ZDRUŽENJE ZA ESPERANTO SLOVENIJE SLOVENIA ESPERANTO-LIGO INFORMACIJE INFORMOJ Leto / jaro 22, št. / n-ro 1 februar / februaro 2017 Uvodnik Frontartikolo Letargijo in samozadostnost slovenskih esperanti-stov je treba nekako pregnati in pretrgati. Vso sedanjo, kar pohvalno, dejavnost poganja in vleče kakih petnajst oseb, ki pa nimajo neskončne zaloge energije in opti-mizma. Izvršni odbor ZES si je v ta namen zastavil za prvo polletje leta nekaj zahtevnih nalog. Poleg rednih skupščin in občnih zborov še organiziranje esperantske konference Alpe-Jadran ter posvetovanje o problema-tiki esperantskega gibanja v Sloveniji. Nujno pa je treba prebuditi in za sodelovanje animirati še nekaj že znanih esperantistov in pridobiti več mlajših prijateljev espe-ranta ter jih uvesti v organizirano delo. O.K. Iz dejavnosti ZES El la agado de SIEL Zamenhofov dan v Ljubljani Esperantsko društvo Ljubljana je v sodelovanju z Združenjem za esperanto Slovenije pripravilo proslavo 157. obletnice rojstva tvorca esperanta L. L. Zamen-hofa, Dneva esperantske knjige in Svetovnega dneva človekovih pravic. Prireditve se je v soboto, 17. decem-bra 2016 ob 10. uri v prostorih mestne četrtne skup-nosti Center na Štefanovi 11 v Ljubljani udeležilo 33 oseb iz Slovenije, Italije in Poljske. Bogat in raznovrsten program je povezovala predsed-nica EDL Nika Rožej: 1. Pozdravni nagovor predsednika ZES – Janez Zadravec 2. Prevod v slovenščino madžarske ljudske pesmi Zime-zum iz esperanta (Hundo estas bona besto v prevodu Paula Balkanyia) – Janez Jug 3. Deklamacija pesmi Ivane Vatovec Jaz vem / Mi scias – Anton Mihelič 4. Rokopis razširjenega slovensko esperantskega slovarja Mice Petrič – Janez Jug 5. Recitacija prevoda pesmi Otona Župančiča Veš poet svoj dolg / Cu suldon scias vi, poet'? – Tomaž Longyka 6. Deklamacija pesmi Ivane Vatovec Bela krajina / Blanka pejzago – Reneja Mihelič 7. Deklamacija pesmi Slavka Janevskega v esperantu (prevod Božidar Vančik) Amon por la amo – Nika Rožej 8. Pesem Tiborja Sekelja Je kies nomo? (iz knjige Kolektanto de cielarkoj) – skupno branje na pobudo ILEI ob Dnevu esperantske knjige – Ostoj Kristan 9. V čast Boba Dylana (esej v esperantu o prevodih pesmi Blowin' in the wind) – Tomaž Longyka 10. Pozdravni nagovor predsednice TEA – Edvige Tantin Ackermann 11. Obuditev spominov na Esperantski pevski zbor – Roman Habicht. Udeležence je pozdravil predsednik ZES Janez Zadravec Predsednica tržaškega društva gospa Ackermann po tradiciji ni prišla praznih rok. Knjižnici ZES je podarila zanimivo knjigo Kiam ekfloras la migdalarbo…, ki jo je TEA izdala oktobra 2015 in vsebuje pesmi 7 tržaških avtorjev v lokalnem italijanskem narečju in esperantu. Še eno knjižno darilo je namenila Antonu Miheliču kot vzpodbudo za njegove rekordne pohode na goro Sveti Vid pri Čatežu. Z zadovoljstvom je potrdila dolgoletno prijateljstvo s slovenskimi esperantisti in vedno nove oblike sodelovanja. Po strokovnem in kulturnem programu je bilo prija-teljsko druženje ob prigrizku in pijači, nekateri gostje pa so si šli ogledat s soncem obsijano staro mestno jedro. Tradicionalno druženje esperantistov smo izkoristili tudi za priložnostno razstavo del in priznanj slovenskih avtorjev z natečaja za slike z dvojezičnimi (Esperanto in nacionalni jezik) napisi »Angelo Soranzo 2016« v Trstu, ki ga je že tretjič organiziralo društvo TEA. Prvič v zgodovini esperantskega gibanja v Sloveniji je proslavo v celoti posnel z video-kamero naš novi član Andrej Žumer – Skribas in jo objavil na spletišču Youtube. Posnetek, ki traja 44:51 minut in obsega vse točke uradnega in kulturnega dela programa ter omogoča tudi pogled na razstavo slik in občinstvo, je javen. Na voljo je na spletni povezavi https://www.youtube.com/watch?v=xHdejAOEQoY&t=549s. Ogled posnetka je zanimiv tako za udeležence proslave kot tudi za tiste, ki so jo zamudili. Več o likovni razstavi »Angelo Soranzo« lahko prebe-rete v poročilu o obisku v Trstu v rubriki Iz dejavnosti EDL / El la agado de ESL, več o novih prevodih pesmi, ki so bile recitirane v programu prireditve, pa v rubriki Leposlovni kotiček / Beletra angulo v tej številki našega biltena. O.K. Jernej Lindič je goste iz Italije vodil na ogledu mesta Doberdo La primilita romano de la slovena popolo Novembra lani je v Mariboru izšel prevod romana Lovra Kuharja - Prežihovega Voranca Doberdob v espe-ranto. Prevajalec je Vinko Ošlak, nedvomno najbolj plodovit slovenski esperantski publicist. Izdajatelja zajetne knjige na 389 straneh v trdi kartonski vezavi z naklado 200 izvodov sta Prežihova ustanova Ravne na Koroškem in Esperantsko društvo Maribor. Prevajalec je dopolnil prevod romana s svojimi opombami pod črto ter daljšim opisom življenja Lovra Kuharja in razmer, v katerih je nastajal roman ter končno doživel objavo. Jezikovno je prevod pregledal znani madžarski esperantist József Horváth. Vojni roman Doberdob, ki je za Slovence kultna knjiga in je bil preveden že v več svetovnih jezikov, je ugledal luč sveta tudi v mednarodnem jeziku esperanto. To je pomemben mejnik za slovenske esperantiste in velik prispevek k širjenju poznavanja slovenske kulture in zgodovine ter Prežihovega Voranca kot umetnika. Ta izid knjige je velik kulturni