1
Prva seja nove občinske skupščine
Delegati so se prvič zbrali
V ponedeljek, 29. aprila, so sestali delegati na 1. seji (občinske skupščine. Prve seje jjvseh zborov občinske skupščine ; se je udeležilo 32 od 36 delegatov zbora krajevnih skupnosti, S 56 od 60 delegatov zbora zdru-(ženega dela in 20 od 25 dele-ov družbenopolitičnega fjžbora.
Vsi zbori občinske skupščine štejejo 121 delegatov, na prvi seji pa jih je sodelovalo 108.
Po izvolitvi komisije za volit-|Ve in imenovanja, katere predsednik je Jože Piki, je skupščina tla skupni seji vseh zborov izvolila predsednika in podpredsednika skupščine.
Za   predsednika občinske skupščine so delegati izvolili Franca   Svetelja, dosedanjega sekretarja   izvršnega odbora "občinske konference SZDL in republiškega poslanca, za podpredsednika občinske skupšči-jne pa so izvolili Matija Jenka, ^tehničnega vodjo v Svilanitu. Dolžnost sekretarja sekretariata skupščine pa so delegati zaupali Mariji Gorjan, dosedanji referentki za skupščinske zadeve v občinski skupščini.^
Občinska skupščina je izvolila nato še novo telo, ki ga sedanji skupščinski sistem ni poznal — izvršni svet. Za predsednika izvršnega sveta skupščine je bil izvoljen Alfonz Boltar, dosedanji direktor sektorja v podjetju Jugotekstil-Impex v Ljubljani. Izmed članov 11-članskega izvršnega sveta je skupščina imenovala šest načelnikov temeljnih upravnih organov.
Skupščina je izvolila tudi svet za ljudsko obrambo, ki mu predseduje predsednik občinske skupščine.
Posamezni zbori občinske skupščine so na ločenih sejah izvolili svoje predsednike.
Zbor krajevnih skupnosti je za predsednika izvolil Ferdinanda Vodeta, kmeta iz Komende, zboru združenega dela bo predsedovala Slava Repše, računovodja iz Titana, predsednik družbenopolitičnega zbora pa bo Stane Simšič, direktor tovarne usnja, za podpredsednika tega zbora pa prof. Vekoslav Frbežar, ravnatelj osnovne šole Frana Albrehta.
Ker ima naša občina na področju gospodarstva v zboru
združenega dela skupščine SR Slovenije svoje mandatno mesto, je zbor združenega dela občinske skupščine izmed delegatov iz gospodarstva določil 10-člansko skupino delegatov, ki bo v bodoče pošiljala po enega delegata na vsako sejo republiškega zbora.
Skupino za gospodarstvo sestavljajo: ing. Ivan Tekavc (vodja), Milan Razdevšek (namestnik), Ciril Grilj, Tatjana Keržič, Leopold Jamnik, Marinka Pintarič, Mirko Jemec, Jože Šavelj, Jože Piki in Andrej Osolnik.
Na ostalih področjih združenega dela bodo naši delegati sestavljali skupino skupaj z delegati iz ostalih občin ljubljanske, gorenjske, oz. dolenjske regije. Zato je občinska skupščina za vsako področje določila po enega delegata in enega namestnika.
To so: področje šolstva, Karla Osredkar in Vera Vestov-šek, za zdravstvo dr. Mira Že-leznik in Danica Lavrenčič, za obrt Janez Podjed in Sonja Vidervol, za kmete_ Ivan Ore-hovec in Viktor Čimžar, za
področje uprave Francka Bavčar in Janez Bogataj.
Za prvo sejo zbora občin v republiški skupščini je delegiran Franc Zore, delegat iz KS Kamnik.
Vsi zbori občinske skupščine so glasovali tudi o izvolitvi predsedstva SR Slovenije in soglasno podprli Sergeja Kraigherja za predsednika predsedstva in Toneta Boleta, Anico Kuhar, Jožeta Lončariča, Vido Tomšič, Josipa Vidmarja in Janeza Vipotnika za člane predsedstva SRS.
Celotna skupščina je glasovala tudi za 30-člansko listo delegatov za zvezni zbor skupščine SFRJ, med katerimi je tudi Vinko Gobec, dosedanji predsednik občinske skupščine.
Družbenopolitični zbor občinske skupščine pa je na ločeni seji glasoval o izvolitvi 50-članskega družbenopolitičnega z.bora republiške skupščine.
Vsa telesa v republiški in zvezni skupščini so dobila polno podporo naših delegatov.
franc šetinc v kamniku
Ugledni gost si je ogledal Svilanit in UTOK
V petek, 10. maja, je obiskal j kamniško občino sekretar izvršnega komiteja CK ZKS Franc i Šetinc in se v naši sredini zadržal ves dan. Zjutraj se je jogovarjal s predstavniki družbenopolitičnih organizacij in občinske skupščine, ki so ga
vesnega zbora kamniških komunistov v veliki dvorani kina Dom. Tu se je zbralo več kot 500 članov Zveze komunistov, med njimi tudi 56 novih članov, ki so bili letos sprejeti v ZKS. Njim je po krajšem nagovoru podelil članske knjižice
dobil med svojim obiskom v Kamniku, spregovoril Franc Šetinc, ki je pohvalil prizadevanja članov Zveze komunistov za hitrejši razvoj občine. Nanizal je najpomembnejše naloge komunistov, ki jih pred njih postavljajo družbeni razvoj in
franc Šetinc na zboru kamniških komunistov
seznanili s političnim in gospodarskim položajem kamniške občine, ki sodi med srednje razvite občine v Sloveniji. Nato si je v spremstvu sekretarja medobčinskega komiteja Zveze komunistov Ljubljana Franca Godca in predstavnikov javnega življenja Kamnika ogledal tovarno Svilanit in tovarno usnja. V obeh podjetjih seje zadržal v pogovoru z vodstvom družbenopolitičnih organizacij in podjetij. Zlasti se je zanimal za gospodarjenje in samoupravno organiziranost. V tovarni usnja se je posebno zanimal, kako potekajo procesi združevanj slovenske usnjarske industrije, med katerimi je kamniška tovarna zelo pomembna.
Franc Šetinc je popoldne obiskal udeležence politične Šole v Kamniški Bistrici in se z njimi zadržal v krjašem pogovoru. Politično šolo je v sodelovanju z občinsko organizacijo Zveze komunistov pripravila kamniška delavska univerza. O delu šole ga je seznanil njen vodja Vinko Dobnikar.
Po obisku Kamniške Bistrice se je ugledni gost udeležil slo-
sekretar   komiteja občinske konference ZKS Kamnik Tone Fišer in jim čestital k sprejemu. Nato je o vtisih, ki jih je
dokumenti kongresov organizacije. Dosledno izpeljana akcija je za nas več vredna kot številni neizpolnjeni sklepi ali resolu-
cije. Komunist kaže v vsakdanji praksi svojo pripadnost organizaciji in zavzetost za socialistične samoupravne odnose v naši družbi. Ko je govoril o pritiskih na Jugoslavijo, je opozoril, daje naša neodvisna pot in ugled v svetu trn v peti mednarodni reakciji, ki nikakor ne more pozabiti politike hladne vojne in zaostritev v svetu. Ponovil je znane Titove misli, da ni nikakršne cone B in da je meja z Italijo dokončna. Ni je moči, ki bi lahko zdrobila voljo naroda, ki v splošnem ljudskem odporu brani svojo domovino, je končal Franc Šetinc. Njegov kratek govor so vsi udeleženci zborovanja pozdravili z dolgotrajnim ploskanjem.
Kamniški komunisti so z zbora poslali protestno brzojavko, ki obsoja ozemeljske apetite italijanske vlade do našega Primorja. Na zboru je nastopila še skupina kamniških študentov z recitalom koroškega pesnika Andreja Kokota in pevski zbor delavsko-prosvetnega društva Solidarnost, ki je pod vodstvom Viktorja Mihelčiča zapel nekaj borbenih pesmi.
Tako zanimivih zborov, ki bo posebno novim članom ostal v spominu, si prav gotovo še želimo.
ST. 5
maj 1974
1 dinar
GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK
SEKRETAR KOMITEJA OBČINSKE KONFERENCE IZKAZNICE NOVOSPREJETIM ČLANOM ZKS
ZKS  KAMNIK TONE EIŠKR IZROČA ČLANSKE
Ob dnevu Osvobodilne fronte
Podelitev letošnjih priznanj OF
Na predvečer pred praznikom Osvobodilne fronte je simfonični orkester Domžale - Kamnik pripravil slovesni koncert. Na njem so med drugim prvič izvajali skladbo dirigenta orkestra prof. Tomaža Habeta „Sedemindvajseti", ki je posvečena prazniku Osvobodilne fronte.
Stane Simšič, kandidat za predsednika družbenopolitičnega zbora občinske skupščine, je orisal razvoj Osvobodilne fronte slovenskega naroda in njeno vlogo v ljudski revoluciji in v nadaljnji graditvi naše samoupravne družbe.
Ing. Cvetko Ferdo, predsednik občinske konference SZDL, je nato izročil srebrna priznanja OF sedmim dolgoletnim aktivnim družbenopolitičnim delavcem.Ta priznanja vsako leto ob dnevu OF podeljuje občinska konferenca SZDL.
Letošnja priznanja OF slovenskega naroda so prejeli naslednji družbeni delavci in aktivisti SZDL:
Ana BERLEC, rojena 1914, stanujoča v Lokah št. 5, predsednica krajevne organizacije Zveze združenj borcev NOV Srednja vas in podpredsednica krajevne skupnosti Srednja vas, za dolgoletno družbenopolitično delo v organizaciji Zveze združenj borcev NOV in v drugih družbenopolitičnih organizacijah, ob njenem šestdesetletnem življenjskem jubileju;
Dore DROVENIK, rojen 1912, upokojeni učitelj iz Zg. Tuhinja, tajnik krajevne organizacije SZDL, za dolgoletno delo v krajevni organizaciji SZDL;
Franc BERNOT, rojen 1892, upokojenec z Vrhpolja 45/40, sekretar osnovne organizacije ZKS Nevlje, za dolgoletno delo v turističnem društvu Kamniška Bistrica in za uspešno delo v organizaciji ZKS in SZDL;
Luka JUTERSEK, rojen 1927, kmet iz Znojil št. 5 (KS Sela), član kmečke sekcije pri občinski konferenci SZDL in član skupščine kmetijske zemljiške skupnosti, za dolgoletno delo v družbenopolitičnih organizacijah in društvih v krajevni skupnosti Sela;
Anica IVEC, rojena 1908, upokojenka, stanujoča na Križu 74/a, udeleženka I. kongresa slovenske protifašistične ženske zveze, za dolgoletno aktivno družbenopolitično delo v krajevni organizaciji SZDL Križ;
Jože PIKELJ, rojen 1921, krojač iz Kamnika, Streliška 7, član predsedstva občinskega sindikalnega sveta, za dolgoletno delo v krajevni organizaciji SZDL Kamnik in v sindikalni organizaciji, in
Karel VAVPETIČ, rojen 1922, obrtnik iz Šmarce 110, predsednik sveta krajevne skupnosti Šmarca, za dolgoletno delo v krajevni organizaciji SZDL in v svetu krajevne skupnosti Šmarca.
Vsem prejemnikom priznanj OF za njihovo požrtvovalnost vsa naša zahvala in iskrene čestitke.
-lj
Štafeta mladosti pri nas
Novoizvoljenega predsednika občinske skupščine Kamnik Franca Svetelja smo ob izvolitvi na to pomembno mesto zaprosili za krajši razgovor. Prepričani smo, da ga našim bralcem ni treba posebej predstavljati, saj je dosedaj opravljal številne odgovorne družbenopolitične funkcije, med drugim je bil tudi urednik ..Kamniškega občana". Prav zaradi njegove novinarske dolžnosti, ki sicer med njegovimi zadolžitvami ni bila najpomembnejša, je razgovor kaj hitro stekel.
Veliko je napisano v programih za letos in prihodnja leta. Že sedaj ugotavljamo, da vsega ne bo mogoče izvršiti, vendar nas zanima, katere so najpomembnejše naloge, ki jih bo treba letos izvršiti?
Srednjeročni program gospodarskega in družbenega razvoja kamniške občine do leta 1975 in programi gradnje šol in otroških vrtcev, gradnje stanovanj in drugi programi, kijih je sprejela dosedanja občinska skupščina, nalagajo odgovorne naloge tudi sedanji delegatski skupščini in njenemu izvršnemu svetu, saj so bili sprejeti po razpravah z občani in delovnimi ljudmi.
Upoštevajoč položaj gospodarstva in naše skupne možnosti za financiranje teh programov verjetno res ne bomo uspeli vsega zgraditi v predvidenih rokih. Izvrševanje programov, ki so odraz dejanskih potreb, bomo morali vskladiti z razpoložljivimi sredstvi
Naša temeljna naloga je in ostaja hitrejša obnova in modernizacija proizvodnih zmogljivosti v gospodarstvu. Povečati moramo produktivnost našega dela na vseh področjih. Marsikaj nam pove podatek, da sedanja vrednost strojev in naprav v našem gospodarstvu ne dosega niti polovice nabavn\ vrednosti.
Med investicijami na področju družbenih dejavnosti so vse možnosti, da bo letos zgrajen otroški vrtec za 150 otrok na Bakovniku in obnovljeno kamniško kopališče. Letos se bodo vselili v nov dom tudi prvi kamniški upokojencu Na Bakovniku bo junija dograjen stanovanjski blok s 34 najemnimi stanovanji, ki ga gradi solidarnostni stanovanjski sklad Del Kamnika se že napaja z vodo iz novega zajetja na Iverju. Prizadevali si bomo, da bo čimprej položen cevovod od Stranj do Kamnika, ki bo omogočil količine te vode tudi ostalemu delu kamniškega vodovodnega omrežja.
Nova občinska skupščina je sestavljena iz velikega števila delegacij, torej na novih osnovah. Ali predvidevate drugačne metode in oblike dela?
V delu nove skupščine bo sodelovalo 966 delegatov v 122 delegacijah oziroma konferencah delegacij, poleg tega pa se bodo v odločanje enakopravno vključile vse skupščine samoupravnih interesnih skupnosti
Nov delegatski sistem terja od organizatorjev skupščinskega dela nove oblike dela, ki naj bi zagotovile dejanski razvoj delegatskih odnosov. Če bomo shoteli, da bo o vseh pomembnejših družbenih vprašanjih rekel svojo besedo delavec oziroma občan, potem bomo morali pravočasno pripraviti jasno in dovolj razumljivo gradivo, o katerem bodo pred sejo občinske skupščine razpravljale delegacije, delavski sveti, sveti krajevnih skupnosti in večkrat vsi delovni ljudje oziroma občani. Zavzemali se bomo za to, da bi za posamezna vprašanja pripravili več možnih rešitev oziroma predlogov in da bi se o rešitvah v skupščini predvsem sporazumevali ter vsklajevali različne interese, ne pa da bi probleme reševali le z glasovanjem.
Kako pogosto pa se bo morala občinska skupščina sestajati?
Glede na pristojnosti, ki jih imajo po občinskem statutu zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor, se bodo posamezni zbori v glavnem samostojno sestajali. Skupne seje vseh zborov bodo potrebne le ob sprejemanju dokumentov o razvoju občine v določenem obdobju, ob volitvah skupščinskih teles itd Največ nalog ima gotovo zbor združenega dela občinske skupščine. Ta se bo večkrat sestal tudi skupaj z zborom krajevnih skupnosti.
Delegatski sistem predvideva tudi drugačna povezovanja med občinami. Zanima nas, kako se bo kamniška občina v bodoče samoupravno povezovala?
Naša občina je bila že dosedaj vključena v medobčinski svet ljubljanskega območja. Tako bo tudi v prihodnje. Seveda pa to ne pomeni, da ne bomo na posameznih področjih še naprej razvijali sodelovanja kot doslej tudi z gorenjskimi in z ostalimi sosednjimi občinami.
Pri oblikovanju skupin delegatov za republiško skupščino se razen gospodarstva, kjer imamo svoje delegatsko mesto v zboru združenega dela, na vseh ostalih področjih (šolstvo, zdravstvo, uprava, kmetijstvo, obrt) povezujemo v skupine delegatov z ljubljanskim, gorenjskim in celo z dolenjskim območjem.
Kakšna bo vloga predsednika občinske skupščine v novem delegatskem oziroma skupščinskem sistemu?
Ker nov skupščinski sistem uvaja novo telo, ki ga v občinah doslej nismo poznali, to je izvršni svet, menim, da je vloga predsednika občinske skupščine bistveno drugačna od dosedanje. Izvršni svet ima poleg vsklajevanja dela upravnih organov tudi nekatere širše, politično izvršilne oziroma družbenopolitične zadolžitve, kot so odgovornost za stanje v občini, za izvajanje politike in izvrševanje predpisov itd
Naloga predsednika občinske skupščine bo predvsem vsklajevanje in povezovanje dela skupščinskih teles, zlasti pa skrb za to, da bodo zagotovljeni vsi pogoji za uresničevanje delegatskih odnosov v skupščini in da bo v delu skupščine vedno navzoč pravi interes delovnega človeka in občana. Morda marsikdo v začetku te nove vloge predsednika ne bo prav razumel, zlasti ker se predsednik ne bo mogel spuščati v obravnavanje številnih drobnih, čeprav za posameznika pomembnih vprašanj, ker bo ta vprašanja reševal izvršni svet in upravni organi v okviru politike dogovorjene v občinski skupščini Ta politika pa se bo oblikovala na podlagi interesov delovnih ljudi, ki jih bodo v skupščini zastopali delegati.
