao, he- mično-tehnična preiskava je iz pričala, da je nSeyd2inM prav izvrstno uporabna ustna voda, ker so njeni podatki popolnoma ne-Skodijivi in se ž njo lahko razkužuje. ŠSgr lab*m« ■• Je »feBeal* m« to* ^^^ mB Jake t vojak! in splok mm ▼•«- ^H IV c kec» kot najbolji« H ■ bol oblažajoče mazanja ■ 2b pri prebUjAnja. ream»ti«na, gHitn, BI ^m Influenci, prsni, vratni ia boletti ^H BB ▼ hrbta BB I Sidro-Lininient.s I m «u!ru siUra-PaJa-Eipeiler. m Hl Stekteuic* kron —80, I 40, m><^, EB B Dobiv* «e ▼ Ie karma* «U fS mM direktno Jft Wl H T Dr Rlcbter-]» lekaml T. H t^ „Pri »lat-em levu", KtT H| ^B PrmgA, 1., Ellzabetnm cesta B. ^C^ ^B «L^ DaeTB« ra«poćlJJ«nje. JE Davćao vrmđalihro v Rađovl]ici naganja Salostno vest, da je dne 18. julija 1916, na Begunjšici smrtno ponesre-čil njih predstojnik, gotpod Ivan Korbar o« kr« ffiiuiiični komisar. Pogreb bode dne 20. juli ja t. l.t ob 5. uri popoldne. V RADOVLJIO, dne 19. julija 1916. 163. §tcv. .SLOVENSKI NAROD-, dne 19. jttlija 1910. otran o. Cleenec z boljše rodbine se spre|me takoj f trft)TlM i ffftlanterl|sktai ta trttalm blagt>m. 2190 Naslov ▼ uprav. »Slov. Naroda«. Zatekel se Je otčJI (vt>lčjl) PES z zavratalkom in konopcem« IOdda naj se proti dobri nagradi v Ho-__________trta Union. 2253 Onda ao xa takol lop I O K 9 I pripraven za trgovino 2271 na Starem trgn št. 15. r Išče se == /Ontonsiinje veŠča slovenske in nemŠke stenogra-fi-e, strojepisja, ter vseh pisarniških del. Ozira se samo na boljŠo, prvovr-5tno moč, Por udbe po*:I*?ijo nai se na „poštu! pređal št. 149". 2265 Usrmuf Hino najboljSe Kakovosti se dobi v sod- čkih od 56 litrov naprej po pri- raerno nizki ceni pri 1949 BILRosnor&Co. v Ljubljani. : odeje : nove ali stare. MIIIMJII JEŽEKV Pellanska cesU ftL U, MwM.aM. 2274 Tvrdka z mešanim blagom na deieli sprejme 2 krepka 2263 učenca 8 primerno šolsko izobrazbo. Hrano in stanovanje imata v hiši. Naslov pove uprav. »Slov. Naroda«. 80 hl izvrstnega, belega VINA po K 1*40 liter proda skupaj Franjo Peterkovič, Pregrada, postala Rogatec. 2253 Proda se samo osebno, ne po vzorcih. Samim mu jai". Po velikem truda se mi je posrećilo doseči zopet večjo množino Sartileve molie „Hssin" ter s tem obveŠČam vse svoje cenj. naročnilce, da se blizajo prazniki in nai nobedea ne odla^a z narobili na zadnie cni, ker jaz moram vse nfc. ,i.wnic ».ooe.000 tron, n Stritapjeva ulica štev. 2. **""-* fo"'» «""^«'« «.qoo-ooq i.ro«. Poslovalnica c. kr. avstrijske državne razredne loterije. Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Sprejema vloge na tajlilco in na toteci rataa in p obre«tuje po 4/2/0 čistih. *v» r*ntnine od vlog na kojižice plača banka sama. ■-»~«i. vvfaiB T|etatk*v t mk drtavah, IsvrtaM 4«|oo«a* ta —|fc»l—f|«. F ( i 3 — Modni satot^ — jm I fr {I S Marija Šat%l- Sjabjjang, židovska alka št sm\i i ■ * S gOJ* ođprto skladište nasproti štev. 7 ^Hl W §* |W I I M ffriporoča cenjenhn damom in gospicam svojo bogato izbero najokusneje nokitenih svilenih klobukov ^ **' W i J Ml in glamnikov> vedno novM dunajskih modelov, praznih oblik prcovrstnih tovarn in najmodernejšfga nakita. ■ | h| J Ž Ol Popravila po želji. Stalni klobukt vedno v zalogu Zunanja naročUa obratom pošte. Oj ^* fu ocNjuwwwwwwWWWW Z'^m7^r^mr^mT^r^mT^mr^wr^mr^mrTmY^mr*imr^mr