dogodek tudi za vso domačo kulturno srenjo. Vinko Ošlak pa ni zaslužen le za avtorstvo pri tem pomembnem prevodu, opravil je tudi veliko večino organizacijskega dela za izid in našel sponzorje za neizogibne stroške. Za govorce esperanta, ki jih je po vsem svetu dva do tri milijone in njihovo število v zadnjem času po zaslugi brezplačnih spletnih aplikacij hitro narašča, je branje privlačnega romana v esperantu najbolj neposredna pot spoznavanja z literaturo, ki je sicer težje dosegljiva. Soizdajatelja in vsi avtorji imajo neprofitni cilj razširja-ti védenje o slovenski kulturi v svetu in utrjevati espe-rantsko gibanje, zato so podarili večino naklade sloven-skim esperantskim organizacijam. Tako so domači esperantisti dobili brezplačno dobro esperantsko čtivo, prav tako pa bomo podarili posamezne izvode svojim prijateljem v tujini ter raznim esperantskim knjižnicam v mnogih državah po svetu. Prevajalec Vinko Ošlak je predstavil svoje novo delo na dobro obiskani prireditvi na Gradu Ravne 9. decembra, nato v okviru proslave Zamenhofovega dne 10. decembra v Mariboru, pa tudi v intervjuju za mariborski Večer 20. decembra. Obvestilo o izidu knjige je izšlo tudi v dnevniku Delo v rubriki Književni listi 27. decembra 2016. O.K. Podpora esperantu na OŠ A. Ukmar Koper Osnovna šola Antona Ukmarja Koper je zadnja leta edina v Sloveniji, kjer redno poteka interesna dejav-nost Esperanto. Vsako leto okoli 20 učencev izkoristi možnost učenja mednarodnega jezika. To je mogoče, ker je eden od učiteljev na šoli agilen esperantist. Zametek zbirke v knjižnici OŠ A. Ukmarja Koper (Foto P.G.) Dober zgled in nove izkušnje so privedle do zanimive pobude v šolski knjižnici. Postavili so kotiček, knjižno polico za esperantsko literaturo. Prve knjige sta darovala učitelj Peter Grbec in Združenje za esperanto Slovenije, pa tudi šola je kupila prvi naslov: slikovni slovar Mil unuaj vortoj. Cilj šolske knjižnice je, da bi imela največjo zbirko mladinske esperantske literature med vsemi osnovnimi šolami v Sloveniji. Zato izkorišča-mo to priložnost, da javno povabimo vse, ki imajo primerne odvečne knjige, da jih podarijo šolski knjižnici (učbenike, slovarje, mladinsko literaturo, stripe in podobno). Naslov za pošiljanj je: Peter Grbec, OŠ Antona Ukmarja Koper, Pot v gaj 2, 6000 Koper. Združenje za esperanto Slovenije zadnji dve leti podeljuje knjižne nagrade najprizadevnejšim udeležencem interesne dejavnosti Esperanto na tej šoli. Upamo, da bomo lahko podobno pomagali krožkom še na več osnovnih in srednjih šolah po vsej državi. O.K. Tretja redna seja IO ZES Tretja redna seja, in prva v letu 2017, IO ZES je bila 28. januarja v Ljubljani na Štefanovi 9. Prisotni so bili 4 člani IO in predsednik NO ZES. Manjkajoči člani odbora so predhodno izrazili svoja stališča in predloge k pred-loženim vprašanjem in gradivom. V večurni tvorni raz-pravi so bili sprejeti nekateri nujni sklepi in usmeritve za nadaljnje delo. Eden od sklepov bo v skladu s statutom predložen skupščini ZES v potrditev. Določen je bil datum letošnje redne skupščine ZES, ki bo v soboto, 18. marca v Ljubljani. Odbor je tudi pripra-vil predlog programa dela ZES za leto 2017. Program dela vsebuje tudi dve pomembnejši izredni prireditvi in sicer posvetovanje o problematiki esperantskega giba-nja v Sloveniji, ki bo predvidoma meseca maja na Pol-ževem, ter 19. esperantsko konferenco Alpe – Jadran, ki bo verjetno 22. in 23. aprila v Brežicah. Torej spo-mladi vsak mesec po ena prireditev, ki zahteva skrbne priprave in daje možnost za srečanja in sodelovanje. Predsednik ZES bo EEU obvestil, da bo Zlatko Tišljar predstavnik ZES v skupščini EEU za obdobje 2017 – 2020. Ta predlog IO ZES mora skupščina ZES naknadno potrditi. Sicer pa bo ZES nadaljeval pobudo za sprejem dopolnjene Deklaracije o jeziku in bo v ta namen Anton Mihelič s pomočjo ostalih članov Odbora pripravil ustrezen članek in ga poslal v objavo v Europa bulteno. Vloga na Ministrstvo za kulturo za pridobitev statusa organizacije v javnem interesu še ni bila oddana in je še vedno aktualna. Zaradi aktualnosti bo dopolnjena s poročilom in programom dela z letošnje skupščine ZES, vključujoč povzetke dejavnosti kolektivnih članov ZES. Na seji odbora je bilo govora še o vrsti informacij in predlogov, med njimi o pripravi članka, ki naj bi sezna-nil bralce z najpomembnejšimi viri za poznavanje aktu-alnega esperantskega gibanja v Sloveniji. Zanimiva je tudi ponudba za sodelovanje pri izdaji slikovnega slo-vensko-esperantskega slovarja založbe iz Hoč – pred-hodne razgovore bo opravilo EDM. O.K. Renkontigo de du generacioj Je la fino de januaro 2017 la 94-jara Sonja Tavčar kaj la 37-jara Peter Grbec, du instruistoj de Esperanto en apudmara regiono de Slovenujo, renkontigis en la maljunulejo de Koper. Ilia konversacio estis en flua Esperanto. Ili konsentis, ke instruado de Esperanto sangis, sed la ideo de amika kompreno inter homoj restis. Sonja Tavčar kaj Peter Grbec dum la renkontigo (Foto N.R.) Ili farigis esperantistoj malsame. S-ino Sonja vidis afison pri kurso de Esperanto, gin partoprenis kaj en la jaro 1955 sukcesis ce la ekzameno. S-ro Peter en mez-grada lernejo dum la leciono de la angla lingvo legis pri Esperanto kaj decidis