Dosedaj smo večkrat prebirali članke izpod vašega peresa, ali bo tako tudi v bodoče?
Vedno sem bil za načelo, da mora biti novinar družbenopolitični delavec in da mora biti družbenopolitični delavec vsaj malo novinarja, da mora jasno nastopati tudi v sredstvih javnega obveščanja. Prepričan sem, da bom kljub obsežnim nalogam še vedno našel čas za tako sodelovanje z občani, še posebno preko Kamniškega občana, kjer sem šest let opravljal naloge urednika. Naj izkoristim to priložnost, da se vsem sodelavcem tega glasila za dosedanje sodelovanje najlepše zahvalim in zaželim novemu uredniku čimveč uspehov, zlasti pa čimveč gradiva iz življenja in dela naših"krajevnih in delovnih skupnosti
Tovariš predsednik dovolite, da vam v imenu bralcev Kamniškega občana čestitam k izvolitvi in zaželim veliko uspehov pri vašem delu. TJ.
ZADNJA SEJA OBČINSKE SKUPŠČINE V DOSEDANJI SESTAVI
Zaključek petletnega dela
Konec aprila so se odborniki obeh zborov (občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti) dosedanje občinske skupščine zbrali na svoji zadnji seji. Z njo so končali petletno obdobje uspešnega dela, ki so sa zastavili leta 1969.
Čeprav je bila seja zadnja, je bila se kako delovna, saj so odborniki poleg gibanja gospodarstva obravnavali vrsto ostalih vprašanj s področja delovanja pravosodnih organov, inšpekcij, občinske uprave in podobno. Med osrednjimi točkami je bilo tudi obsežno poročilo o petletnem delu občinske skupščine in njenih organov. V razpravi so ugotovili, da so bila uresničena programska izhodišča, ki jih je Socialistična zveza sprejela ob volitvah leta 1969. Kljub težavam in problemom, s katerimi smo se srečevali v našem gospodarskem in družbenem razvoju, se v tem obdobju kažejo očitni rezultati napredka na vseh področjih.
Za njihovo uspešno delo se je odbornikom v imenu socialistične zveze in ostalih družbenopolitičnih organizacij zahvalil sekretar izvršnega odbora občinske konference SZDL Franc Svetelj. Predsednik občinske konference SZDL ing, Ferdo Cvetko pa se je s skromnim darilom še posebej zahvalil dosedanjemu predsedniku skupščine Vinku Gobcu za njegov prispevek k razvoju naše občine.
Občana vsem izseljencem
Podružnica izseljeniške matice Domžale-Kamnik je sklenila še tesneje povezati naše rojake v tujini z dogajanji doma. Zato so se odločili, da bodo z rojaki vzdrževali stalne stike in ne le občasne ob vsakoletnem pikniku v Kamniški Bistrici. Sedaj so začeli zbirati naslove rojakov po svetu da bi jim lahko začeli pošiljati časopisa Kamniški občan in Domžalski poročevalec Stroške pošiljanja časopisov bo prevzela organizacija SZDL. lzseljeniška matica prosi vse občane kamniške občine, naj ji pošljejo naslove svojih sorodnikov ali znaicev, ki prebivajo v tujini. Naslove lahko pošljejo na naslov Občinska konferenca SZDL Kamnik, Ljubljanska 2, z oznako , ,Naši rojaki posvetu". f.
Letošnja štafeta mladosti, ki je ponesla pozdrave in čestitke predsedniku Titu, je prispela v Kamnik 9. maja popoldne. Pred spomenikom revolucije so ji občani in mladina Kamnika priredili nadvse slovesen sprejem. V prisrčnem kulturnem programu so tokrat nastopili kamniška godba na pihala, mladinski zbor osnovne šole Toma Brejca in recitatorji. Poleg zvezne štafete, ki jo je na vrhu Črnivca prevzela kamniška mladina, so na tribuno pred spomenikom pritekli tudi nosilci lokalnih štafet. Tako so s štafetnimi palicami pritekli planinci z vrha Grintavca, pionirji z Vranje peči, Most in Komende, Tunjic in Tuhinjske doline. Nosilci štafetnih palic so prebrali sporočilo tovarišu Titu, ki je izzvenelo v naši skupni želji, da bi še dolgo dolgo vodil našo domovino.
Zbranim je pred spomenikom revolucije govoril sekretar
občinske konference ZKS Kamnik Tone Fišer, ki je poudaril, da zahteve italijanskih fašistov po delih našega ozemlja in njihovo divjanje v Trstu vzbujajo pri delovnih ljudeh v Jugoslaviji   veliko ogorčenje.
Izrazil je našo skupno priprav ljenost braniti sleherno pe< naše domovine pred sovražniki Prav enotnost in hrabrost našil narodov sta zagotovilo naši odločnosti, je končal tovari Fišer.
SPREJEM TITOVE ŠTAFETE
Pregled gospodarjenja kamniškil podjetij v preteklem letu — višja produktivnost, še višji stroški
Rezultati gospodarjenja v Kamniku, kot se zrcalijo iz zaključnih računov gospodarskih organizacij za leto 1973, lahko služijo za vsakdanje razmišljanje o naši družbeno ekonomski naravnosti. Primerjava nekaterih gibanj v gospodarstvu kamniške občine za vsa pore-formska leta sem kaže na dokaj ugodne trende razvoja v preteklem letu.
Skupni dohodek je bil v preteklem letu povečan za 18 odstotkov, vendar je visoka stopnja rasti večidel dosežena na račun naraščanja cen, a dosti manj zaradi večjega fizičnega obsega proizvodnje. Omeniti moramo, da je celotni dohodek slovenskega gospodarstva lani porasel za 25 odstotkov, kar je mnogo hitreje. Zabeležili smo tudi večji porast stroškov in posledica takega gibanja je nižja ekonomičnost v proizvodnji. Padec ekonomičnosti je eden od osnovnih vzrokov za prepočasno rast ustvarjenega dohodka v primerjavi z rastjo celotnega dohodka.
Skupni dohodek kamniškega gospodarstva je lani dosegel vrednost 400 milijonov dinarjev, pri čemer je na industrijo odpadlo kar štiri petine. Doho-
dek se je povečal le za 16 odstotkov. Ker so kamniška podjetja zaposlila 350 novih delavcev, se je dohodek na zaposlenega povečal za 11 odstotkov. Vendar slednjega ne smemo pripisovati samo večji produktivnosti, ampak tudi drugim činiteljem kot že omenjeni porast cen in podobno.
Zaključni računi opozarjajo tudi na nevarne posledice zmanjševanja reproduktivne sposobnosti gospodarstva. Kajti v preteklem letu so organizacije združenega dela namenile mnogo višji odstotek dohodka za izplačilo osebnih dohodkov kot leto poprej. Medtem, ko je bila udeležba osebnih dohodkov v dohodku podjetij leta 1972 še 68,6 odstotka, je lani porasla na 72,6 odstotka.
Omeniti moramo tudi večji porast zakonskih obveznosti in prispevkov iz osebnih dohodkov, tako, da je denar, ki organizacijam združenega dela ostane za interno uporabo, relativno spet manjši kot je bil leto poprej. Zanimivo, da so se znižala tudi poslovna sredstva gospodarstva, hkrati pa povečala posojila nerazvitim, ki se plačujejo iz denarja organizacij združenega dela. Takšna gibanja
1
v delitvi dohodka imajo bn dvoma negativne posledice reproduktivno sposobnost kai niškega gospodarstva, ki vedn močneje zaostaja v Slovenij Reči moramo, da je delež dru: benega proizvoda ustvarjenega Kamniku v zadnjih nekaj letil spet manjši. Lahko rečemo, di obveznosti gospodarstva cel{ presegajo realne sposobnosti. - sra Čeprav se likvidnost gospo ™ darstva postopoma izboljšuje pa v strukturi virov poslovni! , sredstev   delež  lastnih viroi ? podjetij pada, medtem ko deleije kreditov in denar od dobavite yje: ljev narašča. Torej je odvisnosi . gospodarstva od bank in doba c,i viteljev vse večja. Omeniti pa£ar velja, da so se lani podvojilino( krediti za trajna osnovna ii Pja obratna sredstva. Pla Ob koncu moramo ugoto rP viti, da kamniško gospodarstvo lani ni uresničilo cilje, ki so bilizac predvideni   s   srednjeročnini !*e planom. Bistveno odstopanje je }fv
SO
kul
prav gotovo počasnejša gospo darska rast, ki se je znižala zla
sti v zadnjih dveh letih. Pred, <, novoizvoljenimi samoupravnim} *0j organi in delegati stoji prav V težka naloga, kako hitreje po- e gnati kolesa napredka, ki sa nikakor nočejo vrteti hitreje.T J mc
-,-1 šte
izl(
V NEKAJ VRSTAH V NEKAJ VR... -.
FOTO KOMAN SPET ODPRT. V začetku maja nas je ličen izvesek na pročelju hiše v Kidričevi 18 opozoril, da je kamniški fotograf Vladimir Koman spet začel s svojo obrtjo. Lepo urejen atelje ima na vrtu hiše, kjer prodajajo otroška oblačila.
BLOK BO KMALU VSE-LJIV. Novi trgovsko-stanovanj-ski blok, ki ga ob Kranjski cesti gradi gradbeno podjetje Graditelj iz Kamnika, bo vseljiv prihodnji mesec. V njem bo 20 enosobnih in dvosobnih stanovanj, v pritličju pa bo trgovsko podjetje Kočna odprlo veliko samopostrežno trgovino, ki jo vsi Kamničani željno pričakujemo. To bo največja trgovina z živili v mestu.
PRIZNAVALNINA BO VIŠJA. Občinska skupščina je sprejela   popravek   odloka o
priznavalninah udeležencev NOB, ki določa, da je mesečna stalna ali občasna priznavalnina do 600 dinarjev. Priznavalnino lahko dobijo tisti invalidi ali borci NOB, kjer dohodki na družinskega člana ne presežejo 500 dinarjev na mesec. Kamniška občina je imela doslej najnižje priznavalnine in tudi najnižji cenzus za pridobitev priznavalnine v Sloveniji, zato je bil že skrajni čas, da so odlok spremenili. Občinski odbor ZZB Kamnik je predlagal, da bi bili priznavalnine deležni tudi udeleženci NOB, ki imajo priznano enojno dobo. Ta predlog žal ni bil sprejet, saj „spet" ni denarja.
NOVE POSODE ZA SMETI. Delavci komunalnega podjetja Kamnik so te dni postavili v mestu številne nove posode za smeti, ki nimajo spodnjega kovinskega dela, pač pa kar plastično vrečko za smeti. Že-
limo, da bi občani v te vrečke metali vse smeti in odpadke! Hkrati vas opozarjamo, da vanj ne smete odvreči prižganih; cigaret ali vžigalic. Morda so posode praktične, vendar moramo reči, da niso lične.
UČENCI ČISTIJO SMETI. Na poziv turističnega društva so nekateri razredi osnovnih šoli Frana Albrehta in Toma Brejca očistili okolico šol in tudi bližnje otroško igrišče. Želeli bi, da bi taka očiščevalna akcija postala stalna oblika dela v šolah. Morda bi kazalo, da jih posnemajo tudi dijaki kamniške gimnazije. Podobnih akcij so se v Ljubljani udeleževali predvsem srednješolci.
NOVOLETNI KONCERT V MAJU. Pred nekaj dnevi nas je lepak pri kavarni Veronika vabil na novoletni koncert godalnega orkestra. Nekdo se je pač skregal s koledarjem.
so ras ski
ti
ve vs< šo
nji va
st: Šo pr ne
za
ra
Í
Novi občinski izvršni svet
Novi ustavni sistem predvideva tudi v občinah novi organ, ki se po vzoru republiške ustave imenuje izvršni svet. V občinskem statutu je zapisano, da je izvršni svet odgovoren občinski skupščini za stanje na vseh področjih družbenega življenja, za izvajanje politike in za izpolnjevanje predpisov in drugih splošnih aktov ter za usmerjanje in usklajevanje dela občinskih upravnih organov. To bi enostavneje pomenilo, da mora občinski izvršni svet izvajati politiko, ki jo sprejema in načrtuje občinska skupščina. Statut predvideva, da šteje izvršni svet 11 članov in mu predseduje predsednik. Novi ustavni sistem tudi določa, da mora člane izvršnega sveta v skladu z načeli kadrovske politike predlagati kandidat za predsednika izvršnega sveta občinski skupščini. Vsi predstojniki temeljnih upravnih organov občinske skupščine, torej načelniki oddelkov, so člani izvršnega sveta. Izvršni svet je kolektivni organ in je za svoje delo odgovoren kot celota.
Kandidat za predsednika izvršnega sveta občine Kamnik Alfonz Boltar, ki ga je na to odgovorno mesto predlagala občinska kandidacijska konferenca, je v svojem nastopnem govoru občinski skupščini zagotovil, da je predlog kandidatov za člane izvršnega sveta sestavljen tako, da bo mogoče
uresničevati predvidene naloge. Vsak član izvršnega sveta, med njimi so tudi štirje, ki ne bodo zaposleni v upravi občinske skupščine, bo zadolžen za posamezno področje dela.
Novi izvršni svet, ki ga je izvolila občinska skupščina, sestavljajo:
— za področje poslovne usmeritve, družbenega planiranja, industrije, obrti, kmetijstva in gozdarstva Matjaž Vrbole, roj. leta 1944, diplomirani pravnik, sedaj je načelnik oddelka za gospodarstvo in finance. Ostal bo tudi predstojnik omenjenega oddelka;
— za delovno področje urbanizma, gradbeništva in komunalne izgradnje Zvone Lemič, roj. 1931, diplomirani inženir strojništva, sedaj tehnični direktor tovarne Titan Kamnik;
— za področje organizacije in finanaciranja krajevnih in interesnih skupnosti Konrad Vavpotič, roj. 1932, diplomirani pravnik, zaposlen v industriji pohištva Stol Duplica;
— za področje narodne obrambe Anton Poljanšek, roj. 1924, priznana visoka šola, sedaj je načelnik oddelka za narodno obrambo. Ostal bo predstojnik oddelka za narodno obrambo;
— za delovno področje prosvete in kulture Marjan Založnik, roj. 1926, ravnatelj osnovne šole Moste— Komenda;
— za področje zdravstva in socialne politike Olga Adamič, roj. 1929, ekonomski tehnik, zaposlena v podjetju Kamnik kot referent za izobraževanje;
— za področje družbenopolitičnega sistema, kadrovske politike, telesne vzgoje in interesnih skupnosti, ki sodijo v okvir tega področja, Vlado Jašovič, roj. 1927, končal je višjo upravno šolo, do sedaj je bil načelnik davčne uprave. Bo tudi predstojnik oddelka za občo upravo in družbene službe;
— za področje dela davčne uprave Srečko Lavren-čič, roj. 1948, študent ekonomije, sedaj zaposlen kot davčni inšpektor. V bodoče bo tudi predstojnik davčne uprave;
— za področje dela geodetske uprave Anton Ulčar, roj. 1915, geometer, do sedaj je bil predstojnik geodetske uprave, kar bo ostal še dalje.
Povprečna starost novega izvršnega sveta je 45 let.
Novi predsednik izvršnega sveta Alfonz Boltar se je zahvalil za pomoč pri izbiri članov izvršnega sveta, ki so mu jo nudila vodstva občinskih družbenopolitičnih organizacij. Na prihodnji seji občinske skupščine bo novo izvoljeni izvršni svet predložil tudi program dela, ki ga bo sprejela občinska skupščina.
T.J.
1. maj v Kamniški Bistrici
Muhasto aprilsko vreme ni obetalo nič dobrega, vendar se je tudi ob letošnjem 1. maju vreme podredilo tradiciji delavskih piknikov v Kamniški Bistrici, deževalo ni. Številni Kamninam, ki že vse od leta 1923 [hodijo praznovat svoj praznik v planinski kot pod Kamniške planine, niso bili razočarani. Občinski sindikalni svet, ki je ob pomoči sindikalnih organizacij iz podjetja Meso in tovarne usnja, pripravil letošnji delavski piknik, je poskrbel za krajši kulturni program. V njem so sodelovali pevci delavskega kulturno umetniškega društva Solidarnost, ki so enotno oblečeni v modre uniforme in z rdečimi kravatami tudi navzven poudarjali svojo pripadnost.
