ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI...
Ljubljanskih kriterijev za manj razvite KS ni!
Nedvomno so največ zanimanja za planske dokumente pokazali, to je bi-lo tudi za pričakovati, delegati zbora krajevnih skupnosti. To dokazuje tudi visoka udeležba in sicer so bila od 38 delegatskih mest prazna le štiri (Bre-zovica, Lavrica, Peruzzi in Stane Se-ver).
Razprave so bile živahne in ra-zvejane kot je sicer raznovrstno in za-pleteno stanje, v katerem so posamez-ne krajevne skupnosti oziraje se na doseženo stopnjo razvoja, tudi naha-jajo. Prav ta različnost doseženega pa je pravzaprav tudi pokazatelj, oziroma bolje povedano skozi to stanje se po-trebe in želje stopnjujejo. Ko so v krajevnih skupnostih snovali planske dokumente za naslednje srednjeročno obdobje, so to vsekakor imeli pred očmi.
Pa vendarle, ekonomska situaci-ja in prizadevanja za doseganje stabi-lizacije zahtevata več odrekanj, več prikrajševanja in več odločitev. To pa pomeni, da so bili ti prvotno tako širo-ko zasnovani plani v besedilu predloga družbenega dogovora v temeljih sred-njeročnega programa razvoja občine za obdobje 1981-1985 precej skrčeni.
Zavedajoč se te neizogibne poteze predlagatelja družbenega dogovora, zatorej tudi ni bilo opaziti na sami seji zbora KS vztrajanja pri željenem za vsako ceno. Vsaj tako lahko sklepamo po razpravi, v kateri so delegati sicer posredovali mnenja svojih delegacij, vendar večinoma bolj previdno in ne kot pogoj, ki mora biti za vsako ceno izpolnjen. Sama razprava je bila sicer razdeljena v dva dela, v prvem naj bi delegati podali pripombe k analizi izvajanja dosedanjega razvojnega programa, v drugem pa k predlogu oziroma osnutkom srednjeročnih pro-
gramov oziroma program za leK' 1981. Pa vendarle, se je nit še vedno aktualnih in prisotnih problemov vle-kla skozi oba dela. Tako je delegat iz Golega ponovno opozoril, da v Ljub-ljani še vedno ni zgrajen učinkovit si-stem solidarnosti za razvoj sedaj ob-čutno manj razvitih KS in navsezadnje tudi cesta Ig-Golo naj ne bo samo problem komunalne skupnosti, tem-več širše družbene politične skupnosti.
Izgradnja trgovin odložena
Z njim se je strinjal tudi delegat KS Ig, ki pa je izpostavil še vedno pereč pro-blem pomanjkanja storitvenih dejav-nosti za uporabnike kmetijske meha-nizacije. Vrsta pripomb se je nanašala na povsem konkretno komunalno pro-blematiko. na izgradnjo telegrafskega omrežja, ureditev prometa, izgradnjo gasilskih domov, zdravstvene postaje, trgovske mreže in še česa. Precej žeija in ob tem tudi vrsta utemeljenih po-treb (morda ponekje tudi življensko pomembnih) torej v planske doku-mente ni vključenih. To pa ne pomeni, da v občini v naslednjih letih ne bi storili, kar se največ da, da bi zagoto-vili občanom vsaj osnovni življenski standard. V ospredju morajo biti torej tiste naloge in takšne naloge, ki bodo omogočale ureditev komunale - elek-trične napeljave, vodovoda, ureditev cest ter seveda nemoten potek osnov-nega šolstva. Prav za te naloge so se ob sklepni razpravi zavzeli delegati zbora KS s tem, da vrsto pripomb in predlo-gov predlagatelj prouči in nekatere tu-di skuša upoštevati pri izdelavi ietnih razvojnih usmeritev. Morda še beseda o tem, da bo moral Mercator kot nosi-lec razvoja trgovine osnovne preskrbe v občini zaradi pomanjkanja sredstev izgradnjo trgovin premakniti skoraj za dve leti. To pa pomeni slabše stanje pri preskrbi.