lerni gin. Per interreto li sukcesis lau la Brazila metodo en la jaro 2006. Ili ambau konsentas, ke la slovena esperanta lerno-libro de Rudolf Rakuša estas metodike tre bona kaj tiel pensas ankau eksterlandaj spertuloj. Sonja menciis, ke si konis Rudolf Rakuša persone, kaj Peter enviis sin pro tio. Intertempe oni ekhavis kelkajn novajn lernolibrojn por Esperanto. Ekzemple, la kvarjara filino de Peter satas diri nomojn de bestoj kaj ajoj el la libro »Mil unuaj vortoj en Esperanto« (la angla eldono en 2004). En Sečovlje Sonja instruis Esperanton antau proksi-mume 45 jaroj kaj si patoprenis kun gelernantoj somerajn lernejojn en Primošten kaj en Hungarujo. Peter Grbec instruas kelkajn jarojn en la elementa lernejo Anton Ukmar en Koper. Tie dudek gelernantoj tra la angla lingvo per interreta aplikajo Duolingo helpe de tabuletoj progresas en la angla, en Esperanto kaj ankau en la slovena lingvoj. Ni deziras al Sonja Tavčar kaj al Peter Grbec ankorau multe da gojo kun Esperanto kaj en rilatoj, kiujn ili havas kun amikoj el diversaj landoj de la mondo. N.R. Pri la slovena versio de ci tiu artikolo bonvolu legi la pagon 12. Iz dejavnosti EDL El la agado de ESL Obisk v Trstu Letošnje proslave Zamenhofovega dne v Trstu smo se udeležili tudi trije slovenski esperantisti. V torek, 13. decembra, ob 17. uri se nas je zbralo v prostorih TEA 16 udeležencev iz Italije, Slovenije, Poljske in Pakistana. Zaradi bolezni je manjkal g. Pleadin iz Hrvaške, ki je tudi imel na programu krajše predavanje. Najprej je predsednica društva Edvige Tantin Acker-mann spregovorila o subjektu proslave – mojstru esperantskega gibanja L.L. Zamenhofu. Nato je Peter Grbec predstavil svoje izkušnje s poučevanjem espe-ranta na OŠ Antona Ukmarja Koper s pomočjo spletne aplikacije Duolingo. Pri tem je uporabil power-point predstavitev in predavanje, s katerim je nastopil na konferenci SIRikt v Kranjski Gori septembra 2016, seveda tokrat v esperantu. Vse prisotne je pozdravil esperantist in član vodstva Esperantske zveze Pakistana. Prikazal je stanje esper-antskega gibanja v svoji državi in metode, kako se po-vezujejo s somišljeniki v sosednjih in bolj oddaljenih državah. Nato pa sem jaz prikazal pristope in pripomo-ček za predstavitev esperanta za neesperantiste raznih starosti in izobrazbe, ki jih uporabljamo v ZES in EDL. Večina udeležencev proslave v Trstu (Foto TEA) Moje predavanje je bilo povezano tudi z darilom ZES za TEA. Za knjižnico TEA smo prinesli s seboj še »topel« izvod romana Doberdob v esperantu, za propagiranje esperanta pa smo društvu izročili esperantsko verzijo naše standardne power-point predstavitve esperanta, ki jo je mogoče hitro prilagoditi za italijansko (ali katero koli drugo) publiko. Naš obisk pri TEA smo izkoristili še za ogled razstave izdelkov 3. natečaja za slike v poljubni tehniki z dvoje-zičnimi napisi (esperanto in nacionalni jezik) »Angelo Soranzo 2016.« Natečaj je imel dve kategoriji udele-žencev: otroke do 14 let in vse starejše osebe. V mlajši kategoriji so bila razstavljena tudi dela učencev OŠ Simon Jenko Kranj: Gal Dagarin, Gaja Gena, Benjamin Ključanin, Lara Lapajne, Maj Soklič, Madlenka Zore Pokorn in Jaka Zupanc (mentorica Stanka Prezelj). V kategoriji starejših sta bili dve deli iz Slovenije: Karmen Jančar in Milenke Houška Pavlin. Sicer pa so bili udele-ženci poleg Italije še iz Subotice in Sente iz Srbije. Razstava vseh izdelkov udeležencev tega natečaja je bila v prostorih TEA od 2. decembra, 9. decembra pa je bila podelitev nagrad in priznanj. Izdelke večine sloven-skih udeležencev smo po končani proslavi odnesli s seboj in tako pospešili in pocenili postopke vračanja del. Te iste slike smo nato postavili na ogled še udele-žencem proslave Zamenhofovega dne v Ljubljani, 17. decembra na Štefanovi 11. O.K. Iz dejavnosti KEP El la agado de EKP KEP kot območna sekcija ZES Ohranjamo rubriko, posvečeno dejavnosti esperantistov iz Posavja, ker podpiramo lokalno organizira-nost v neformalnih skupinah, ki nastopajo kot območne sekcije ZES ali katerih drugih kulturnih, vzgoj-nih, ljubiteljskih in podobnih dru-štev. Za navezavo stikov in spremljanje dejavnosti esperantske sekcije Posavje lahko uporabite spletno stran http://www.antonmihelic.com/ in tam navedene povezave. cid:image002.jpg@01CE1348.33266390 Krožek esperanta v Ljubljani Na pobudo in po začetnem navezovanju stikov Andreja Žumra se je Anton Mihelič z mestno knjižnico Ljubljana dogovoril za organiziranje začetnega tečaja esperanta v Ljubljani v obliki študijskega krožka. Krožek "Z esperantom v svet" bo potekal v enoti Mestne knjiž-nice Ljubljana v Fužinah od 16. februarja do 26. aprila, v trajanju 20 pedagoških ur, po 1x2 uri tedensko. Krožek je brezplačen, edini pogoj je članstvo v knjižnici. Prijave je zbirala knjižnica do 10. februarja, prijavilo se je 13 oseb. Tečaj temelji na načelih in pravilih, ki veljajo za študijske krožke: vzajemnost učenja in enakopravnost sodelovanja, aktivnost vseh, skupinska dinamika, pestrost načinov dela, ključna je vloga mentorja. Prvo predavanje krožka v knjižnici Fužine Tečaj vsebuje: spoznavanje temeljnih pojmov in zgodovine esperanta s posebnim poudarkom na letošnjih okroglih obletnicah v esperantskem