Zbrane udeležence, omeniti moramo, da so bili med njimi Številni Ljubljančani in drugi izletniki iz vse Slovenije, je
pozdravil in nagovoril predsednik kamniškega občinskega sindikalnega sveta Janez Maleš. Poudaril je, da je letošnje praznovanje delavskega praznika združeno s sprejetjem zvezne in republiške ustave, ki določata takšne samoupravne odnose, ki so bili nekdaj sen delavskega razreda. Z uveljavitvijo delegatskega sistema je v kamniški občini vključeno v delegacije več kot 500 občanov, zato imamo možnosti vplivati na vse sklepe, ki jih sprejemajo samoupravni organi. Vendar so nam možnosti premalo, če bomo ostali le pasivni opazovalci dogajanj okoli sebe, aktivno se moramo vključiti v naše družbenopolitično življenje. In prav tu ima organizacija Zveze sindikatov svojo pomembno vlogo, je zaključil Janez Maleš.
V programu so sodelovali še dijaki osnove šole Toma Brejca
Bodočih samouprav-ljavcev ne vzgaja samo šola
Člani literarnega krožka na osnovni šoli Tomo Brejc v Kamniku so se vključili v Jugoslovanske pionirske igre, ki jih vsako leto razpisuje Pionirski list. Izmed neobveznih tem v tem natečaju so se skupno z vodstvom šole in mentorico Ivico Ogorevc ter vodjo »zgodovinskega krožka tov. Puschner odločili, da spoznajo podjetje Titan, njegove uspehe, težave in sistem samoupravljanja.
Tovarna Titan je že leta pokrovitelj te šole. Šola in podjetje se vedno bolj zavedata, da bodočih delavcev in strokovnjakov, predvsem pa nosilcev samoupravnih pravic in dolžnosti ne vzgaja samo Šola.
Zato ni obisk učencev v obratih tovarne Titan koristil samo njim. Prepričani smo, da bo poklicna odločitev mladih obiskovalcev marsikoga od teh pripeljala k Titanu. 1
Direktor tovarne tovariš Sila in strokovni sodelavec tov. Jeras sta obisk enajstih učencev pozdravila kot novo obliko sodelovanja Šole in pokrovitelja. Zapis pogovora na magnetofonskem traku bo pri urah socialistične morale odkrival učencem podobo samoupravnega sistema.
Za prijazni sprejem in poljudno strokovno' razlago se jim iskreno zahvaljujemo.
Danes objavljamo vtise in ugotovitve izpod peres sodelavcev literarnega in zgodovinskega krožka.
ca
iz Kamnika z recitacijami in folklorna skupina iz Kamniške Bistrice, ki je nastopila tokrat pomlajena in številnejša, kot smo jo vajeni gledati. Po programu so se številni udeleženci piknika ob zvokih ansambla Veseli kovinarji tudi zavrteli.
Prvomajski piknik v Kamniški Bistrici je resnično postal shod delovnih ljudi, ki želijo svoj praznik preživeti v naravi. Lahko rečemo, da je vsako leto več udeležencev, ki radi prihajajo v dolino pod Kamniškimi planinami. Nekaj pa bi vendarle kazalo pripomniti: vsako leto je na prireditvenem prostoru tudi vse več avtomobilov. Nekateri se težko ločijo od svoje pološ-čene pločevine, in jim je vsak korak v naravi odveč. Prihodnje leto bi zato kazalo cesto ob Domu v Kamniški Bistrici zapreti za ves promet in v okolici urediti večje število parkirnih prostorov z organiziranim čuvanjem ter redarsko službo. Prav gotovo se bomo tako še prijetneje počutili na našem prvomajskem pikniku. T.J.
PAJAC
Kdo pa skače sem in tja? Glej pajaca našega! Skoči sem in skoči tja, pa vso travo pomendra.
MOJE COPATE
Moje copate mamica kvačka, nagaja ji naša mačka.
Mama jezi se, mačka nagaja, volno odvija, v vozlih zaraja.
Ivica Strmec
2. a razred
osn. š. Toma Brejca
Izobraževanje članov ZK v Kamniku
Komite občinske konference ZKS Kamnik posveča že skozi daljše obdobje vso pozornost marksističnemu izobraževanju in idejnopolitičnemu usposabljanju svojega članstva.
Kljub temu, da teko posebej redna vsakotedenska predavanja za novo sprejete člane ZK, je občinski komite ob sodelovanju" s komisijo za idejno- politična vprašanja in izobraževanje in z Delavsko univerzo Kamnik organiziral za člane osnovnih organizacij v prvi polovici maja v Kamniški Bistrici enotedensko politično šolo.
Skrbno pretehtan in pripravljen program, ki je povezoval marksistično teorijo s prakso naše družbenopolitične skupnosti in njene razvojne težnje, je zagotavljal, da bo šola imela zaželen uspeh. Vse delo predavateljev in slušateljev, ki je bilo ves teden izredno intenzivno, je ustvarilo pravo delovno vzdušje, tako da drži ugotovitev sodelujočih, da so bili ta teden študija vsi skupaj ena sama enotna
delovna družina. Udeležencev šole ne bi mogli imenovati le poslušalce, pač pa jih ocenjevati in šteti glede na njihova postavljena vprašanja in razprave za sooblikovalce dokončno predelane učne snovi.
Sestava udeležencev šole potrjuje, da je prejšnja ugotovitev pravilna. Nekaj več kot polovica slušateljev je bila iz neposredne proizvodnje, nekaj manj kot 50 % pa drugih delavcev iz naših kamniških delovnih organizacij. Vsi delajo na drugih odgovornih delovnih mestih in so poleg tega kot družbeno politični delavci vsi vključeni v delo osnovnih organizacij ZK, sindikatov, mladine, samoupravnih organov v delovnih organizacijah in v delo SZDL, krajevnih skupnosti in društev na terenu.
Posebno vzdušje politični šoli je dal tudi razgovor slušateljev s sekretarjem izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS tovarišem Francem Šetincem, ki je pohvalil program šole,
poslušal zastavljena vprašanja in na njih odgovarjal. Šolo pa sta še posebej popestrila predvajanje filma o življenju in delu tovariša Tita ter razgovor s kamniškimi delegati VII. kongresa ZKS.
Na zanimanje in delavnost v tej šoli kaže tudi obisk pri predavanjih, saj je bil nad 95 %.
Ob razgovoru s sekretarjem komiteja občinske konference ZKS Kamnik tovarišem Fišer-jem so se udeleženci zahvalili njemu samemu in dali priznanje občinskemu komiteju. Prav tako so se zahvalili tudi vsem predavateljem in Delavski univerzi Kamnik za uspešno in dobro organizirano politično šolo. Pohvaliti moramo tudi osnovne organizacije ZK za dober izbor udeležencev šole, iz katere se vračajo mednje polni novih idej in zamisli za delo ne samo med članstvom, ampak med delovnimi ljudmi sploh.
V. Dobnikar
KURIRČKOVA POŠTA
2. aprila 1974 je pričela svor jo prek 2000 km dolgo pot v Črnomlju, Kopru, Ptuju, pri Žlebniku in na Jezerskem ku-rirčkova pošta, najbolj množična akcija slovenskih pionirjev. Čestitke in pozdravi tisoč in tisoč pionirjev za ljubljenega tovariša Tita so varno potovali v kurirčkovih torbah proti Ljubljani, kjer so se udeleženci zbrali na svečanem zaključku vseh poti.
Naša kurirčkova pošta se je vključila v koroško progo, ki je pričela svojo pot v kraju Žleb-
Drnovšku in jo nato predali pred spomenikom NOB pri tovarni UTOK pionirjem iz Zavoda za usposabljanje invalidne mladine. Ti pa pred spomenikom Dominiku Mlakarju pionirjem z Duplice. Pred spomenikom pri tovarni TITAN pa so jo prevzeli pionirji šole Toma Brejca. Končna predaja torbe pa je bila pred spomenikom revolucije, kjer so jo prevzeli pionirji šole Frana Albrehta. Tu jih je po predaji torbe in kratkem programu pozdravil Franc Vidervol in jim
pri osnovni šoli Homec predali pionirjem domžalske občine. Tudi tu je bil lep kulturni spored, kjer so predstavniki ZB NOV pozdravih' pionirje in orisali dogodke iz preteklosti.
Prav na vseh predajah so pionirji odredov priredili ku-rirčkovi pošti prisrčen sprejem. Vsi so dali v torbo čestitke za rojstni dan tovarišu Titu ter spise na temo Moj kraj med NOB.
Čestitke bodo v torbi odnesli pionirji tovarišu Titu za rojstni dan v Beograd.
PREVZEM KURIRCKOVE POŠTE NA ČRNIVCU
nik nad Zavodnjami, v občini Velenje. Nato je nadaljevala pot v občine: Ravne na Koroškem, Dravograd, Radlje ob Dravi, Slovenj Gradec, Velenje, Žalec, Mozirje.
Na Črnivcu sojo ob prihodu v našo občino prevzeli pionirji z Gozda 7. maja ob 10. uri pred spomenikom NOB. Ob predaji torbe so pripravili pionirji iz Nove Štifte in Stranj kulturni program. Pionirje je pozdravil in jim pripovedoval o dogodkih iz NOB ter jim zaželel srečno in varno pot tovariš Franc Hribar-Lovro. Prireditve so se udeležili tudi predstavniki naše in mo-zirske občine.
Nato so prenesli kurirji ku-rirčkovo torbo od odreda do odreda. Pionirji iz Gozda so jo predali kurirjem v Stranjah pred spomenikom NOB. Pionirji iz Mekinj so prevzeli torbo pri Šlebirju, pionirji iz Nevelj pri
Po govoru zaželel srečno pot. redaje so se udeležili s prapori tudi predstavniki ZB NOV.
Torba je, varno prenočila na šoli, od koder so jo kurirji prenesli na mejo naše občine in jo
Zaključna prireditev za pionirje iz vse Slovenije pa bo 15. junija na Graški gori nad Šoštanjem v občini Velenje. Ta dan bo tudi zaključek pohoda XIV. divizije.
OBRTNO IN MONTAŽNO PODJETJE KAMNIK
— elektro instalacije,
— instalacije, vodovodne instalacije, centralno kurjavo, klimatske instalacije, kovinske konstrukcije, kleparstvo ,
— Plesk, pleskarstvo, slikarstvo in steklarstvo
4. stran
maj 1974
kamniški obča) k
Kamnik predi lOOtóí
Nekaj veselih mož je 14. aprila napravilo veselo pijančevanje, ki je trajalo do jutra. Častili so „norca vseh norcev, ki pije vino iz korcev". Posestnik Cerar je na zapoved prav pridno praznil „korce". Ko je bil že nezavesten, so ga odnesli njegovi tovariši domov in ga pustili v veži na mrzlih tleh. Pijani mož se je prehladil in čez dva dni umrl. (SI. Narod, 24. aprila 1874).
Iz Kamnika se redko kaj sliši o naši čitalnici. Zato hočem nekaj omeniti, da zve slovenski svet, da še nismo zaspali. Čeprav se je zloglasno uradnik L. ustil, da bo delal na vse kriplje, da čitalnica propade, in ji je že
prerokoval smrt, ko smo jo preselili v mesto v Rodetovo hišo (danes kavarna Veronika), vendar ona še trdno stoji, L. pa je že odšel iz Kamnika. Brezvestni škandal pri njegovi valeti, ki je stal človeško življenje (glej prejšnjo notico!) je dovolj znan, radovedni smo le, če bo sodnija uvedla preiskavo. Če bi kak narodnjak kaj takega zagrešil, bi bilo vse po konci!
V nedeljo, 26. aprila, je bila v čitalnici veselica, predvajali so veselo igro „To sem bil jaz". Posebno se je v igri odlikovala gospa Milohnoja, ki je igrala zares izvrstno. Zabavali smo se imenitno, le grajati moram, da se toliko ljudi s praznimi izgo-
vori odteguje društvenemu delu, posebno pri tej predstavi, ki je bila v korist komika g. Peca. V kratkem bo odšel iz Kamnika in "z njim izgubimo izvrstnega igralca. Čeprav čitalnica ni v slabem stanju in prireja stalno veselice, ki so duša njenega delovanja skupaj z dramatičnim odsekom, bi vendar želeli za naprej več vzajem-' nega dela. (SI. Narod, 30. april 1874)
Strupena slana je bila 17. maja na Kranjskem. Mraz je bil tako hud, da se je napravil led na lužah. Slana je napravila veliko škodo zlasti na sadnem drevju in upanje na dobro sadno letino je splahnelo. I.Z.
| Sodelujte v Kamniškem občanu!
V listini o ustanovitvi Kamniškega občana piše, da je glasilo SZDL občine Kamnik, torej je to naš časopis. Vendar stoji uredništvo večkrat pred skoraj nerešljivo uganko, kako vključiti v mrežo dopisnikov in sodelavcev čimveč občanov. Le tako bo Kamniški občan resnično postal naš časopis, postal bo zanimiv in privlačen, mnogo raje ga bomo prebirali, saj bomo v njem zvedeli vse, kar se v naši občini zanimivega dogaja.
Zato vas pozivamo, dragi bralci, da nam napišete, kaj se dogaja v vaši krajevni skupnosti, v vaši šoli, v vašem podjetju, kam ste odšli z vašim društvom, kje bo kakšna zanimiva prireditev — še bi lahko naštevali, kaj vse nas zanima. Vabimo tudi fotografe, da nam pošljejo zanimivo sliko lepega kozolca, pridnega soseda, spretnega športnika. Vse, ki jih je naš poziv vzpodbudil, vabimo k sodelovanju. UREDNIŠTVO
V spomin revolucionarju
26. maja 1974 bo ob 10. uri v Brejčevi rojstni vasi Novaki pri Cerknem velika spominska svečanost. Tovarišu Tomu Brej-cu-Pavletu bodo ob njegovi 70-letnici rojstva in 10-letnici smrti na šoli slovesno odkrili spominsko ploščo.
Občinska odbora Združenja NOB Cerkno in Kamnik sta za to svečanost pripravila dostojno slovesen in pester spored.
Iz Kamnika bodo sodelovali pod vodstvom zborovodje tovariša Viktorja Mihelčiča moški zbor Solidarnost in mladinski pevski zbor osnovne šole Tomo Brejc ter recitatorji 8. razredov, ki sta jih pripravili slavistki tovarišici Kristen in Ogorevc.
Slovesnosti se bodo udeležili tudi kamniški predstavniki in udeleženci NOB, Tomova sestra
tovarišica Marica Brejc in mladina.
Ob odkritju spominske plošče bo podružnična šola v Novakih pri Cerknem dobila ime osnovna šola Cerkno, podružnica Tomo Brejc - Novaki.
Kamniški udeleženci si bodo po svečani slovesnosti ogledali tudi zgodovinsko bolnico „Franja" v Cerknem.
— arko
PROF.
Matjašič akademik
Pred nedavnim je Slovenska akademija znanosti in umetnosti imenovala za svojega dopisnega člana profesorja dr. Janeza Matjašiča. Med Kamničani je to četrti član najvišje slovenske znanstvene ustanove, vendar zdaj edini živeči akademik. Prof. Matjašič je univerzitetni predavatelj na biotehnični fakulteti univerze v Ljubljani. Ob imenovanju za akademika se čestitkam pridružujemo tudi mi.
-tj
kamniška kronika
ROJSTVA Frančiška Šuštar iz Velike Lasne je rodila sina Jurija POROKE
Milan Pestotnik iz Cešnjic, delavec, star 23 let, in Marija Resnik iz Velikega Rakitovca, delavka, stara 19 let;
Marjan Zalogar iz Gabrovnice, kmet, star 23 let, in Elizabeta Lo-rber iz Nožic, delavka, stara 194et;
Janez Koncilija iz Pirševega, delavec, star 23 let, in Marija Zebaljec iz Podhruške, uslužbenka, stara 20 let;
Janez Zarnik iz Brega pri Komendi, zidar, star 34 let, in Stanislava Benda iz Vopovlja, delavka, stara 35 let;
Franc Vidmar iz Gmajnice, orodjar, star 25 let, in Marija Zabret iz Komende, vrtnarica, stara 23 let;
Andrej Štiftar, str. ključavničar, star 23 let, iz Volčjega potoka in Ida Držanič, delavka, stara 19 le t, iz Godiča;
Stanislav Spruk, šofer, 27 let, iz Bistričice in Barbara Klopčič, uslužbenka, stara 21 let,iz Lok v Tuhinju
Ludvik Pangeršič, str. ključavničar, star 43 let, iz Markovega in Terezija Drolc, delavka, stara 33 let^iz Kamnika;
Alojzij Podgoršek, uslužbenec, star 54 let, iz Planine pri Kranju in Emilijana Tomšič, uslužbenka, stara 47 let,iz Kamnika;
Anton Šmidovnik, str. ključavničar, star 25 let, iz Tunj. mlake in Milena Mušič, delavka, stara 22 let,iz Podgorja;
Franc Skok, delavec, star 31 let.iz Briš, in Cecilija Turin, delavka, stara 32 let, iz Briš;
Marjan Spruk, tapetnik, star 28 let, iz Zg. Stranj, in Jožefa Gra-dišek, stara 23 let, delavka iz Zg. Stranj.