gibanju, osnove slovnice, pogovor, branje, pisanje, prevajanje, šaljive pregovore, igro in celo petje. Udeležencem bodo razloženi možni načini učenja esperanta, tudi z uporabo sodobnih e-tečajev in drugih pripomočkov. Predstavljen bo podroben program in način dela. Uporabljeni bodo sprotni učni listi, računalniška projekcija in druga pomagala. Obvezno bo tudi delo doma, ki pa ga bomo na vsakem srečanju kritično analizirali. Udeleženci bodo imeli priložnost tudi kupiti razpoložljive učbenike in slovarje. Napredovanje v znanju jezika bodo preverjali med potekom krožka in tudi na koncu. Krožkarji bodo imeli možnost izdelovanja raznih učnih pripomočkov in izdelkov za morebitno mini razstavo. Po možnosti bomo povabili tudi kakšnega od slovenskih ali tujih esperantistov. Na koncu se bodo krožkarji predstavili z doseženim znanjem, razdeljena pa bodo tudi potrdila o zaključku krožka. A. M. Pregled dejavnosti v Brežicah Poročilo o dogajanju na področju esperanta v posav-ski regiji v letu 2016 podaja predvsem podroben pre-gled dejavnosti Antona in Reneje Mihelič. Prikazuje tudi objave na njunih fb-profilih. Zajema tako vseslo-vensko pomembne dogodke kot na primer srečanje esperantistov na Lisci kot tudi zasebna srečanja in objave na fb-spletišču. Dostop do tega delno zaseb-nega, delno pa društvenega poročila je na spletni strani http://www.antonmihelic.com/ v rubriki Aktualne informacije s področja gibanja za esperanto. Tako poročilo bi si moral sestaviti vsak zase, ne z namenom objave, ampak zato, da bi ga primerjal s poročilom Antona in Reneje. Pri tem bi vsakdo lahko našel nove ideje in vzpodbude za večjo lastno dejav-nost. O.K. Iz dejavnosti EDM El la agado de ESM esperanto_maribor_logo_stran Kratko poročilo o volilni skupščini Volilne skupščine EDM se je v sredo, 15. februarja na Meljski cesti 37 v Mariboru udeležilo 17 članov društva. V osrednji točki so bili izvoljeni v predsedstvo: Mario Vetrih – predsednik, Melita Cimerman – podpredsed-nica, Vita Sklepič – sekretarka in člani Maja Cimerman, Davorin Jurač, Aleksander Pistor in Janko Štruc. Nad-zorni odbor je bil izvoljen v sestavi Milan Jarnovič – predsednik in člana Karmen Lešnik in Klaus Nekrep. Volilna skupščina EDM med delom (Foto: Z.K.) Zamenhofov dan 2016 v Mariboru Skupinska slika (Foto: Z.K.) Proslava Zamenhofovega dne je bila letos v Mariboru 10. decembra v dvorani Mestne četrti Center na Melj-ski cesti 37. Zbrali smo se v lepem številu, 34 maribor-skih esperantistov in gostov s Koroške, iz Posavja in Ljubljane. Udeleženci proslave v Mariboru (Foto: Z.K.) Program smo začeli z recitacijo pesmi Ivane Vatovec v slovenščini in esperantu. Recitiral je Anton Mihelič. Prisotne je pozdravil tudi Janez Zadravec, predsednik Združenja za esperanto Slovenije. Naša gostja, gospa Jerneja Jezernik nam je najprej predstavila pisateljico Almo Maximiliano Karlin. V nadaljevanju nam je gospod Vinko Ošlak spregovoril o svojem prevodu knjige Prežihovega Voranca Doberdob v esperanto. Zlatko Tišljar je prebral pesem Je kies nomo Tiborja Sekelja. Program je zaključila gospa Reneja Mihelič z recitacijo pesmi Ivane Vatovec v slovenščini in espe-rantu. Predavatelja sta odgovorila še na več vprašanj (Foto: Z.K.) Podrobnejši opis nekaterih točk programa je na sple-tišču EDM, prav tako poimenski seznam udeležencev proslave in bogata galerija fotografij iz rok Zdravka Kokanovića. Uporabite lahko neposredno povezavo http://esperanto-maribor.si/zam-dan-2016/. M.V. Esperanto v 12 lekcijah Na razpolago je nov spletni tečaj esperanta v sloven-ščini. Temelji na zagrebški metodi pouka na podlagi 500 najpogostejših besed. Prednost sedanje spletne aplikacije je njena preprostost za uporabo, kar odprav-lja slabosti zadevnega tiskanega učbenika. Soavtor Zagrebške metode in tudi spletne verzije učbenika je mag. Zlatko Tišljar, pomagal pa mu je še en član EDM Milan Jarnovič. Dostop s povezavo http://learn.esperanto.com/sl/ uporabnika postavi na začetno točko brezplačnega tečaja. Ni potrebna registracija, samo klik na Začetek. Tečaj je sestavljen iz 12 lekcij, od katerih vsaka vsebu-je besedilo lekcije, slovnična pojasnila in 3 vaje. Tečaj je prijazno programiran, pomaga pri odkrivanju napak in ponavljanju težjih delov snovi. Vsebuje tudi skromen slovarček k snovi tečaja. Govorne dele v esperantu prijetno za uho izvaja Emilio Cid, torej s španskim naglasom. Aplikacija je trenutno na razpolago v 18 jezikih, med njimi tudi v angleščini, nemščini, španščini ter hrvašči-ni, za 13 dodatnih jezikov pa je v fazi testiranja, na primer v ruščini, češčini in italijanščini. O.K. Iz dejavnosti ŽED El la agado de FES Vabilo na občni zbor: Vse člane Železničarskega esperantskega društva Maribor in prijatelje esperanta vabimo na redni društveni zbor, ki bo v soboto, dne 11. marca 2017 v Mariboru v prostorih Mestne četrti Radvanje, s pričetkom ob 11. uri in z običajnim dnevnim redom. Prijave za udeležbo pošljite na e-poštni naslov: karl.kovac@amis.net, ali po pošti na: Esperanto – ŽED, Varlovo naselje 2, 2000 Maribor, ali na mobilni tel. 041 909 266. Člani bodo vabilo prejeli po klasični ali elektronski pošti. Vljudno vabljeni! Vodstvo ŽED Maribor Sodelovanje na natečaju TEA za dvojezična dela na temo »Mir« V septembru 2016 smo na sedež TEA v Trstu posredovali sliko Pozdrav miru v svet s slovenskih travnikov / Saluto de paco al mondo el slovenaj herbejoj navdušene prijateljice esperanta in slikarke Milenke Pavlin Houška iz Maribora. Podelitev priznanj je bila v začetku decembra. Umetnica obljublja tudi učenje esperanta, vendar se v tem času še izpopolnjuje prav v italijanščini. Milenka Pavlin Houška: Saluto de paco al mondo… Slika je bila razstavljena tudi na proslavi Zamenhofo-vega dne v Ljubljani skupaj s slikami učencev OŠ Simona Jenka Kranj, ki so prav tako sodelovali na natečaju v Trstu. K.K. Komentiramo Ni komentas Rekomendoj por publika prezento de esperanto La plenumkomitato de SIEL dum la lasta kunsido pritraktis ankau tiun temon. Kauzo estis unuflanke pasintjara sukcesa prezento respektive informado (du revuoj kun pli ol cent mil legantoj, tri prezentoj en radioj kaj ses artikoloj en diversaj gazetoj), kaj aliflanke pro la cijaraj jubileoj kredeble pluraj prezentoj. Kaj facile ni konstatis, ke lauproverbe ciuj homoj scias cion, sed unuopuloj neniam sufice! Tial ni formulis sekvajn rekomendojn. Unue oni devas diferenci inter skriba prezento, kiun oni antau aperigo povas korekti, kaj parola prezento, kiu rekte informas auskultantojn. Precipe tiu dua formo postulas parolkapablon (retorikon) kaj enhavoscion. Kiel helpon por retoriko ni rekomendas la libron Retoriko de Ivo Lapenna (sed ankau aliaj libroj troveblas). Enhavoscio pri esperanto postulas konsideron de la aspektoj movadhistoria, kultura, idea kaj kompreneble lingvofaka. Tiucele ni rekomendas libron Esperanto en perspektivo de Ivo Lapenna kaj ciujn tri dokumentojn de SIEL (Esperanto in jezikovna demokracija, Prispevki za zgodovino…, Ljudje in dogodki…). Tamen la plej facila devus esti – almenau por generala publiko – prezento de la lingva aspekto de Esperanto. Kaj ni nepre ne forgesu pristudi kaj adekvate prezenti ligon inter Esperanto, lingva politiko, lingva demokratio kaj homaj rajtoj. Tiuj aspektoj farigas ciutage pli gravaj. J.Z. Leposlovni kotiček Beletra angulo Zime-zum Teksto kaj melodio estas hungara porinfana popol-kanto, esperantigita de Paulo Balkányi. La unuaj du strofoj estis publikitaj en Esperanto 1 – Internacia ler-nolibro por la lerneja junularo, Budapest 1972, pago 47. Je melodio de ankau origine serca hungara popola kanto naskigis serio da 22 strofoj en Esperanto, kvazau esperantaj popolkantoj. La teksto aperis en Kantaro.ikso.net http://kantaro.ikso.net/zime-zum kaj Turista kantaro (http://egalite.hu/turista/zime%20zum.htm). Hundo estas bona besto, La dimanco estas festo; Zime-zum, zime-zum, la dimanco — bum-bum-bum. Se vi havas kapdoloron, Tuj alvoku la doktoron; Zime-zum, zime-zum, la doktoron — bum-bum-bum. Pluaj strofoj: Sub la arbo la gorilo, Sur la bordo krokodilo; Zime-zum, zime-zum, krokodilo — bum-bum-bum. Dekstre kusas jen la plumo Kaj maldekstre ho la gumo; Zime-zum, zime-zum, Ho, la gumo — bum-bum-bum. Ec se estus pluva, venta, Vi nur estu diligenta! Zime-zum, zime-zum, diligenta — bum-bum-bum. Toldi estis tre kuraga Kaj Zamenhof homo saga; Zime-zum, zime-zum, homo saga — bum-bum-bum. El cielo falas pluvo, Goje kvakas ran' en kuvo; Zime-zum, zime-zum, ran' en kuvo — bum-bum-bum. Mi ja volas hejmeniri, ,,Bonan nokton" devas diri; Zime-zum, zime-zum, devas diri— bum-bum-bum. Nun sekvos la lasta strofo, Ne okazu katastrofo; Zime-zum, zime-zum, katastrofo — bum-bum-bum. Ne ridetu tiel stulte, Mi ne kantas jam pli multe; Zime-zum, zime-zum, nun mi finas— bum-bum-bum. Slovenigis Janez Jug: Pes zares je dober paznik, ob nedeljah pa je praznik. Zime-zum, zime-zum, ob nedeljah — bum-bum-bum. Če v trebuhu te črviči, pa zdravnika brž pokliči. Zime-zum, zime-zum, pa zdravnika — bum-bum-bum. Nadaljnje kitice: Pod drevesom je gorila in na bregu krokodila. Zime-zum, zime-zum, krokodila — bum-bum-bum. Tam na desni so peresa in na levi so drevesa. Zime-zum, zime-zum, so drevesa— bum-bum-bum. Če bo jutri dež in veter, ti le bodi priden Peter! Zime-zum, zime-zum, priden Peter — bum-bum-bum. Toldi bil je res pogumen, Zamenhof pa človek umen. Zime-zum, zime-zum, človek umen — bum-bum-bum. Ko z neba vse dež namaka, žab je polna vsaka mlaka. Zime-zum, zime-zum, vsaka mlaka — bum-bum-bum. Moram zdaj domov hiteti, »Lahko noč« prej zaželeti. Zime-zum, zime-zum, zaželeti — bum-bum-bum. Zdaj sledi še zadnja strofa, da ne pride katastrofa. Zime-zum, zime-zum, katastrofa — bum-bum-bum. Nočem butastega smeha. Tu se moja pesem neha. Zime-zum, zime-zum pesem neha — bum-bum-bum. Oton Župančič: Cu suldon scias vi, poet'? Esperantigis Tomaž Longyka la 14an de septembro 2016 »Cu suldon scias vi, poet'? Mankas la vort'? Kial silentas la kord'? En mondon jetu vi poemon por hodiaua uzo skandota en tutmonda difuzo!« »La suldon scias mi, doloregas la kor'; malfermu, gorgo, vin al mi, lupece bojos mia angor', montpinte kvarpiede mi staros, en rokojn singulte mi knaros. Sur Mežakla mi staros, mian kanton kriegos, Blegoš gin audos, Krim ehe resonos, mi gin en ventojn disjetos, unu gin Pohorjen portos. Kantu forst' kaj mont', bruegon faru ni; kune, subprematoj, vi kun mi en unu front', malnovajn rajtojn ni kriegu, krepuskan vintron trakriegu. Printempo iam venos kaj brila auror'; casistojn lupa hor' finbuci ekiros; rapidu trans Savon, nagu trans Dravon, denton por dento, por kapo la kapon!« Tomaž Longyka: Cu la poemo Gi svebas en la vent' estas pinta literatura artverko? Neatendite kiel fulmo el klara cielo eksonis lastokto-bre la novajo, ke la kantautoro kaj poeto Bob Dylan ri-cevis la ci-jaran Nobel-premion pri literaturo. Mia sur-prizo estis kompleta. Gis nun mi konis Bob Dylan nur nome, kiel unu el la plej famaj kantautoroj de la nun-tempo. Mi sciis tute nenion pri liaj poemoj kaj pri li kiel pinta poeto. Sed, mi diris al mi cifoje, svedoj estas pru-dentaj homoj, Sveda Rega Akademio ja scias, al kiu gi aljugis la rekonon de la unua inter la poetoj de la mondo. Kaj mi ripete kaj ree auskultadis lian plej faman poe-mon / kanton, kiun mi jam dum multaj jaroj fajfadis por mia plezuro – la poemon Blowin' in the Wind. Tralegante nun ankau la tekston de la poemo, mi kiel tradukisto de poezio slovenen kaj esperanten spertis la poemon tiom intense kaj intime, ke mi entuziazmege kaj kun granda guo, egala al la respondeco per tio alprenita, gin transpoeziis en la lingvon de mia patrino. Kial la poemo tiel profunde tusis min? Unue pro sia enhavo. Sed ankorau pli pro la maniero, kiel la poeto tiun enhavon genie prezentis per poeziaj rimedoj. Pri la enhavo, kian Prešeren mutatis mutandis genie prezen-tis al slovenoj kaj al la tuta mondo en la maniero de inspira tosto, ankau Dylan en sia unika maniero en tiu inspira (ne protesta!) poemo ne plendas, ne skanda-ligas, ne lamentas, ne kritikacas, ne primokas, ne minacas kaj ne alvokas al batalo en la kverelema stilo de trinkeja bufedo; neniun li persone au kolektive kritikas au alimaniere atakas, kontraue, li vekas, inspi-ras al pripenso ciujn homojn, la kulpulojn, la viktimojn kaj la pasivan plimultegon. Tion li faras ekstreme pace-me, en la stilo de Gandi, starigante al ni nau efikajn, trafegajn retorikajn demandojn, en kiuj li ampleksas la tutan sagrenon de la nuna mondo kaj invitas nin trovi respondojn ni mem. Li signalas, ke la respondoj estas tie ci, tute proksime, ili svebas en la vento cirkau ni, ene de la atingodistanco de nia mano, kiu povas tuj kapti ilin, kiam gi estos preta. Kantautoro Robert Zimmermann, kun arta nomo Bob Dylan, publikigis la poemon en la jaro 1963, kiam li agis 22 jarojn. Melodion por gi li prenis kaj arangis lau la gospelo de afrousonaj nigruloj No More Auction Blocks (Neniam plu sklavaj aukcioj). La tiama socia atmosfero en Usono (marsoj de la nigrula Movado por civitanaj rajtoj kaj protestoj kontrau la milito de Usono en Vietnamujo) inspiris la poeton dedici la poemon al paco, milito, libereco, frateco, egalrajteco kaj al funda-mentaj homaj rajtoj, do ne nur al la plej gravaj politikaj temoj de sia lando, sed al temoj, kiujn en la sesdekaj jaroj de la pasinta jarcento la tuta mondo denove starigis en la politikan fokuson. Mallonge, la poemo farigis himno de la batalantoj por homaj rajtoj unue en Usono kaj baldau gi estis adoptita de la tuta mondo. Pri kio parolas la poemo? En la 1a strofo: Kiom longe homo devas suferi kaj kiom da protestaj politikaj kunvenoj li/si devas orga-nizi, por ke la potenco rekonu al la homoj ilian dignon kaj ciujn derivitajn homajn rajtojn? Kiom da fojoj la homo devos ellasi aeren la blankan kolombon, por ke tiu povu pace ekdormi, car gi ne plu estos necesa, sur la Tero ja ekregis paco. Kaj kiom da tempo ankorau bezonatos, por ke la armiloj farigos neaktualaj kaj malpermesitaj. Respondo, amiko, gi svebas en la vent'. En la 2a strofo: Kiom longe povas ekzisti monto, antau ol gin forlavas la maro? Kaj kiom longe ni povas elteni evidentegajn maljustajojn, subpremegon, skla-vecon, por ke ni fine liberigu nin de la potencaj katenoj kaj la potencoj permesu al ni esti liberaj? Kaj kiom longe la homo, observante kaj vidante ciujn maljusta-jojn, per kiuj la regantaj elitoj afliktas la homaron, povas psike elteni la neelporteblan premon de sia pasiveco okaze de fremda, proksimula malfelico? Respondo, amiko, gi svebas en la vent'. En la tria strofo: Kiom da fojoj homo devas ripete audi, vidi kaj senti, kio estas justeco kaj homa digno, por ke li/si vere estu konscia pri ili; por ke li/si finfine ekkonsciu, ke la solvo estas en justa kaj pacama kunvi-vado de ciuj homoj sur la Tero? Kaj cu homo bezonas pli ol du orelojn por povi audi la ploron kaj gemon de kunhomo en sufero? Kaj finfine, kiom da kunhomoj ankorau devos morti, antau ol homo ekkonos, ke estis tro da ili, kaj li/si haltigos la perforton, la militojn kaj la murdadon? Je la fino de ciu strofo la poeto diras, ke li ne havas respondojn al la demandoj, kaj signalas, ke la respon-doj svebas en la vent'. Demandita, kion li pensis per tio, li klarigis, ke li ne povas diri ion alian ol ke la respondoj svebas en la vent'. Ci tiu artikolo en la slovena lingvo, akompanita de la angla originalo kaj de la slovena traduko de la poemo Blowin' in the Wind, aperis en la gazeto Delo la 10-an de decembro 2017, pago 18. Bob Dylan: Gi svebas en la vent' esperantigis Tomaž Longyka Kiom da vojoj trairi la hom' devas por esti la hom'? Kaj kiom da maroj transflugu kolomb' por dormi en sablo, paca dom'? Kaj kiom da fojoj