SMRTI  Hinko Kos iz Kamnika, upokojenec, star 61 let;
Frančiška Kosirnik iz Tunjic, kmetica, stara 77 let; Franc Galin iz Kališ, kmet, star 84 let; Marija Hribar iz Rožična, prevžitkarica, stara 90 let; Angela Marinko iz Ljubljane, gospodinja, stara 73 let.
ZALJUBLJENE ZEBRE
BOJAN POLAK
Pet dni v severni steni Sit (2)
20. I.: Vstanemo že okoli petih, vendar se kar ne moremo in ne moremo odločiti za naprej. Vreme je sicer čudovito, tudi preveč mraz ni, vendar..." „Saj ne bomo prvi, ki jih je Zajeda zavrnila," si poskušamo najti opravičilo. Pa vendar. Da bi bilo toliko misli in priprav, besed in načrtov zaman, da nas ni zavrnilo slabo vreme ali nesreča, ne, to nam ne gre v račun. Zato si želimo slabo vreme, da bi imeli razlog za umik. A tega ni! Torej gremo naprej! Še danes poskusimo, če nam danes ne bo šlo, potem se bomo vrnili.
STRMO, KAJNE?
Navežem dereze in nekako zdelam prvi raztezaj. Na stojišču vem, da mora biti stari klin. Vendar najprej zabijem novega, nato šele izpod snega izkopljem starega. Ker mi drsi na poledeneli skali, vpnem lestvice, potegnem nahrbtnik in varujem Staneta, da pride do mene. Naslednji raztezaj je njegov. Že poleti ga je mojstrsko zdelal, ga pozna, čeprav je sedaj zalit s krušljivim ledom.
Zdaj pa kar malo obupuje. V tanek led kleše stopinje. Na srečo držijo in že je 3 do 4 m nad menoj. Mrzlično išče razpoko za klin. Končno le nekaj najde in zabije kline, ki ne bi vzdržali velike obremenitve in so zato bolj za moralo. Nato pa leze naprej, počasi, obenem pa čisti sneg in led, da mi ropota po čeladi. Varujem in gledam v dolino. Po snegu se premika črna pika. In to precej hitro. „Gotovo nekdo trenira za Himalajo," pravim Stanetu, ki malo počiva. Stane pa malo bolje pogleda in pravi: „Zvone bo." In je res. Malo poklepetava in že odhiti z velikimi koraki navzgor proti Jalovcu. Stane pa spet pleza. Že poleti je ta raztezaj prav zoprn, sedaj je pa skoraj odvraten. No,, pa ga Stane že nekako zdela in si uredi stojišče. Varujem Ceneta, da pride do mene, nato se preveževa in že gre naprej do Staneta. Medtem ko bom jaz „čistil" ta raztezaj, naj bi Cene poskusil priti v votlino. To bo pa težak problem, dostop namreč zapira približno 5 do 6 m visok navpičen sloj sipkega snega, ki ima na vrhu kar lepo opast. Medtem ko Cene poskuša po levi strani, priplezam na stojišče. Cene ugotavlja, da po levi strani ne bo šlo in se zato spusti nazaj. Nato skupaj iščemo prehod in odločimo se za navpičen žleb na desni strani. Tam bo pa potrebno precej zabijati. In ker Cene ni ljubitelj zabijanja klinov, grem jaz naprej, in to kar brez problemov, le zadnji klin (kar tri skupaj) moram zabiti v travo. Pa so zdržali. Še majhen nihajni manever in splazim se v votlino. Medtem ko Cene pleza za menoj, potegnem v votlino nahrbtnike, nato pa varujem Ceneta, ki pleza čez previs in še naprej. Ko pride Stane do mene, varuje on, jaz pa si dam opravka z urejanjem
bivaka. Medtem se počasi zmrači in Cene se mora vrniti, po vrvi ga spustiva v votlino. Tega pol raztežaja bo jutri prišlo zelo prav.
Naše razpoloženje je že veliko boljše. Nekako smo se otresli malodušnosti, ki nas je prevzemala zjutraj. Navadili smo se na steno in na počasno napredovanje. Zdaj vemo, da bo šlo počasi, vendar šlo bo, samo če bo vreme. Zdaj si želimo samo lepega, nič več slabega. Žal nimamo s seboj tranzistorja, vendar Staneta ne boli koleno, kjer ima revmo, pa upamo na vse najboljše.
Bivak je ozek in tudi naš pogled v svet je zelo omejen: ko ležimo kot deske drug ob drugem, stene votline se kar nočejo in nočejo razširiti, vidimo samo košček neba in tri, štiri zvezde. Ta votlina, tri, štiri zvezde,snežna ograja, kuhalnika, cepini, krušljivi strop votline, ki ga osvetljuje sveča, to je vse. To je ves naš svet v tem trenutku, in kako majčken je! Pa nam čisto zadostuje. Smo v zavetju, najedli smo se, napili, in tudi ležišče ni najslabše. Lahko smo čisto zadovoljni. In tudi smo. Kako malo je pravzaprav potrebno človeku, da je lahko srečen. Samo znati jo mora poiskati sam. Prave sreče, pa naj bo še tako drobna, ni moč kupiti. Poiskati jo je treba z lastnimi močmi, voljo in hotenjem.
Zjutraj, 21. L, vstanemo vsi trdi in z bolečino v križu. Zaradi majhnega prostora smo ležali preveč vzravnani. No, tudi to mine in že gre Cene naprej, da dokonča včeraj začeti raztezaj. Preč-nica v levo je prav nesramno gladka, vendar mu jo uspe zdelati brez padca. Se nekaj metrov čez poledenel previs in že rije kot krt, da se pri-koplje v manjšo votlino. Kmalu pridem do njega, čeprav sem v prečnici imel več problemov, in mi jo je uspelo zdelati šele z nihanjem.
Naslednji raztezaj je moj. Ne grem čez „Žlambor', ampak levo od njega. Toda priti iz votline na poličko je kar dober problem. Večkrat poskusim, pa ne gre, tudi klina ne morem zabiti, preveč je prhko. Končno mi le uspe in malo za tem tiči tudi že klin v špranji. Naprej je v redu, normalne zimske razmere: sneg, led, skala, vendar kar gre in hitro sem na stojišču. Pa grem še nekaj metrov naprej in si na začetku prečnice uredim stojišče. Potegnem nahrbtnika in Stane je kmalu pri meni. Gre naprej in ko je na koncu prečnice, potegne k sebi nahrbtnika. Priveze ju na klin, sam pa gre še naprej. Medtem pride tudi Cene, in ko Stanetu zmanjka vrvi, grem naprej. Še poteg nahrbtnika čez prečnico, nato pa varujem Ceneta, da pride do prostora za nocojšnji bivak. Za tem splezam do Staneta, ki ima stojišče na ozki nagnjeni polički.
Ko sva s Stanetom poleti lezla to smer, sva tu prečila v levo, kamor so vodili klini. Tudi sedaj začnem lezti prečnico in naredim nekaj metrov. Toda naprej me sploh ne mika. Čudne opasti so pod previsi, in če je plitev žleb za robom zasnežen ... Ne verjamem, da bi prišel čez. Pa tudi s transportom bodo problemi. Zato se oziram v zajedo, in glej - v previsu tiči star klin. Le kako priti do njega? Poskušam v tegu vrvi — ne gre, je mnogo predaleč. Poskušam na vse mogoče načine, toda ne gre. Prag, preko katerega
bi moral, je previsok in na vrhu so vsi oprimki poledeneli. Poleti bi mogoče šlo, toda zdaj ne gre. Najdem rogljiček in nanj obesim lestvico. Toda naprej ne gre in ne gre. Ne premišljujem dolgo. Že se vsiplje beli prah, vendar spet spravim sveder. Še enkrat poskusim. Do polovice pridem, naprej ne gre. Na oprimkih je tanka plast ledu. Ja, če bi imel še eno roko in še eno kladivo, da bi potolkel led, potem bi šlo. Torej nazaj, dokler je še mogoče. — Roke me že pošteno bolijo, ko se mi zdi, da je dovolj vrtanja. Ko zabijam svedrovec, se skala lušči, vendar menim, da ga je dovolj v skali, da me bo vzdržal. In me je. Po žlebu, zajedi gre menjaje se po snegu in skali, dokler mi poti ne zapre krušljiv previs. Zabijem CMVejček in poskušam prečiti v levo na nekakšen raz, ki pa je dobro razčlenjen. Toda spet ne gre. Preveč je še svetlo. Počakam, da se malo stemni — pa bo, kar bo! In spet gre. Se nekaj metrov po lažjem svetu; moram zabiti kak klin! Vedno bolj je tema in za špranje je že težko. Vendar mi le uspe najti primemo; zabijem klin, se vpnem in pol metra stran odkrijem star klin. Vpnem še njega in malo za tem se že spuščam ob vrvi do Staneta. Še nekaj časa mine in spet smo vsi trije na prostoru, ki ga je uredil Cene. Tesno bo, vendar bo že kako!
Ker ni prostora za prtljago, napnemo mrežo in vanjo zložimo reči. S Cenetom se norčujeva iz Staneta, ker ni že doma preizkusil spalne mreže, in on se odloči, da bo to storil nocoj. In tako* potem, ko se najemo in napijemo, zleze Stane v mrežo, midva se pa uleževa pod njim na tla.
POGLED S PRVEGA BIVAKA, NAVZGOR SEVEDA '
No, nocoj je pa naš svet mnogo širši, kot je bil sinoči. Nešteto zvezd in ozvezdij: Veliki voz, Mali voz, Kasiopeja in še množica drugih, ki jim ne vemo imen, nas pozdravlja z neba. V dolini je tema. Le v Planici pri hotelu gori luč. In včasih se posvetijo avtomobilske luči na cesti čez Podkoren. Tam so ljudje. Tam vedo, kaj je po svetu novega: koliko so jih spet ubili, koliko je mrtvih, kje je nova vojna, itd., itd. Tu pa smo daleč od vsega, daleč od vsakodnevne monotonije, naglice, od komolčarstva, pehanja za materialnimi dobrinami Tu smo kot na koncu sveta, daleč od vseh in vsega. Danes naj bi prišel Luka pod steno, pa ga ni bilo. Gotovo bo prišel jutri, saj smo se tako nekako dogovorili. Malo se celo smilimo samim sebi: ko so Nemci lezli Aschenbrennerja, so imeli ekipo v Tamarju, mi pa jo imamo v Kamniku! No, nič hudega, saj je Muc obljubil, da bo prišel v sredo pogledat. In kar Muc obljubi, to
tudi drži. .   , .. ....
(nadaljevanje sledi)
Zadnji nemškutarski župan
Ker OBČAN pripravlja sesta-I vek o prvih narodnih županih v Kamniku, moramo zaradi povezave zgodovinskih dejstev osvetliti tudi dobo županovanja zadnjega nemškutarskega župana v našem mestu. Poleti 1873 so Kamničani ponovno izvolili na županski stol trgovca in posestnika Janeza KECLJA. Bil je sicer pristnega slovenskega rodu, toda zvest pristaš svojih nemških gospodarjev. Zato se je seveda uradno nazival Johann KEZEL in tako je napisano tudi na njegovi grobnici na Žalah. Ker je bil bogat, je obilo daroval tudi za cerkvene namene in si tako pridobil tudi pobožno usmerjeni del kamniških volivcev.
Po vsem tem, kar smo o Keclju dozdaj brali v rubriki o Kamniku pred sto leti, o njegovem častihlepju in bogatem darilu v zvezi z varaždinskim imenovanjem za „kapitana", o napadih na neurejene razmere v mestu, o blatnih in slabo razsvetljenih ulicah, o pozivih, naj razpiše volitve v občinski zastop in naj se umakne z županskega mesta, za katerega ni \ sposoben, smo bili prepričani, I da je narodna stranka v Kamniku na zmagovitem pohodu, da bi izvolila v občinski odbor napredne in odločne gospodarje, ki bodo popeljali mesto k napredku. Toda bojeviti dopisi in pozivi v naprednem Slovenskem narodu so našli kaj slab odziv odmev med kamniškimi volivci, ki so pri volitvah v juliju 1873 ostali doma ali pa spet volili nemškutarskega Keclja in njegove pristaše. To narodno neorganiziranost in mlačnost nam razkrivata dva dopisa v Slovenskem  narodu, eden o
predvolivnem razpoloženju, drugi pa o volitvah.
Od državnih uradov zahtevamo slovenske dopise in slovensko uradovanje, v naši mestni pisarni pa nemškutarijo. Po dolgem dreganju se je vendar zljubilo našemu županu Keclju razpisati nove volitve. Po dolgem trudu so uredili zapisnik volivcev. Tako kakor je navada pri naših nasprotnikih, da si povsod skušajo dobiti nadvlado čez nas domačine z zvijačo, tako je tudi v tem zapisniku. Izpuščen je odlični narodnjak. Res se narodnjaki nekoliko pripravljajo na volitve, a to je premalo. Vse je premrtvo, nihče noče delati odločno, vsak se izgovarja na prevelika opravila, kakor ne bi bilo eno glavnih opravil in nalog vsakega pripomoči, da se zboljšajo naše mestne in srenjske zadeve. To ni lepo, možje, umikati se delovanju. Le odločnosti ni nobene. Kako lahko bi sklicali volivni zbor, da bi se posvetovali o kandidatih. Toliko časa je bilo in skoraj nič nismo storili. Ako je tudi pozno, vendar ni še nič zamujeno. Skličite takoj shod, še je moč organizirati narodno falango, da bodo volivci vedeli, koga naj volijo. Ganite se vendar, da ne doživimo nazadnje še te blamaže, da nam vsilijo spet „Anzelna" (Anzel je .seveda takratni župan Janez Kecelj -nemškutarski Johann Kezel), ki je po mnenju nekaterih najboljši za županstvo, ker je pri zadnjih volitvah kupil svojim volivcem vedro vina. Ne glejte pri volitvah na prijateljstvo in botrinstvo. Komur se le nekoliko smili uboga živina, ki mora čez grdi klanec vleči težki voz, spozna,  da se Anzel nič ne
spozna na gospodarstvo mesta. Koliko voznikov kolne Kamni-čane in župana zavoljo klanca! Potem pa naj še kdo reče, daje on edini sposoben za župana. Možje, ako vam je količkaj mar za mestni blagor, delajte, da prodrete s poštenimi domo-bljubi! (SI. narod, 6. julija 1873).
Mestne volitve so se končale tako, kakor so si jih meščani zaslužili. Poprej je vsakdo kričal, kako je mesto zapuščeno, da sedijo v odboru možje samo za to, da jim skazujejo čast, da je na čelu mesta mož, ki ne zna drugega kot kegljati. Ko pa je prišel čas za priprave k volitva-m, se ni nihče zmenil zanje, in tistim, ki radi zapovedujejo, je ostala pot do občinskih sedežev odprta. V tretjem razredu, v katerem volijo najmanjši davkoplačevalci, obrtniki in bajtarji, je nekaj čez 300 volivcev. V tem razredu sta Kecelj z žuga-njem in z denarjem, ki ga je tukajšnji davkarski kontrolor Lilck po hišah nosil, in dekan Križaj s svojo duhovno oblastjo obdelovala možakarje po bajtah, da so prišli na volišče. Od teh jih je bilo 40 za kandidate stare klerikalno-liberalne stranke in izvoljeni so v tem razredu dekan, njegova dva ministranta in še druga dva, ki rada kimata. V drugem razredu je 53 volivcev in izmed teh jih je prišlo 18 na vplišče, ki so se tudi zedinili o možeh, ki jih poprej niso nikdar marali. Samostojni meščani, ki niso od nikogar odvisni, se v drugem razredu niso hoteli več udeleževati volitev, ker jim je bilo zoprno obnašanje komisarja in tistih ljudi, ki morajo plesati, kakor
njihov gospod Kecelj gode. Prvi razred volivcev pa je zbor uradnikov in upokojencev, ljudi, ki sicer živijo od ljudskega dela, pa skoraj brez izjeme delajo proti narodu, med katerim živijo.
Pri teh volitvah je prišla v občinsko vodstvo spet stara garda kimavcev, od katerih ne bo skoro nobeden pogledal v občinsko uradovanje. Vsako leto bo ena in pol seje.
Če bi hotel kdo trditi, da je zmagala tako imenovana nemškutarska stranka, bi se motil. Ta stranka ne šteje toliko članov, da bi iz njih mogla sestaviti ves občinski odbor. Odbor bo imel, kakor hitro bo
MALI OGLASI
Simfonični orkester Domžale-Kamnik vabi vse ljubitelje glasbe na občni zbor, ki bo 21. 6. 1974 ob 18. uri v dvorani zavoda za glasbeno izobraževanje v Domžalah.
Predsednik: Vinko Gregorc
Mlada zakonca, višja medicinska sestra in absolvent fakultete za elektrotehniko, z dojenčkom iščeva primerno stanovanje v Kamniku ali okolici za dobo treh let.
Ponudbe na naslov: ANREJ CAMPOLUNGHI, Akademski kolegij, p.p. 06, 61000 Ljubljana
Iščem ogrevano sobo v Kamniku. Ponudbe pošljite na naslov: MARIJA ČUŠ, Benedekarjeva 9, Ljubljana
Mlada zakonca z dveletnim otrokom želita enosob-no stanovanje v Kamniku. Stanovanje bi želela najeti le za tri leta. Stanovanje je lahko v stari hiši. Cena ni važna. Cenjene ponudbe pošljite na uredništvo.
župan izvoljen, narodno večino, ali ta večina je taka, da si ne upa ugovarjati. A in B sta cerkvena moža, C in D sta Keclju dolžna, peti dela monstrance in se boji, da ne bi izgubil dela itd.; hlapčevstvo, ki je pri ljudeh narodna lastnost.
Med drugimi je izvoljen naš okrajni glavar. Čeprav priznamo, da je dobro, da je v mestnem zastopstvu kak izobražen človek, vendar si ne znamo razjasniti protislovja, gospod in sluga obenem. Občinski urad je podložen okrajnemu in če g. Klančič kot občinski odbornik napravi kako vlogo na okrajno glavarstvo, jo zopet g. Klančič kot okrajni glavar reši. V odbo-
ru je tudi tukajšnji davkar Fur-lan, stiskač, mož, ki posojuje kmetom denar po 12 %, zaradi česar je dobil od višje davkarske oblasti zaslužen dolg nos. Nerod: nosti, ki so bile pri volitvah, bi najrajši ne omenjal, ker žalijo pravni čut v človeku, posebno če se godijo pred očmi okrajnega glavarja, ki mora bdeti nad zakonito izvršitvijo volitev. Ako je katera žena volila stare županove privržence, je smela sama oddati glas, če pa je bila drugih misli, je morala poslati pooblaščenca. Od naših komisarjev smo takega postopanja že vajeni, in vemo, daje postava za to dana, da se krši. (Slovenski narod, 19. julija 1873).
NA ROB SREČANJU S KOROŠKIM PESNIKOM KOKOTOM
Čemu tak odnos?
V slabem tednu dni je bil Kamnik deležen dveh kulturnih dogodkov, ki bi se jih ne sramovala nobena slovenska kulturna metropola. Govorim o Hlapcu Jerneju in o recitalu poezije koroškega pesnika Andreja Kokota.
Slednjega so pripravili kamniški študentje v sodelovanju s Turističnim društvom. Ne bom pisal kritike večera, ker tega kot ustvarjalec ne morem in ne smem, čeprav se zgodi pogosto (vsaj v našem Kamniku), da mora ena in ista oseba ustvariti predstavo in nazadnje napisati še kritiko. In to kljub temu, da pošljemo vabila tudi tistim, ki se gredo po našem časopisju kritike, pa so le čisto in prav nič kot navadni poročevalci. Ko je predstava narejena, pa celo takih ni blizu in potem beremo v časopisu samo puhlo politiziranje,
ki pa je zame kritika slabše vrste. Zakaj se bojite odkrite besede?
Koliko časa je treba (neplačanega!), da skupina zanesenjakov pripravi recital, ki bi ustrezal svojemu namenu. Potem pa se zgodi, da bi morali ustvarjalci kljub 130 (stotri-desetim!) plakatom in nad 50 (petdeset) vabilom predstavo gledati tudi sami, da bi dvorana izgledala vsaj delno polna. Zakaj toliko hude krvi in ostrih besed? Enostavno zato, dragi meščani, ker ste padli na izpitu v podporo koroškim Slovencem, ki se bore za svoj obstoj. In glavno orožje jim je slovenska beseda! Takšno besedo smo prestavili in tudi predstavili v "Kamniku. Čemu potem protestna zborovanja in reke donečih besed, če vsega tega v resnici ni v nas?
ZS
»TITAN«
tovarna kovinskih izdelkov in livarna - Kamnik
Kamniška kovnica denarja je bila prav gotovo na Malem gradu, nikakor pa : ne na Starem gradu. Čeprav je bila na Malem gradu že za časa prvih znanih lastnikov Kamnika gorofov Weimar-Orlamuende utrdba ali grad, pa so jo potem grofje Andeški še olepšali in si uredili v njej prijetno bivališče. Tu so se mudili, ko so za kratek čas obiskali Kamnik, ki je bil upravno središče njihovih notranjeavstrijskih posestev. Seveda ne more biti dvoma, da so tudi kovnico denarja uredili na Malem gradu. Gotovo pa je Mali grad dobil dokončno obliko, ko se je grof Henrik leta 1206 oženil z Zofijo Višnje-gorsko in podelil Kamniku mestne pravice.
Kako so kovali denar v tistih časih? Grborezec je za vsak novec moral izrezati dva kovna pečata. Srebrno pločevino so razrezali na kvadratne 1 ploščice, dolge in široke po 20 mm. Ploščico so močno segrevali in jo 4 položili na" kovni pečat ter jo spet prekrili z drugim kovnim pečatom, na katerega so močno udarjali, da so dobili odtise z obeh strani. Seveda se je tako ročno delo odvijalo počasi. Od spretnosti penezokovca (monetarius) je bilo odvisno, koliko je na dan napravil novcev. Gotovo pa je bilo okrog kovanja zaposlenih več ljudi. Robove ploščic z odtisnjeno sliko denarja so potem obrezali, obrezline pa pretopili za napravo novih srebrnih ploščic. Srebrna pločevina je bila debela okrog en milimeter.
Načela kovanja denarja je določil že Karel Veliki. Iz karolinške libre naj j bi nakovali 240 denaričev ali pfenigov. V Nemčiji pa je po enajstem stoletju \ začela prevladovati nova lažja denarna utežna enota, marka, ki je imela 280 | gramov. Iz nje so nakovali 256 pfenigov. Srebrna zlitina, iz katere so kovali j denar, je vsebovala tri četrtine srebra in eno četrtino bakra. Čistino srebra so I izražali v lotih. Ena marka zlitine je torej imela 12 lotov čistega srebra, i     Medtem ko je bila pravica do kovanja denarja prvotno pridržana samo vladarjem, so si jo kasneje prisvojili volilni knezi, pa tudi nižji svetni in duhovni oblastniki ter mesta. Sprva so kovali po vladarjevih predpisih glede teže in čistine kovine, potem pa so spreminjali težo in čistino v želji za j lastnim dohičkom. Tako opazujemo od 12. stoletja naprej postopno zmanjševanje teže in čistine srebrnega denarja. Bakrenih in bronastih novcev v ; srednjem veku niso kovali. Pri poslabšanju denarja je bil seveda na škodi
upnik, ker je dobil vrnjenih isto število novcev, a slabše kvalitete, j     Kateri denar iz kamniške kovnice je najstarejši? O tem v numizmatičnih krogih še ni bila izrečena zadnja beseda. Mariborski numizmatik Egon Baumgartner je temeljito pregledal in preiskal vzorce iz budimpeštanskega in i dunajskega muzeja. Na osnovi njegovih ugotovitev so lahko določili izvor ; nekaterih novcev, ki jih niso vedeli kam uvrstiti. Tako so šele po osvoboditvi ugotovili tudi primerek najstarejšega kamniškega kovanca, ki ga vidimo na naši sliki in je označen s številko 23.
Na novcu je v krogu velikih biserov stoječi orel, gledan napol z leve :trani, i ? razprostrtimi krili in nedoločeno oblikovano glavo. To je poznani lik orla i 'Z" grba grofov Andeških, lastnikov Kamnika. Na nasprotni strani novca pa je v širokem gladkem obroču velik enakokraki križ. Na konceh krakov so krogle, v kotih pa šesterokrake zvezde. Ta križ nastopa kasneje na mnogih andeških novcih, tako tudi na denarjih, ki jih je koval patriarh Bertold v ?ndeški kovnici v Hrvaškem Brodu. Risba orla je zelo točna in spominja na "alijanske mojstre rezbarje. Po svojem kovu pa lahko ta novec uvrščamo *ned najstarejše vzorce spanheimskih denarjev. Tako bi mogli izvor tega najstarejšega kamniškega novca postaviti v dobo okrog leta 1180 in ga pripisati * mejnemu grofu Istrskemu Bertoldu III., kije leta 1173 dobil v fevd mejno Sofijo Istro, istega leta pa mu je patriarh izročil še oblast nad Kranjsko. Nič ni torej čudnega, če je takoj izkoristil pravico do kovanja denarja in se za jzdelavo kovnega pečata zatekel k italijanskemu mojstru. Andeski orel je, kot znano, postal deželni grb Kranjske. Kakor sodijo, prihaja za kovnico v Poštev samo Kamnik, ki je bil upravno središče andeških posestev v naših krajih. Bertold III. je umrl leta 1188, njegovemu nasledniku Bertoldu IV. pa Je cesar Friderik Barbarossa podelil naslov vojvoda Meranskega. Odslej zgodovinarji imenujejo kamniške grofe Andechs-Meranske, numizmatiki pa običajno govorijo o meranskih kovnicah denarja. Bertold IV., ki se je s cesarjem Friderikom udeležil tretje križarske vojne leta 1189, je brez dvoma fabil mnogo denarja in je v Kamniku razvil živahno kovno dejavnost. Seveda P bila kovnica na Malem gradu. Numizmatiki sicer postavljajo začetek te kovne dejavnosti v leto 1195, po ugotovitvi, da bi utegnil njegov prednik kovati denar že okrog leta 1180, pa bi zdaj to letnico pomaknili nazaj. Če je kovnica pod Bertoldom III. že delala, je njegov sin verjetno kar nadaljeval kovanje. Ker pa je bil takrat v veljavi posebno breški pfenig, je meranski Vojvoda v svoji kamniški kovnici najprej točno posnemal vzorce iz breške
kovnice (Breze - Friesach na Koroškem). Take posnetke imenujejo numizmatiki krivokove.
Naslednja skupina štirih kamniških novcev je iz najdbe Detta v Banatu. Vsaj tako domneva Baumgartner, ki si je te primerke nabavil iz ostanka večje najdbe. Na svoje presenečenje je ugotovil, da so to novci iz kovnice meranskega vojvoda Bertolda IV. v Kamniku, ki so bili do leta 1932 v numizmatičnih krogih še neznani. Prvi novec (št. 1) predstavlja na prednji strani med dvema gladkima krogoma napis kovnice TSAIN (= STAIN), pri čemer je črka S ležeča, pri N pa je srednja vezna črta z desne proti levi. Črke so lepo razdeljene po prostoru in so v primeri s sliko škofa v srednjem krogu zelo velike. Slika škofa do beder je napravljena zelo nespretno. V desni roki ima zakrivljeno palico, obrnjeno s krivino navzven, v levi roki pa drži knjigo. Glava in škofovsko pokrivalo (mitra) pa sta nakazana z dvema črtama in tremi pikami, medtem ko je škofovo oblačilo (pallium) načrtano v obliki velike črke ipsilon (Y). Slika na zadnji strani novca pa predstavlja streho cerkve s križem med obema stolpoma. Streha sloni na treh obročkih, ki predstavljajo pročelje strehe. Vsa slika, ki je zelo neenakomerno in grobo izdelana, je v dvojnem obroču biserov. Premer tega novca, ki je v zbirki zastopan v dveh primerih, je 20 mm, teža pa'točno en gram.
Na sliki št. 2 je na sprednji strani isti kovni pečat kot na sliki št 1, le napis je obrnjen, to se pravi v nasprotni smeri urnega kazalca od desne proti levi, presledek med črkama I in N pa je večji kot med ostalimi črkami. Na drugi strani pa so obročki cerkvenega pročelja bolj izraziti, cerkveno streho pa predstavljajo tri valovite poševne črte.
Na sliki št. 4 je škofov lik lepše izdelan, pokrivalo (mitra) pa sega v napisni krog med črki S in I, palica je z zakrivljenim delom tudi tu obrnjena navzven, vzvratni (obrnjeni) napis od desne proti levi pa je spakedran v TASIN ali TASAIN, če menimo, da tisti znak med S in I ni škofova mitra pač pa črka A brez vmesne vodoravne črte.
Pri sliki št. 5. moramo napis kraja kovnice šele uganiti, ker so v napisnem krogu tudi simetrični okraski. Zgoraj nad zakrivljeno palico in knjigo je okrasek v obliki črke C, spodaj kot nadaljevanje škofovega oblačila pa je nekoliko manjša črka D. Čisto v dnu je nakoliko ležeči T, nato pa v vzvratnem napisu med okraskom D in C ležeči S, nad škofovo glavo pa zelo razločen A, med tem ko je za IN zmanjkalo prostora in si ga moramo zamisliti v nekakem znaku V, ki pa je spet simetričen in podoben na drugi strani ležečemu S. Odprtina zakrivljene palice je tu obrnjena navznoter. Kovni pečat je izdelan zelo lepo in natančno. Na zadnji strani je pročelje strehe naznačeno s štirimi obročki, streha in oba stolpa pa sta krita z opeko. Vsi štirje primerki teh novcev nam kažejo več značilnosti. Povsod je ležeča črka T pred S, čitanje napisa pa nam omogoča primerek št. 1, zato je opisan kot prvi, čeprav ni najstarejši. Dobo kovanja posameznih primerkov nam namreč kaže oblika cerkvene strehe. Kamniški novci so namreč točna kopija breških pfenigov, razen napisa kraja kovanja TSAIN, kar seveda pomeni STAIN ali Kamnik. Pri določevanju starosti kamniških novcev se zato osla-njamo na opredelitev, ki velja za breške novce. Kot ugotavlja Luschin, razlikujemo tri skupine. Od leta 1164 do 1190 so upodobljali streho kot kaže nasa slika št. 5. Nad konicama obeh stolpov je razločno zarisana krogla, ki je v ostalih primerkih samo nakazana v krivini notranjega oboda kroga. Do leta 1200_so predstavljali cerkveno streho v obliki narisane opeke, kar vidimo na sliki št. I. Okrog leta 1200 pa predstavljajo cerkveno streho tri ali štiri grobe, krive ali nalomljcnc črte, ki jih vidimo na slikali št. 2 in 4. Zakrivljena palica je tu obrnjena navzven. Slike so zelo grobe in slabše izdelane kot pri najstarejšem vzorcu št. 5.
Kamniški posnetki breških pfenigov ali krivokovi kakor jim pravijo numizmatiki, so nastali vsaj med leti 1190 in 1200, torej za časa meranskega vojvoda Bertolda IV. Andeškega. Vendar pa natančna izdelava kovnega pečata spominja na spredaj opisani najstarejši kamniški novec z andeškim orlom na sprednji strani.
Kovna tehnika seveda v času, ko je delala kamniška kovnica, ni bila na taki višini, da bi mogli kovati vsaj približno enako težke novce iste vrste. Čistino za isto kovanje so pač mogli ustvariti enotno, pri teži pa so se pojavljale razlike, ker je bila kovna pločevina neenakomerno debela. Če so iz ene utežne marke skovali predpisano število novcev, so lahko imeli zaradi neenakomerne debeline pločevine različno težo, večjo ali manjšo od povprečja. Prebrisani ljudje so zato lahko iz večje količine novcev izločali nadpovprečno težke, ki so bili zato po vsebini srebra več vredni kot lažji.
(nadaljevanje sledi)
6. STRAN
maj 1974
kamniški OBCAIfy
Iz invalidskega doma mladinski klub OZN
Naša država je ena od ustanoviteljic Organizacije združenih narodov. Vedno je bila na čelu demokratičnih sil, ki si prizadevajo za mednarodno pomiritev in pošteno mednarodno sodelovanje. To je tudi najbolj naraven odraz demokratičnih procesov, ki se odvijajo znotraj naše družbe.
Obe strani razvoja naše družbe - urejanje medčloveških odnosov in urejanje odnosov Jugoslavije z ostalim svetom postajata vedno bolj sestavni del življenja vseh naših delovnih ljudi. Se posebno mladih, kajti ti so se še bolj kot drugi ljudje pripravljeni žrtvovati za mir, pravičnost in napredek človeštva.
Zato ni čudno, da so prav mladi člani kluba Organizacije združenih narodov v Zavodu za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku pobudniki mnogih akcij za spoznavanje mednarodnih problemov, spoznavanje narodov in njihovih posebnosti.
Klub organizira predavanja, prikazuje diapozitive in filme. Člani spoznavajo dejavnost neuvrščenih dežel, še posebno vlogo Jugoslavije v boju za mir in enakopravne mednarodne odnose. Pogovarjamo se o bistvu italijanskih zemeljskih zahtev do Jugoslavije, o vsebini fašizma, o položaju naših narodnostnih manjšin v Italiji in Avstriji.
Študent iz Južnega Jemena nam je predstavil značilnosti arabskega socializma ter posebnosti socializma v svoji deželi.
Vojno na bližnjem vzhodu nam je zelo živo orisal ter pojasnil njeno zapleteno ozadje tovariš Sipušček, ki je kot poročevalec obiskal bojišče.
Ko smo si ogledali filme in slike, poslušali pesmi, smo bolje razumeli ljudi v Indiji, Indoneziji, Gvineji, v Franciji.
Da bi čimbolj spoznali sestavo in vsebino delovanja OZN in da bi tudi druge seznanili o njej, smo pripravili oddajo „Kaj vemo o OZN". Tiste, ki so organizacije najbolj poznali, smo nagradili.