plu pafu kanon', antau ol gin kondamnos la mond'? Respondo, amiko, gi svebas en la vent', respondo, gi svebas en la vent'. Kiom da jaroj povas dauri l'ekzist' de monto por droni en mar'? Kaj kiom da jaroj povas dauri l'ekzist' de homoj por libero sen bar'? Kaj kiom da fojoj povas turni sin for, simulante nevidon, homar'? Respondo, amiko, gi svebas en la vent', respondo, gi svebas en la vent'. Kiom ofte rigardu en supron la hom', gis la cielo jen vidigos sin? Kaj kiom da oreloj devas havi la hom' por audi la ploron de homin'? Kaj kiom da mortoj suficos al li por scii , ke nun estu la fin'? Respondo, amiko, gi svebas en la vent', respondo, gi svebas en la vent'. Bob Dylan: Tam v vetru lebdi Prevod Tomaž Longyka Koliko mora poti prehodit', da kdo za človeka velja? In čez koliko morij golob naj leti, da v pesku bo v miru zaspal? In kolikokrat mora top ustrelit', da prepoved njegova obvelja? Odgovor, prijatelj, tam v vetru lebdi, odgovor tam v vetru lebdi. Koliko let lahko traja obstoj goré, da jo spere v morjé? In koliko let lahko traja obstoj ljudi, da svobodo dobé? In kolikokrat lahko človek se stran obrne, češ, vidim pač ne? Odgovor, prijatelj, tam v vetru lebdi, odgovor tam v vetru lebdi. Kolikokrat mora ozret' se tja gor, da človek bo uzrl nebo? In koliko ušes mora človek imet', da jokat' ljudi slišal bo? In koliko mrtvih še, da bo spoznal: preveč je vseh smrti bilo? Odgovor, prijatelj, tam v vetru lebdi, odgovor tam v vetru lebdi. Obvestila in vabila Informoj kaj invitoj Skupščine oz. občni zbori Redna letna skupščina ZES bo v soboto, 18. marca 2017 ob 10. uri na Štefanovi 11. Pričakuje se živahna razprava o programu dela. Volilna skupščina EDM je bila v sredo, 15. februarja 2017 ob 17. uri na Meljski 37 v Mariboru. O izidih je več objavljenega v rubriki Iz dejavnosti EDM / El la agado de ESM. Letni občni zbor EDL bo v ponedeljek, 6. marca 2017 ob 17.30 na Štefanovi 11 v Ljubljani. Že drugič bo občni zbor med tednom v večernih urah. Upamo, da bo zato udeležba večja. Letni občni zbor ŽED Maribor bo v soboto, 11. marca 2017 ob 11. uri v prostorih mestne četrti Radvanje. Posebno vabilo je objavljeno v rubriki Iz dejavnosti ŽED / El la agado de FES. 19. esperantska konferenca Alpe – Jadran Priprave za organizacijo 19. esperantske konference Alpe – Jadran v Brežicah 22. in 23. aprila 2017 so se začele. Glavno breme logistike sta prevzela domačina Reneja in Anton Mihelič, svoj del nalog pa bodo opravili še drugi člani IO ZES in sekretariata organizacije pri TEA v Trstu. Pozivamo vse slovenske esperantiste, da se v čim večjem številu prijavijo k udeležbi in tvorno sodelujejo pri tem pomembnem mednarodnem dogodku. Glede na geografsko lego Brežic pričakujemo uravnoteženo udeležbo esperantistov iz Hrvaške, Madžarske, Avstrije in Italije. Rezervirajte si čas! Nadaljnja obvestila, prijavnice, programi in podobno gradivo bo razposlano po elektronski pošti z okrožni-cami ZES. IO ZES Milka Maček (1927 – 2017) V Ljubljani je 8. februarja umrla Milka Maček, dolgoletna računovodkinja Združenja za esperanto Slovenije. Z nami je pričela sodelovati leta 1972, ko je organiza-cijo vodil Peter Zlatnar, sodeloval pa je še Matko Dobčnik, Vladimir Komidar in še vrsta drugih aktivistov. Prav v naslednjih letih je bila v Sloveniji izvedena ena najobširnejših anket o esperantu v takratni družbi in triletni mednarodni eksperimentalni pouk esperanta. Milka je prvih nekaj let sodelovala honorarno, saj je ZES imela po anketi preko 500 članov – prijateljev, nato pa preko 20 let prostovoljno vse do leta 1994, ko je bila ukinjena SDK. Svoje prostovoljno delo pa je nato dolga leta nadaljevala v Karitasu. Tudi po odhodu je ostala naša iskrena prijateljica in je bila vedno vesela novic o našem gibanju. Njeno prostovoljno delo štejemo za enega najlepših primerov prijatelja esperanta, saj se esperanta ni učila, ga je pa požrtvovalno podpirala s svojim prostovoljnim strokovnim delom in za to ji gre iskrena zahvala. Ohranili jo bomo v hvaležnem spominu. J.Z. Sciigo de la OeNB, Vieno Mi satus sciigi vin, ke la Kolekto por Planlingvoj kaj la Esperantomuzeo realigis novan skanprojekton. Dum la pasintaj semajnoj la enhavtabeloj de kvin gravaj periodajoj estis skanitaj kaj nun konsulteblaj per la katalogo Trovanto. Ci-kune mi sendas liston de la koncernantaj titoloj kun la ligiloj. 1. Grundlagenstudien aus Kybernetik und Geisteswissenschaft. Internationale Zeitschrift für Modellierung und Mathematisierung in den Humanwissenschaften (1960-2012) http://data.onb.ac.at/rec/AC01262463 2. La monda lingvo-problemo (1969-1977) http://data.onb.ac.at/rec/AC02733406 3. Language Problems and Language Planning (1980-2014) http://data.onb.ac.at/rec/AC00650520 4. Esperantologio (1999-2015) http://data.onb.ac.at/rec/AC05003222 5. Journal of Universal Language (2001-2014) http://data.onb.ac.at/rec/AC03512601 Lastjare ni akordigis la prioritatojn de nia libroskana-do kun la Zamenhof-jubileo en 2017. Ni celas ci-jare prezenti ciujn verkojn de Ludoviko Zamenhof (aperin-tajn gis 1930) el nia kolekto. 