Ob dnevih, ki jih Združeni narodi praznujejo, smo pripravili spominske recitale ali predavanja. Urejali smo razstave in tudi tako opozarjali mladino in delavce v zavodu na pereče probleme današnjega sveta. •>
Vendar ne ostajamo le pri spoznavanju sveta. K reševanju problemov v svetu poskušamo tudi mi prispevati po svojih močeh. Ko smo zvedeli, da tisoči Afričani umirajo od lakote zaradi dolgotrajne suše, smo že dvakrat organizirali akcijo za pomoč. Ne'se-bično so nam pri tem pomagali skoraj vsi delavci zavoda.
Tudi ob koncu šolskega leta imamo člani kluba polne roke dela. Pripravljamo izdajo svojega glasila, v katerem bi radi prikazali naše delo in hkrati opisali najpomembnejše procese in dogodke v mednarodnem življenju v zadnjem času ter prikazali svoje literarne stvaritve in umetnost dežel v razvoju.
Pripravljamo še novo akcijo za pomoč lačnim v Afriki, ki še vedno zaman pričakujejo deževje, ki jim prinaša življenje, ali pomoč sveta, ki živi v izobilju.
Tako delamo v našem klubu. Preživljamo vesele trenutke uspehov in. tiste, bolj žalostne, ko nam kaj ne uspe najbolje.
Čutimo pa vse bolj, da nam naše delo bogati življenje, da nas zbližuje — mlade v zavodu in delavce zavoda, da vsi skupaj postajamo resničen soustvarjalen delček sveta.
T.R.
SPECIAL
„ E T A " ŽIVILSKA INDUSTRIJA KAMNIK
želi zaposliti v proizvodnji 60 delavk in 20 delavcev
Pogoji: ,
starost 15 let, poskusna doba 1 mesec,
povprečni OD je 1.620,00 din. Potne stroške povrnemo nad 20,00 din.
V juliju in avgustu bomo sprejeli tudi 200 učencev in dijakov na delo v proizvodnji.
Prijave sprejema kadrovski oddelek delovne organizacije.
Čestitke miličnikom ob prazniku
Ob 30-letnici ustanovitve organov notranjih zadev so predstavniki družbenopolitičnih organizacij in občinske skupščine obiskali delavce postaje milice v Kamniku in jim čestitali k prazniku.
Predsednik občinske skupščine Franc Svetelj je izročil red dela s srebrnim vencem komandirju postaje Jožetu Kalanu in miličniku Venčeslavu Hrastu, ki jih je za njuno 26-letno požrtvovalno in uspešno delo v milici odlikoval predsednik republike.
Kolikšne napore in prizadevanja za krepitev javne varnosti vlaga ta 13-članski kolektiv, pove tudi podatek, da postaja milice zaradi pomanjkanja kadrov nima zasedenih niti polovico delovnih mest. Pričakovati je, da se bo s prihodom novih miličnikov iz kadetske šole v Tacnu položaj vsaj delno popravil. Seveda se bo treba pri tem tudi v občini Kamnik prizadevati za pridobitev novih stanovanj za delavce v milici. _ c _
Ob 30. obletnici izdaje partizanske bolnice na Kolovcu
V nedeljo, 5. maja, se je kljub slabemu vremenu zbralo mnogo nekdanjih borcev in drugih občanov na kraju, kjer je bila med NOB znana Lukova partizanska bolnica. Za uvod v spominsko slovesnost je mengeška godba zaigrala državno himno. Navzoče je pozdravil predsednik krajevnega odbora ZB Radomlje prvoborec Jože Pirš-Luka, nekdanji upravnik te bolnice. Orisal je tragične dogodke, ki so se zaradi izdajstva zgodili tod pred 30 leti. Poslušalci so bili pretreseni; presunila jih je tragična smrt požrtvovalnega partizanskega zdravnika dr. Katza. Za ranjence so skrbeli mnogi iz bližnjih in daljnih vasi, ki so kljub veliki nevarnosti in grožnjam vneto sodelovali s partizani. Na dan, ko so Nemci napadli bolnišnico, je bilo v taboru lepo razpoloženje. Kot blisk pa je podrl razpoloženje klic malega Poldka: „Luka, Švabi!" In že so bili tu Nemci, ki so sklenili okoli bolnice trojni obroč. Nekako na čudežen način sta se rešila prav Luka in mali Poldek. Vse druge so Nemci neusmiljeno pobili, bolnico polili s petrolejem in jo zažgali.
Učenci in učenke radomeljske šole so pripravili prisrčen kulturni program. Radomeljski pevski zbor pod vodstvom Staneta Habeta in harmonikarja Staneta Modeca pa je zapel nekaj partizanskih pesmi.
Prav bi bilo, da bi za ta kraj poskrbeli tudi sosednji KO ZB in tudi obč. odbor ZB. Da bi že enkrat uredili dohod do tega kraja. Kraj vsako leto obiščejo mnogi naši šolarji pod vodstvom svojih učiteljev. Vse premalo skrbimo za zgodovinske kraje, kjer so padli mnogi naši najboljši tovariši in tovarišice za našo svobodo. Naša mlada generacija naj tudi po tolikih letih začuti v svojih srcih vso težo in muko teh nikdar zabrisanih dogodkov. To pa naj zvesto prenaša naprej iz roda v rod.
Nace Vodnik
Gasilci so zborovali v Kamniku
Intervju s tovarišem Viktorjem Šubicem, sodelavcem tovariša TITA v tovarni TITAN
V revolucionarnem in razgibanem življenju je pot privedla maršala Tita tudi v Kamnik. Tu se je nastanil v majhnem stanovanju na Perovem v Beštrovi hiši. Zaposlil se je v tovarni Titan kot strojni ključavničar leta 1911. Takoj se je vključil v napredne delavske vrste in tudi v telovadno društvo.
Med Titovimi sodelavci v tovarni Titan je edini še živeči Viktor Šubic, ki sedaj stanuje v stanovanju, v katerem je takrat stanoval tovariš Tito.
Tovariša Viktorja Šubica smo obiskali na domu in ga zaprosili, naj nam kajjsove o svojih spominih na maršala Tita.
Tovariš Subic, kdaj je tovariš Tito prišel v Kamnik in kako je dobil delo?
- Tito je prišel v Kamnik maja, leta 1911. Prišel je k vratarju in vprašal delavca (VVebraL če imajo kako delovno mesto. Weber mu je pripeljal delovodjo Čebulja, ta pa ga je vzel med svoje delavce. Tito je dobil zaposlitev. Tuje delal do leta 1912.
Kam je odšel Tito iz tovarne Titan? .
- Iz tovarne Titan je odšel na Češko v tovarno Čenkov, ki je bila zelo podobna tovarni Titan. Z njim je odšlo še 19 delavcev in nameščencev.
Kako ste preživljali prosti čas po delu v tovarni?
- Prosti čas sem preživljal tako, da sem hodil na sprehode v gozd (na Zaprice), družil sem se s prijatelji, zahajal pa sem tudi v pevsko društvo.
Ali ste tudi vi telovadili v takratnem telovadnem društvu?
- V začetku sem, vendar sem prenehal, ker sem si poškodoval nogo. Tito pa je še naprej telovadil in si krepil svoje telo. •
Kako je preživljal svoj prosti čas maršal Tito?
- Največkrat je bral knjige. Najraje je zahajal na Zaprice. S prijatelji sva zahajala k Bundru, vendar Tito ni pil, zato je večkrat ostal doma.
Ali ste se s Titom pogovarjali in o čem?
- Ja, pogovarjal sem se, največ o politiki, skupaj sva si ustvarjala domišljijski boljši jutri.
Kakšna razlika je med tedanjim in današnjim delom v tovarni Titan?
- Takrat je bilo delo težko, ker ni bilo veliko strojev. Vse se je v glavnem delalo na roke .Tisto malo strojev pa so uporabljali le tisti delavci, ki so bili že dolgo zaposleni v tovarni.
Ali se vas je spomnil, oziroma vas je spoznal, ko je obiskal Kamnik? (po vojni)
- Ko je po vojni prišel v Kamnik, smo ga šli delavci iz tovarne Titan pozdravit. Po kratkem govoru sem ga pospremil do prostorov tovarne. Nekaj časa me je gledal, potem pa dejal: „Ti si pa Šubic." Vesel sem bil, ker se me je po tolikih letih spomnil in me spoznal.
Sonja Drnovšek 6. a Barbara Šapek 6. a in Bojan Lemič 8. a
Prostori za upokojence v Komendi
Letošnji dan OF in praznik dela so komendski upokojenci še posebno slovesno praznovali. V nedeljo, 27. aprila, so se zbrali k otvoritvi novih klubskih prostorov. V poslopju, kjer je bila včasih šola, so lepo uredili več prostorov, v katerih bodo imeli pisarno društva in prostor za družabno življenje članov društva.
Klubske prostore so uredili s požrtvovalnim delom samih upokojencev in skromno pomočjo republiškega odbora. Največje breme je seveda prevzel požrtvovalni predsednik društva Lojze Janežič s svojimi sodelavci v odboru. Tako se jim je končno uresničila želja po lastnih prostorih, ki sojo gojili že 19 let, kar obstoja društvo. Komendsko društvo upokojencev pa ni majhno, saj šteje kar 205 članov.
Sedaj se bodo lahko zbirali v klubu, prebirali časopise in revije, razvili bodo lahko kulturnoprosvetno dejavnost in podobno. Dejavnost društva upokojencev v Komendi se bo tako lahko še bolj razmahnila.
S.
Na občnem zboru občinske gasilske zveze so funkcionarji poročali o deli ri gasilcev v preteklem letu, o tehničnem napredku, težavah, gašenju požaro. ter reševanju ob poplavah. i
Glede na dotacijo skupščine občine Kamnik, DOZ, krajevnih skupnosti^ na prostovoljno delo, prostovoljne prispevke je bil uspeh kar zadovoljrfltli Statistika kaže, da je vedno manj požarov, a več drugega dela v dobr|n( prebivalstva. Občinska požarno-varnostna komisija je s pregledi v industrij^ in drugih ustanovah in z nasveti uspešno preprečevala požare. Prav tako so se gasilci usposabljali na osnovnih tečajih v Kamniku, Sr. vasi in Šmartnem z'ra izprašane gasilce; prav sedaj pa je uspešno končalo 45 gasilcev podčastniške tečaj v Kamniku. Ti šolani gasilci bodo na svojem delovnem mestu in L krajevni skupnosti pomagali preprečevati in gasiti požare. Tudi lansko občili^ sko tekmovanje, kjer je sodelovalo 28 gasilskih enot, je imelo edini namef povečati pripravljenost in sposobnost gasilcev za njihovo zahtevno delo. Mejp Štirimi ženskimi desetinami so bile prve iz SVILANITA, med moškimi indul strijskimi desetinami TITAN, med terenskimi desetinami pa je bil prjoi Kamnik. Kljub vsem naporom gasilcev pa je bilo lani še 14 malih in srednjiL, požarov na terenu ter 19 začetnih požarov v industriji. Poleg tega smo gasij . velik gozdni požar v Krašnji, požar gospodarskega poslopja v Mostah. VzrolP drugih požarov so bili naslednji: varjenje, igre otrok, iskre, elektrika, elel(rj trična grelna blazina, cigaretni ogorek, malomarnost prebivalcev ter samčke vžig. Zaradi hitre obveščenosti smo požare pogasili že v začetku. Lani jK gasilo 178 gasilcev 480 ur; pri teh požarih je bilo za približno 572.550 dit-škode, obvarovanega pa je bilo za 1,220.400 din premoženja. Ob vpeljaM.': nove proizvodnje in tehnologije v industriji so začetni požari opomin, da jfd treba ob tem skrbeti še za varnost delavcev in premoženja. Da ni bilo 11 industriji večjih požarov, je zasluga vestnih gasilcev pa tudi zaposlenih delanji cev. Gasilci so reševali tudi ob poplavah. Najhuje je bilo v Tuhinjski dolini K v Kamniku, ko je odpovedala vsa kanalizacija, kleti pa so bile polne vode^ Samo v Kamniku so 13-krat črpali vodo - skupaj 80 ur. Ker so podtallllk hidranti ob gašenju zelo pomembni, so jih gasilci lani pregledali. Vseh sevedla niso našli, ker so nekateri pod asfaltom ali so kako drugače zaščiteni prejm uporabo za gašenje. Težave povzročajo tudi neoznačeni hidranti. Tako snM.i ob gašenju avtomobila in garaže v Smarci 10 minut iskali hidrant, za kate rega še domačini niso vedeli, da je na njihovem dvorišču. Razburjali pa so sP2 vsi, zakaj toliko časa ne pričnemo gasiti. Občinski odlok o varstvu prefil požari zavezuje vsa podjetja, ki upravljajo z vodovodi, da jih vzdržujejo te^ predpisano označijo. Na ta račun je bilo na občnih zborih gasilskih društeU. in na zborih volivcev izrečenih precej kritik, in to upravičenih. Prav bi bil<P da bi skupščina občine Kamnik opozorila podjetje HIDROMETAL ii32 Mengša ter KOMUNALNO podjetje v Kamniku, naj uredita hidjfante in jSlji označita ter obvestita, ko bo delo opravljeno. Vsakdo naj po svoji dolžnost^ in zavesti nekaj prinese k povečanju požarne varnosti, pa tudi uspeh ne b( izostal. T
Lani je bilo v gasilskih društvih 336 vaj, sodelovalo pa je 3351 gasilcev, Iflr so opravili 4430 delovnih ur. Pri gradnji novih gasilskih domov v Sr. vasilrj Šmartnem in Zg. Tuhinju so gasilci naredili več tisoč prostovoljnih delovnqe ur. Letos bodo slovesno odprti vsi trije gasilski domovi. Lahko trdim, da lf nobeni organizaciji v občini ni narejenega toliko prostovoljnega dela iT* uporabljenih toliko ur za zboljšanje požarnega varstva kot prav v gasilski organizaciji. Tako smo z minimalnimi finančnimi sredstvi lani gasilci dosegbrj lepe uspehe. 3o
Ureditev vodovodov, gradnje in ureditve odvzemov vode in tekočih vo^r, so najnujnejše za večjo uspešnost gasilskih enot v vseh primerih, posebno or zelo pogostih izpadih električnega toka. Ze dlje časa pogrešamo telefonska ali UKV zvezo med gasilskimi enotami, posebno ob večjih požarih. Pri gašenj nju gozdnih požarov je praktično zveza med sodelujočimi večkrat pretrgan*;e] in brez teh aparatur skoraj nemogoča. To smo gasilci letos že trikrat občutiLi ob gašenju požarov v gozdovih v Rudniku, v^panici, posebno pa pod Kise v cem. Gasilci zaupamo v novi tehnični napredek v sodelovanju v požara™ skupnosti, ki bo ustanovljena letos. V tej skupnosti bodo predstavniki vsel^c interesentov za varstvo pred požari, kot so: DOZ, krajevne skupnosti, indii strija, skupščina občine, gasilci; tako bomo skupno urejevali financiranje if razvoj požarnega varstva v naši občini. Berlec Joz
Srečko Rot- 50-letnik
V začetku meseca je srečal „A branama" znani kamniški družbenopolitični delavec in dolgoletni direktor zavoda za usposabljanje invalidne mladine Srečko Rot. Že mlad je spoznal krivice, ki so se godile delavcem v predvojni Jugoslaviji, saj je oče železničar težko preživljal vso družino. Zgodaj se je priključil naprednemu gibanju in se še ne 18 let star vključil v narodnoosvobodilni boj. Po vojni je opravljal pomembne funkcije v SKOJ in mladinski
organizaciji, saj je bil dolga leta član CK LMS. Pritegnilo ga je delo pri vzgoji mladine in je bil upravitelj vajeniške šole v Kamniku, od leta 1953 do danes pa direktor zavoda za usposabljanje invalidne mladine, ki danes prav po njegovi zaslugi uživa tak ugled doma in v tujini. Med tem časom je opravljal številne družbenopolitične funkcije v Zvezi komunistov, kjer je bil sekretar občinskega komiteja, v SZDL, bil je poslanec republiške skupščine in še bi lahko naštevali. Lani je za svoje delo na področju vzgoje in izobraževanja prejel najvišje slovensko priznanje, ki ga lahko dobi prosvetni delavec, Žagarjevo nagrado. Številnim čestitkam, ki jih je prejel ob. svojem življenjskem prazniku, se pridružujemo tudi mi. Še na mnoga leta, Srečko!
M
ta ne
it!
a: ol
k
Za
>i m
Č(
P< ki m D
P1 B
iz
P
0
Kresovanje ob 1. maju _v Motniku
Na predvečer 1. maja - delavskega praznika, so že po tradiciji zagorelij okolici Motnika kresovi. Osrednji kres je bil na motniškem gradu. Tu i mladinci aktiva združili kresovanje s kulturnim programom. V uvodu sj poudarili, da je to praznik vseh delovnih ljudi. Marsikje je prepovedan, \ei dar ga po vsem svetu priznavajo in praznujejo vsa napredna gibanja in ljudje
To priložnost so izkoristili tudi za ogorčen protest proti ozemeljski« zahtevani nekaterih političnih krogov v Italiji. Dovolj so nam izkušnje iz i in 2. svetovne vojne, so poudarili, ko je Italija kot članica sil osi dobila tak'' imenovano cono A, mi pa cono B. Zato ne moremo sprejeti nobene italijaH ske note, ki zahteva naše ozemlje. Upravičeni pa smo zahtevati, da italijafl ska vlada spoštuje sporazume, ki sta jih obe državi podpisali skupaj z zaveZj niki, in omogoči slovenski narodni manjšini enakopraven položaj v njefl družbi. Naša država določila teh sporazumov dosledno izpolnjuje.
Najodločneje zavračamo iredentistične težnje italijanskih neofašistov 't pozivamo italijansko vlado, naj prepreči njihovo delovanje. Zgovoren dokaJ; kam taka' politika vodi, je govor Almirandeja - vodje neofašistov v Trstu,' katerem je odkrito pozival italijansko ljudstvo k fizičnemu uničenju Slovel1 cev. Prvo dejanje teh skrajnežev je bombni napad na slovensko šolo v Trsti
Vsi prebivalci Motnika, v prvi vrsti mladi, se strinjamo z mislimi tov. TiMj ki jih je podal v govoru političnemu aktivu mesta Sarajeva. Ne priznavam* obsloja dveh con, priznavamo samo dve državi - Italijo in Jugoslavijo. Pr' pravljcni smo za vsako ceno branili naše meje in pridobitve naše revolucije Prav tako pa smo pripravljeni ponovno zgladiti omajano prijateljstvo in sode lovanjc med našim in italijanskim narodom. Ana Brezova)
Pravilna prehrana — boljše zdravje
Letošnji svetovni dan zdrav-7. april, je posvečen pravilni fehrani.
Prehrana prebivalstva je Ivisna od navad, ekonomskih elllriJik in tudi od poučenosti jtebivalstva. Na svetu imamo Bedele, ki so zelo bogati in jKtoajo preobilo hrane, in pokradle, kjer številni ljudje umirajo jflJd lakote. Tudi tam, kjer je i ^ane dovolj, se dostikrat ljudje išfe hranijo pravilno. Zdrava prehrana je tista, ki vsebuje vse 3ovi, ki jih človeški organizem ijotrebuje za svojo rast, razvoj dih delo. Hranljive snovi so oglji-,rwvi hidrati, maščobe in beljakovine. Te snovi so vir energije, olfoleg teh potrebuje človeški eirganizem še vitamine, rudninske snovi in vodo. Od vitaminov [.b važni vitamin A, grupa vua-jaj|inov B, vitamini C, D in K. i jvd rudninskih snovi morajo biti a' hrani železo, natrij, kalij, kalcij, fosfor, jod in drugi. Odrasel jjjjlovek naj bi dnevno zaužil to-iliiko hrane, kolikor je potrebuje :dla svoje delo. Težak porabi več rejnergije kot delavec pri lažjem [$elu, zato naj bo tudi prehrana i sflzlična. Za energijo v organiz-retiu služijo predvsem ogljikovi Midrati in maščobe. Pri razgradnji 1 g ogljikovih hidratov se iiazvije 4,1 kalorije, pri razgradnji 1 g masti pa 9,3 kalorije. Pri Razgradnji beljakovin nastane udi energija, vendar so beljako-, tfine važnejše za obnovo celic v asjrganizmu, ker se iz sestavnih niJelov beljakovin, aminokislin aj|vorijo nove celice. Pravilna stfrehrana je tista, s katero krije 'gbrganizem 60-70 % dnevne Potrošnje energije z mastjo, $0-25 % z ogljikovimi hidrati ;k<n 10-15% z beljakovinami. Ma dan porabi odrasel organizem 1 g beljakovin na kilogram £lflesne teže. Majhen otrok, m-lovek v dobi rasti, žena v času
jfjhosečnosti in dojenja pa potre-Jpuje 3 g beljakovin na kilogram Jtelesne teže.
5    Ogljikove hidrate vsebujejo ""Utarice,    krompir, sladkor. Beljakovine morajo biti živalskega in rastlinskega izvora, pobimo jih v mesu, ribah,
Kleku, mlečnih izdelkih, fižolu, aščobe morajo biti živalskega
in rastlinskega izvora (mast, olje).
Zaradi nepravilne prehrane pride do različnih obolenj. Pri preobilnem uživanju mastne in z ogljikovimi hidrati bogate hrane pride do povečane telesne teže, debelosti. Pri teh ljudeh pride do okvare krvnih žil, tako imenovane arterioskleroze, do obolenja srca. Pogosteje nastopa pri teh ljudeh tudi sladkorna bolezen, zvišan krvni pritisk, obolenje ledvic. Zaradi prehude obremenitve srca pride prej do okvare srčne mišice. Tudi umrljivost je pri teh ljudeh večja.
Za pravilno prehrano so zelo pomembne tudi rudninske snovi in vitamini. Železo je element, ki je nujno potreben za razvoj rdečih krvnih telesc, eritrocitov. Pri pomanjkanju železa pride do malokrvnosti, anemije, ki je lahko zelo resna bolezen. Če v hrani ni zadosti kalcija in fosforja, je moten razvoj kosti in zob pri otrocih, pri odraslih pa pride do slabih kosti, ki se pri naporu zelo rade lomijo. Pri pomanjkanju natrija in kalija se voda iz organizma preko ledvic ne izloča pravilno in moteno je delovanje srca. Pri pomanjkanju joda pride do zastoja v telesnem in duševnem razvoju in do golšavosti. Železo je v drobovini, mesu, zelenjavi; kalcija je največ v mleku, natrij dodajamo s soljo in sol je jodi-rana, da dobi organizem dovolj joda.
Pri pomanjkanju vitaminov pride do obolenj, ki jim pravimo avitaminoze. Pomanjkanje vitamina A povzroči kurjo slepoto, bolnik v mraku ne vidi. Lahko nastane tudi popolna slepota.
A vitamin je v mesu, ribah, ribjem olju, rumenjaku, mleku in zelenjavi. Vitamini grupe B so v mesu, drobovini, jajcih, mleku, žitaricah. Pri pomanjkanju teh vitaminov pride do obolenja kože, živcev, krvi in do prebavnih motenj. Zelo važen je vitamin C. Največ ga je v sadju, papriki, limoni, črnem ribezu, kislem zelju. Pomanjkanje tega vitamina povzroča obolenje v ustih, skorbut, obo-
• lenje žil, krvavitve itd. Vzrok pomladanske utrujenosti je pomanjkanje vitaminov, predvsem vitamina C. V ribjem olju, maslu in rumenjaku je vitamin D, katerega pomanjkanje povzroča pri otrocih rahitis. Pomanjkanje vitamina K povzroča krvavitve.
Hrana mora biti tudi pravilno pripravljena, da se ohranijo snovi čimbolj nepoškodovane. Pri kuhanju se veliko vitaminov uniči in jih tudi odlijemo skupaj z rudninskimi snovmi. Zaradi tega je priprava hrane z dušenjem boljša.
Pravilna prehrana vsebuje zadosti hranljivih in obrambnih snovi ter vode. Zelo pomembno je, kako je organizirana. Razdeljena mora biti na zadosti dnevnih obrokov. Že dojenček pri prsih je šestkrat dnevno. Pri tem je treba poudariti, da je materino mleko najbolj pravilna hrana za dojenčka. Vsebuje sladkor, maščobo, beljakovine in obrambne snovi v pravilnem razmerju in lahko prebavljive. V materinem mleku manjka za dojenčka samo vitamin D, in ga moramo dodajati. Ker so kravje mleko in drugi preparati samo nadomestilo za materino mleko, moramo vztrajati pri tem, da bi žene, če je le mogoče, dojile vsaj šest mesecev.
Tudi za odrasle so važni posamezni obroki hrane. Zaradi naglice in razvade dostikrat opuščajd zajtrk. Zajtrk naj bi vseboval 10-15% dnevnih kalorij, malica 20 %, kosilo 40 % in večerja 20-25 % potrebnih dnevnih kalorij. Vsi obroki morajo vsebovati tudi beljakoYine in zaščitne snovi.
Pri pripravi hrane je treba paziti še na rok trajanja pri konzervirani hrani, upoštevati je pomembno, da ima sveža zelenjava več hranilnih snovi kot uvela.
Zdravje je velika vrednota, in ga je treba čuvati. Če je pravilna prehrana tista, ki nam pomaga ohranjati zdravje, ji moramo posvetiti vso pozornost. Zavedati se moramo, da je samo zdrav organizem sposoben, da se normalno razvija in opravlja svoje delo.     dr. Julijana Šuštar
Razvoj tovarne TITAN
V drugi polovici 19. stoletja e na spodnjem Perovem stal ob Mlinščici majhen mlin. Vendar ta mlin ni bil edini, ker je le nekaj sto metrov navzgor ob isti strugi stal še en mlin. Tedanji astnik mlina, Bučar, je hudo občutil konkurenco svojega soseda, in je namesto moke tačel mleti čistilni prašek. Ko pa je zvedel, da v trgovini trenutno primanjkuje klincev za čevlje, jih je začel izdelovati.
Leta 1896 se je pojavil na Perovem Čeh z imenom Špaleh, ki mu je Bučarjeva delavnica močno ugajala. Odhitel je na Dunaj, kjer se je poročil in si s pomočjo ženine dote kupil Bučarjevo delavnico. Opustil je izdelovanje čistilnega praška in preusmeril tovarno v kovinski obrat, ki gaje imenoval tovarno Jključavničarske robe.
Leto 1896 lahko smatramo kot rojstno leto današnjega Titana.
Seveda   tovarna  tedaj ni imela take oblike, kot jo ima danes.   Proizvodnja je tedaj B zajemala stavbne ključavnice, za katere so razne dele izdelo-uj vali tudi strojno, in dolga križna «nasadila, ki so jih izdelovali j ročno. V tem času so stali stroji ju v sedanji stiskalnici, kjer so iS danes nameščene strojne škarje '■1 in drgalni bobni. Poleg je bila *' kovačnica   s  precej visolcim an dimnikom.
d Preden je Špaleh od Bučarja e"! kupil delavnico, je bil v službi v i( tovarni gradbenega okovja az „Arndt", ki je imela ta nakup i,t in željo po osamosvojitvi za et izdajstvo, in je skupaj s tovarno itJ Lapp iz Gradca začela proti J njemu oster konkurenčni boj. T« Nevzdržni konkurenčni pritisk f in istočasno konflikt z ženo, ki k mu je z Di naja ustavila krediu-
ranje, sta Špaleha prisilila, daje leta 1907 prodal celotno podjetje bratoma Fass z Dunaja. Nova lastnika sta takoj pričela povečevati obrat, ki je takrat zaposloval okoli 20 delavcev. Prizidala sta stiskalnico in skladišče za surovine. Pri tem sta brata Fass zašla v finančne težave. Začela sta iskati kupca, ki ga nista mogla takoj najti. Leta 1909 do 1911 je podjetje kupila dunajska družba „Kraini-sche Eisenvvarengesellschaft". Toda podjetje je še naprej hiralo in prišlo v konkurz. Delo se je ustavilo in večina strokovnih delavcev je odšlo v industrijske kraje na sever tedanje avstrijske države.
Tja je odšel tudi tedanji delavec tega podjetja - mladi strojni ključavničar Josip Broz — današnji maršal Tito.
Mrtvilo v tovarni je trajalo od 1911. do 1914. leta. Prva svetovna vojna je tovarni prinesla novega lastnika. To je bil Dunajčan Nagi. Ta je podjetje ob koncu vojne prodal delniški družbi, ki je bila ustanovljena prav zaradi nakupa te tovarne. Imenovala se je: „Kranjske tvornice železne in bravarske robe Kamnik." Novi lastniki so zgradili staro livarno (nova je bila zgrajena pred nekaj leti), kovačnico, skladišče gotovih izdelkov, oddelek za avtomate, oddelek za obdelavo litine, oddelek za montažo kuhinjskih strojčkov in električno centralo. S tem je bil ustvarjen temelj za nadaljnjo rast in razvoj velike tovarne. Ta dnižba je bila vse do leta 1925 lastnica tovarne. V letu 1925 je prišla tovarna Titan v interesno sfero „Osječke livarne in tovarne strojev" in je s tem dobila še večji razmah, posebno v livarski
stroki, ter je že takrat prednja-čila pred livarnami vseh drugih tovarn v Jugoslaviji, zlasti, kar zadeva vlivanje temperne litine. Storilnost tovarne je bila sicer močna, vendar ni mogla kriti potreb celotne Jugoslavije. Morala bi povečati obrate, vendar tega ni storila.
Na svetovni razstavi v Barceloni leta 1929 je bila tovarna Titan odlikovana z zlato kolajno kot priznanjem za odlično kakovost njenih izdelkov.
Pod zadnjim lastnikom je podjetje začelo nabavljati nove stroje, opravilo je prizidave obratov in večkrat menjalo program. Ukinilo je proizvodnjo pločevinastih izdelkov in štedilnikov, vpeljalo je izdelovanje fitingov, tehtnic, kuhinjskih strojčkov in pohištvenih ključavnic.
Prišla je druga svetovna vojna, ki je tovarno Titan hudo prizadela. V juliju 1943 je bila ponovno prodana. Tovarno je odkupila avstrijska delniška družba iz Beljaka. Okupator je v letih svojega gospodarjenja uničil veliko orodja za izdelavo gradbenega okovja, katero je črtal iz delovnega programa, kajti tovarna je prvenstveno izdelovala predmete, pomembne za vojno.
Iz Titana so odhajali najboljši tovariši in se vključevali v NOV. Sovražnik je besnel, z njim pa so tulili tudi nemšku-tarii.
Za svobodo je dalo življenje 27 delavcev in nameščencev, zaposlenih v tej tovarni. v Padli so kot talci ali borci ali pa pomrli v internaciji. Sestavili: Danilo Marinšek 7. b Edo Habe 7. b Gorazd Brlogar 7. b Balantič Andrej 7. a
SREČANJE PIONIRJEV V BELI KRAJINI
V spomin na I. zasedanje SNOS pred 30 leti v Črnomlju in v spomin na legendami pohod XIV. divizije prek Hrvatske na Štajersko so se zbrali v Beli krajini pionirji iz vse Slovenije.
Vinico in se ustavili pred osnovno šolo. Pričakovali so jih že pionirji vrstniki iz Vinice in njihovi učitelji ter jih prisrčno pozdravili. Po kratkem počitku in okrep-čilu so si skupno z gostitelji
KAMNIŠKI PIONIRJI S SVOJIMI GOSTITELJI V VINICI
Iz vsake občine se je slavja udeležilo po 10 pionirjev. Tako se je zbralo skupno z domačini nad 1000 pionirjev.
Tudi iz naše občine je odšlo 26. aprila na pot 10 pionirjev. Pred gospodarskim razstaviščem v Ljubljani so se pridružili domžalski skupini in pionirjem iz občine Ljubljana-Šiška. S skupnim avtobusom so se odpeljali prek Dolenjske v Belo krajino. Kmalu so se sprijateljili med seboj. Večina med njimi je bila prvič na tej poti, zato so s še večjim zanimanjem občudovali gričevnato pokrajino, poraslo z brezami, vinogradi, in med njimi posejane majhne vasice ali posamezne hišice.
Končno  so  prispeli v
ogledali Zupančičevo rojstno hišo, v kateri je muzej, ki prikazuje življenje in delo največjega pesnika Bele krajine. Nato so se vsi pionirji zbrali ob tabornem ognju, kjer so jim viniški pionirji pripravili miting s pestrim kulturnim programom, v katerem seveda niso izostali znani belokranjski plesi. Za zaključek pa so ob pojemajočem ognju zaplesali vsi pionirji. Enake prireditve so bile ob tabornih ognjih v Črnomlju, Metliki, Semiču, Dragatušu, Gradcu in Suhor-ju, kjer so gostovali drugi pionirji udeleženci.
Po končanem programu so odšli pionirji s svojimi gostitelji na domove tostran in tudi onstran Kolpe. Pri njih so se vsi zelo dobro počutili.
Drugi dan so se ponovno zbrali vsi pionirji pred novo osnovno šolo v Črnomlju.
Razporedili so se v brigade in krenili v povorki skozi mesto do prosvetnega doma, kjer je bila slavnostna prosla va. Pionirje je najprej pozdravil sekretar obč. konference SZDL Črnomelj Anton Marentič. V svojem govoru pa je tovariš Tone Fajfar, nekdanji udeleženec, poudaril da je bilo zasedanje SNOS nadaljevanje poti, začrtane z ustanovitvijo Osvobodilne fronte prav na ta dan, 27. aprila 1941. leta. Mlade je poklical, naj gojijo in utrjujejo tradicije, ki jih je izbojeval narodnoosvobodilni boj.
Po pestrem kulturnem programu so odšli pionirji v Metliko. Združili so se v partizanske brigade: Tomšičevo, Bračičevo in Šercer-jevo. Nato so krenili na pohod po poti XIV. divizije med zelenimi brezami do Vinomera, kjer je bil partizanski miting. Po 5 km dolgi hoji se je prilegla porcija partizanskega golaža. Sledil je še kulturni program. 50 pionirjev domačinov pa je nadaljevalo pohod do Vivo-dine na mostu Kamenica, od koder so nadaljevali pohod XIV. divizije hrvaški pionirji do Štajerske.