125 libroj jam estas libere kaj senpage legeblaj sur la retejo de la Esperantomu-zeo kaj de la Kolekto por Planlingvoj. Kelkaj ankorau sekvos dum la venontaj semajnoj. Verkoj (1887-1930) de Ludoviko Zamenhof: https://www.onb.ac.at/eo/bibliothek/sammlungen/kolekto-por-planlingvoj/digitaj-dokumentoj/ludwik-l-zamenhof/. Korajn salutojn, Bernhard Tuider Japana koresponda servo Se vi interesigas pri korespondo kun japanoj, bonvolu turni vin al Koresponda Servo de Japana Esperanto-Instituto, Sinzyuku-ku, Waseda-mati 12-3, TOKIO, 162-0042 Japanio. Skribante la korespondo-peton, bonvolu aldoni vian agon, sekson, profesion, interesojn kaj viajn preferojn por faciligi la peradon. Zbiranje kompletov I/I za vezavo - odziv Letos začenjamo že 22. letnik našega biltena Informa-cije / Informoj. To je primeren čas za izdajo vezane zbirke vseh številk vsaj v nekaj izvodih za arhive in stro-kovno knjižnico ZES. Tudi NUK bi bila vesela kakega izvoda. Združenje za esperanto Slovenije ima v programu dela pripravo take izdaje, a rabi pomoč pri zbiranju posameznih številk, zlasti iz prvih letnikov. Na dva naša poziva v zadnjih številkah biltena za podaritev ali izposojo zbirk izvodov Informacij / Informoj, zlasti tistih iz prvih letnikov, ni bilo pravega odziva. Le Janez Jug nam je obljubil poiskati papirne izvode in elektronske datoteke. Zato ponovno prosimo, da nam izročite ali posodite svoje arhivske izvode, da ne bodo šli v pozabo. Pokličite na telefon 041 275 177 ali pišite na e-poštni naslov kristan.ostoj@amis.net. Od srca bomo hvaležni za pomoč pri ohranjanju spomina o esperantskem gibanju v Sloveniji in njegovih akterjih. Še nekaj objav v slovenskih medijih Članek v Delu Delo je 26. novembra 2016 na strani 18 v rubriki Panorama objavilo celostranski članek Petra Raka o družini Haas iz Maribora. Med drugim navaja pomembno vlogo Henrika in Priske Haas za esperantsko gibanje v Sloveniji. Zapis je nastal na podlagi odmevnega dogodka v Mariboru, ki sta ga organizirala Društvo za evropsko zavest iz Maribora in EDM. Svoje spomine sta obujali hčerki Herte Haas Srmena in Cvetana Krstev. Članek spremljajo zanimive slike iz družinskega albuma in s samega dogodka. Članek v Večeru Dnevnik Večer je 21. decembra 2016 objavil razgovor novinarja Tomaža Ranca z Vin-kom Ošlakom na njegovem domu na Fari na Prevaljah. Daljši intervju, ki pokriva Ošlakovo življenjsko pot, njegovo filozofijo pa tudi esperanto in zadnje izšlo delo, prevod romana Doberdob, spremlja 7 fotografij v domačem okolju. Članek dobite v elektronskem arhivu s povezavo http://www.vecer.com/samostojnost-ni-nujno-prijetna-6302782. Članek v Primorskih novicah Nika Rožej je za Primorske novice pripravila vest o obisku Petra Grbca pri gospe Sonji Tavčar v domu upokojencev v Kopru. Vest s sliko je bila objavljena 7. februarja 2017 v rubriki Zanimivo / Bralci poročajo. Enako vsebino vesti, vendar v esperantu, lahko preberete v tej številki našega biltena na 3. strani. V arhivu časopisa Primorske novice si lahko vest in sliko ogledate z neposredno povezavo http://www.primorske.si/Zanimivo/Bralci-porocajo/Srecanje-dveh-uciteljev-esperanta. O.K. Članarine ZES in EDL Letna članarina ZES za individualne člane je 12 € za zaposlene, 6 € za študente, upokojence in brezposelne ter 0 € za mlade do 18. leta. Članarino ali prostovoljne prispevke lahko plačate na srečanjih in sestankih ali na poslovni račun ZES pri Delavski hranilnici d.d. Ljubljana št. SI56-6100-0001-2538-761 z obrazcem UPN. Kot kodo namena vpišete »char« in namen plačila: »priimek, članarina in ustrezno leto oz. obdobje«. Pri referenci vpišete kodo SI99, ostalo pa pustite prazno. Letna članarina ED Ljubljana ostaja na ravni iz prej-šnjega leta, to je 12 € za zaposlene, 6 € pa za brezpo-selne, upokojence in študente. Članarino ali prosto-voljne prispevke lahko plačate na srečanjih in sestankih ali na poslovni račun EDL pri Delavski hranilnici d.d. Ljubljana št. SI56-6100-0000-1703-764. Glejte še navodilo za izpolnitev obrazca v zgornjem odstavku. O.K. Kaj bo v naslednji številki? Za prihodnjo številko Informacij / Informoj, ki bo izšla sredi maja 2017, so predvidena predvsem poročila o občni zborih in skupščinah naših društev, poleg tega pa še razna obvestila, napovedi in vesti o dogodkih in doku-mentih: - poročilo o 19. esperantski konferenci Alpe-Jadran - pobuda za skupno deklaracijo o jeziku članic EEU - gradivo za posvetovanje o esperantu v Sloveniji - esperantski krožek v knjižnici Fužine - popis strokovne knjižnice ZES - o zgodovini našega biltena - napoved dogodkov v 2. polletju 2017 - in še kaj. Priporočamo se za prispevke o vaši dejavnosti, pred-loge in kritike, fotografije in opažanja, ki bi utegnili zanimati tudi druge. Še posebej so zaželeni prispevki v esperantu, saj rabimo jezikovne vaje kot avtorji in kot bralci. O.K. INFORMACIJE / INFORMOJ izdaja / eldonas Združenje za esperanto Slovenije / Slovenia Esperanto-Ligo, Štefanova 9, SI-1000 Ljubljana, Slovenija / Slovenujo. http://www.esperanto.si. Matična št. / kodnumero 1205226. ID za DDV / n-ro por AVI: 93737777. Poslovni račun / bankkonto: IBAN SI56 6100 0001 2538 761 pri / ce Delavska hranilnica d.d.. (Swift-kodo: HDELSI22). Uredil / redaktis Ostoj Kristan, lektoriral / kontrollegis Tomaž Longyka. ISSN 2385-992X Naklada / eldonkvanto: 60 ISSN 2385-9628 URL: http://www.esperanto.si/eo/bulteno-informacije-informoj-0