Kar prehitro je bilo treba zapustiti Belo krajino; odšli pa so z najlepšimi vtisi in spomini na nekdanje dogodke v času NOV, ki so mnogokrat odločali o naši usodi.
Važno za bodoče mladoporočence
V kamniški občini je mogoče skleniti zakonsko zvezo v vseh štirih matičnih uradih, in to v Motniku, na Lazah, v Komendi in v Kamniku. Poroko skleneta matičar in poseben odbornik ali po novem delegat občinske skupščine, ki ga za to pomembno nalogo skupščina posebej pooblasti. Ob sestavi novih skupščinskih organov je kamniška občinska skupščina imenovala tudi delegate, ki bodo sklepali zakonske zveze. V Motniku bo sklepal zakonske zveze Silvo Gorjan, v Komendi Nande Vode,.na Lazah Franc Kodra in Marija Žavbi, v Kamniku pa Silvo Balantič in Franc Zore. Seveda lahko poroča tudi predsednik občinske skupščine in želimo, da bi to častno dolžnost kdaj tudi opravljal.
Številni zakonski pari se radi odločajo, da bodo „usodni" da izrekli v Ljubljani, vendar ima poroka v domačem kraju poseben čar, ki ga ni mogoče pozabiti. T. J.
NOVI ČLANI ZKS
V tej številki smo napisali, da je bil v začetku maja slavnostni sprejem novih članov Zveze komunistov. Na tem mestu pa objavljamo, iz katerih organizacij so bili novosprejeti člani: Menina (2), ETA (1), Gimnazija (10), Kamnik-jug (2), Kamnik-sever (1), Podjetje Kamnik (7), Svilanit (6), osnovna šola Toma Brejca (1), Zavod za usp. inv. mladine (4), Svit (4), Stol (8), organizacija družbenih služb (2), Alprem (1), UTOK (13), Titan (5). V oklepajih smo zapisali, koliko članov je bilo sprejeto v posamezni organizaciji. - tj -
Človekoljubna akcija
Na poziv glavnega odbora RK Slovenije so za lačne otroke v Afriki zbrali učenci in delavci podružničnih šol Sela - \32.-, Loke 123.-, Šmartno 131.-, Zg. Tuhinj 370.-, Motnik-Špitalič 113.- din in osnovna šola Tomo Brejc Kamnik 2.258,75 din denarne pomoči. Skupaj so odvedli na zbirni račun kar 3.127,75 din.       - doko -
ŠAH ŠAH
Letošnjega občinskega sindikalnega hitropoteznega prvenstva se je udeležilo 10 šestčlanskih ekip. Kot vsa zadnja leta je tudi tokrat zmagala prva ekipa Stola s 44 točkami.
Drugo mesto je osvojila prva ekipa Titana, ki je zbrala 39 in pol točk.
Tretje mesto pa so s 36 točkami zasedli šahisti podjetja „Kamnik".
Aprilskega občinskega hitropoteznega turnirja v Komendi so se udeležili šahisti iz Kamnika, Domžal, Stožic,  Duplice, Mengša in\ Komende.
Zmagal je mojstrski kandidat Karnar, Domžale, pred Miklavcem, Stožice. Tretji pa je bil Vuksanovič, Solidarnost Kamnik.
Na aprilskem brzoturnirju „Soli-4arnosti" v Kamniku je bilo 12 udeležencev, ki so dosegli naslednje rezultate: 1. Bavčar 10,5, 2. Troha 9, 3.-4. Iskra Marjan in Štrajhar Bine, 5. Čop Anton, 6. Matoh Ludvik itd.
Na majskem nagradnem brzoturnirju so sodelovali tudi člani iz drugih sekcij kamniškega šahovskega odbora. To pot je premočno zmagal Ocepek Rudi iz Komende, ki je - izgubil samo eno partijo in remiziral dve. Sledili so 2. Štrajhar Bine (11), 3.-4. Bračič Žarko in Križelj 10,5, 5. Troha, 6. Zupančič Peter iz Domžal, 7. in 8. pa Bavčar in Pelikan.
I. Z.
UTOK.
.•»m«-JUGOtwwi>a .
Industrijsko podjetje ALPREM Kamnik
Priporoča svoje izdelke in usluge:
- izdelovanje in montaža oken, vrat, vetrolovov
- pregradnih sten, fasad itd. iz aluminija
- opremo za samopostrežne in klasične trgovine vseh vrst
- stavbno ključavničarstvo
S smučmi čez (2) montblanški ledenik
3.842 m visoki Aiguille du Midi
Popoldne smo izkoristili za rekreacijo v tem objektu. Naša jugoslovanska 8-članska ekipa je zmagala na turnirju v rokometu, kjer smo premagab najprej Skandi-navce z 11:8, nato ekipo Nemčije, Avstrije in Švice s 13:10, pa še ekipo Japoncev, Amerikancev in Francozov z 11:10; za nagrado smo dobili sodček vina, ki nam ga je poklonil direktor tega objekta. Po kopanju in savni nas je čakala obilna večerja, kot zanimivost naj povem, da kljub športnemu vzdušju v šoli Francozi tako za kosilo kot večerjo servirajo le VINA ROSE, ki je zelo piten, pijanosti pa tudi po dveh litrih prav nič ne čutiš. Vseeno pa smo po večerji vsi udeleženci z našimi francoskimi gostitelji vred odšli pojoč čez vse mesto v lokal, kjer trije muzikanti naenkrat igrajo na 15 različnih instrumentov, ki jih imajo razporejene po vsem telesu in okoli sebe. Ti so bili res od „vraga",
saj so znali zaigrati prav vsako melodijo, za katero smo jih prosili, celo Japoncem so ustregli z njihovo pesmijo. Vmes pa je bil pravi pevski koncert, saj je. morala vsaka ekipa zapeti po eno svojo narodno pesem. Ta koncert se je zavlekel do štirih zjutraj. Ko so nas ob 9. zjutraj zmetali iz postelj, so nas odpeljali v športni center za testiranje telesnih sposobnosti za smučanje. Malo hudobno so se nam domačini nasmihali in dejali, da je to pač čisto normalno za učitelje smučanja in se
prav sedaj pokaže prava kondicija. Nad rezultati so bili pa celo malo presenečeni, saj so bih po njihovih normah zelo dobri. Na kosilu je vodja seminarja dejal: „No, ker ste se držali kot pravi učitelji smučanja, bomo šli pa že kar jutri na izlet čez montblanški ledenik!" Njegov francoski kolega pa je hudomušno pripomnil, da je gospod vodja ponoči slabo spal, ker ga muči revmatizem in verjetno predvideva kmalu poslabšanje vremena, pa je bolje, da gremo na izlet čimprej, dokler je vreme še lepo.
Tako je naš popoldanski čas minil v znamenju priprav, a kljub predavanjem in filmom smo mislili na smučanje izpod kape Evrope. Dobro smo preverili opremo, saj so nam dejali francoski učitelji: „Tega za gotovo ne boste pozabili." Edini tujec, ki se je že udeležil tega pohoda, pa je dejal: „To je enkratno doživetje." Obeh sem se potem med turo in na koncu še nekajkrat spomnil. Sami boste uganili, zakaj?
Prijetno jutro nas je zbudilo polne pričakovanj. Francozi so nas pometali iz postelj že ob šestih zjutraj. Se enkrat smo preverili našo opremo, maže za smuči ter za telo zunaj in znotraj. Kdor ni imel visokogorskih očal, jih je dobil, kajti obetajoče pomladansko sonce v višinah nad 3500 m ne pozna šale in snežna slepota je prav neprijetna reč. Ob obilnem zajtrku z „repete" brez omejitve smo se v rahli temi v dolini odšli na gondolsko žičnico, ki nas je iz CHAMONIXA potegnila na 3842 m visoki AIGUILLE DU MIDI. Ta slikoviti „hrib" ima dva vrhova, ki sta med seboj povezana z verižnim mostom in predorom. Postaja žičnice je vzidana v živo skalo v prvi nižji vrh. Skozi predor smo šli po verižnem mostu v drugi vrh, v notranjosti katerega je hod-, nik, in se po stopnicah povzpneš na vrh.„No, pa smo najvišje za danes," smo si dejali. Sedaj pa se je pričel hec! Niti pri najboljši volji si nismo znali predstavljati, kako bomo prišli dol s tega brega. Naš vodja pa je bil kar krotek: „V predoru si nataknite smučke, ne glejte preveč naokoli in se spustite po moji smučini. Kdor si ne upa, mu svetujem, da se kar obrne ali pa naj gre z drugim našim vodnikom peš, vendar boste šli peš potem še večkrat in vam želim srečo, da pridete do večerje v Chamo-nix!" Pet se jih je takoj javilo, da se bodo vrnili po sončenju kar z „elek-tričnimi smučmi" v dolino, med njimi tudi dva naša iz bolj ravnega predela naše države. Kranjci smo se
Lep uspeh šahistov OŠ Komenda Moste
Letošnje občinsko prvenstvo v šahu za pionirje je, kakor že nekaj let, minilo v premoči pionirjev OS Komenda-Moste.
Mlajše pionirke v postavi: Darja Pavšek, Milena Bremšak, Rozi Poglajen, in Miri Maren, so zasedle prvo mesto. Premagale so ekipo OS Frana Albrehta (4:0), s pionirkami DIM -so igrale neodločeno. Ker so imele s slednjimi enako število točk, sta se ekipi še enkrat sestali: zmagala je ekipa OS Komenda-Moste z rezultatom 3:1. Pri prvoplasirani ekipi je bila odsotna ena najbolj talentiranih in prizadevnih pionirk, Vilma Lap, ki se že enakovredno meri tudi s starejšimi pionirji.
Tudi med mlajšimi pionirji je v konkurenci 4 ekip zmagala OS Komenda-Moste v postavi: Marjan Žnidar, Goran Peršin, Srečo Korbar in Tone Jagodic. Zbrali so 9 točk, OŠ Duplica 6 in pol itd. Za uspeh mlajših pionirk in pionirjev OŠ Komenda je najzaslužnejši njihov mentor Ciril Križelj.
Največja kvalitetna razlika je bila pri starejših pionirkah, saj je ekipa OŠ Komenda-Moste obakrat zmagala z rezultatom 4:o. Za ekipo so zmagovale: Marija Jagodic, Olga Grilc,  Alenka Zadrga! in Slavka
Zlobko. Ne gre pozabiti, da so bile lani 3. v Sloveniji med mlajšimi pionirkami.
Najzanimivejše je bilo tekmovanje starejših pionirjev. Zmagala je e-kipa OŠ Frana Albrehta, ki je zbrala . 10 točk. Le pol točke manj so zbrali igralci OS Komenda-Moste. Že nekajkrat so dokazali, da sp najboljši v občini, tokrat pa tega niso potrdili. Prav člani te ekipe (Maren, Poglajen, Berčič, Koželj), so najbolj prizadevni Sadisti med krožkarji v OŠ Komenda-Moste. Vendar pa prvega mesta zmagovalni ekipi ne gre oporekati. Zmagali so zasluženo. Zmagovalno ekipo sestavljajo: Danilo Sikošek, Darko Tomšič, Milan Flis, Marjan Ajtnik ter rezervi Hribar in Kirbus.
V Kočevju so organizirali prvenstvo pionirskih mestnih reprezentanc Slovenije. Na podlagi lanskoletnih uspehov so bili, poleg devetih reprezentanc slovenskih mest, povabljeni tudi pionirji iz Komende. Ekipo je mentor Rudi Ocepek pripravljal vzporedno s pripravami za občinsko tekmovanje. Seveda pa so sedanji dobri šahisti plod njegovega večletnega trdega in sistematičnega dela. Pri tem pa mu pomagajo tudi
drugi člani športnega društva Komende, ki so na svoje mlade člane zelo ponosni, saj ime kraja in občine dobro zastopajo v slovenskem merilu.
Tekmovanje v Kočevju je bilo odlično organizirano. Pionirji so tekmovali na desetih deskah (8 pionirjev, 2 pionirki), vsak igralec pa je imel na voljo 15 minut. Pokal kočevskega medveda je osvojila prva e-kipa Kočevja. Ekipa Komende se je v tej močni konkurenci uvrstila na 5. mesto. Za tako uvrstitev so zaslužni prav vsi igralci, še posebno pa pionirki Marija Jagodic (je izgubila samo pol točkej Olga Grilc pa 2 od devetih, in sta bili daleč najboljši med pionirkami. Brane Maren, ki je igral na prvi deski, t.j. z najboljšimi pionirji v Sloveniji, je od devetih partij zmagal kar 6-krat. Za ekipo so igrali še: Poglajen, Grošelj, Košir, Koželj, Žnidar, Boboševič in Ravnikar. Ekipa pa ni bila popolna, saj je bil eden najboljših Vinko Berčič, bolan.
Vrstni red ekip: Kočevje 70 in pol točke, Celje 66, Kranj 61 in pol, Ljubljana 57, Komenda 54, Novo mesto 40, Kočevje B 28, Zagorje 26, Borovnica 24, Koper 23.
S. Lah
rokomet v domaČih rokah
Letos je prevzel posle trenerja prve rokometne ekipe Franc Novak ali kakor mu pravijo kolegi „Fačo". Kamniška rokometna moška ekipa tekmuje v I. slovenski ligi, uspešno pa tekmujeta tudi mladinska in ženska vrsta. Lahko rečemo, da je rokomet eden izmed najbolj množičnih športov v Kamniku. Zato smo našega znanca povprašali kaj o kamniškem rokometu.
Dolgo si igral rokomet, kako, da te je letos zaneslo med trenerje?
„lmam izpit za vaditelja in trenerja rokometa in kar je naj-važnejše tudi voljo do dela z
FAČO, NIKAR PUŠKE V KORUZO
mladimi športniki. Igral sem 10 let in nekaj izkušenj mi je tudi ostalo, tako da jih lahko prenašam na mlajše. Lani v klubu ni bilo pravega razumevanja, zato pa je letos bolje in prevzel sem vodstvo članske vrste."
Ali si zadovoljen s pogoji dela?
„V Kamniku igrišče ni primerno za rokomet. Igrišče je premajhno in le enega imamo, tako da se vsi športniki težko zvrstimo. Morate vedeti, da tu trenirajo in igrajo tri naše ekipe in vrsta šolskih športnih ekip. Hkrati imajo na istem igrišču še pouk telesne vzgoje obe kamniški osnovni šoli in gimnazija. Denarja v klubu res ni veliko, vendar smo začeli letos bolje gospodariti in varčujemo. Res bi želeli, da nam obljubljeni tlak na igrišču urede, saj v našem proračunu denarja za ureditev igrišča ni. V Kamniku bi potrebovali vsaj še eno igrišče."
Kaj pa igralci v prvem moštvu?
,,Sedaj so vsi Kamničani, nič več nimamo igralcev iz drugih krajev. Iz kamniških šol izhajajo tudi vsi igralci v mladinski in ženski ekipi ter trenerji. V klubu
mislimo, da je graditi na domačinih edino perspektivno in le tako se bomo tudi v tekmovanju dobro odrezali."
Letošnje tekmovanje v slovenski ligi ni najbolj uspešno za vas. Kje so vzroki za to?
„ v ligi smo novinci in smo premalo^rutinirani, tudi s sodniki nimamo srečne roke. Igralci so prizadevni, vendar je med njimi tudi nekaj takih, ki niso dovolj resni in ne hodijo redno na treninge. Težave imamo tudi z vratarjem, saj je šel naš najboljši vratar Dušan Petek k vojakom."
Kamničane zanima končna uvrstitev. Kje boste „pristali"?
„Trudili se bomo, da ne bi izpadli. Žal nam bo prepoved igranja na igrišču v Kamniku zelo škodila, saj domači navijači lahko veliko pripomorejo k /maki. Vse pa kaže, da bodo iz lige izpadle kar tri ekipe in so naše možnosti res majhne. Toda drugo leto bomo igrali enako dobro pa četudi v nižjem tekmovalnem razredu."
Torej kamniški rokometaši, dobro branite naše barve in srečno!
-tj-
odločili kar za prvi nasvet, pa ne zaradi večerje, temveč ker smo upali, da bo tako vse najhujše hitreje za nami. V predoru je na srečo tako majhna luknja, da ne moreš preveč daleč videti, kam se pelješ. Najprej je bil majhen koridor, z obeh strani zameden s snegom, nato pa nas je kar izstrelilo na piano po dveh do treh metrov širokem robu z nekaj sto metri globokim prepadom na obeh straneh. Strmina pa je bila
taka, da bi bila tudi našemu Vitran-cu ali Zelenici v čast. Ko smo žvižgali po tej strmini, nas je smučina po dvesto metrih strmine pripeljala na široko položno planoto. Miro, naš priznani humorist med učitelji, je dejal: „Čeprav bi kam padel, ne bi kaj hudega čutil, ker bi že v zraku od strahu umrl." Ko smo se s smučmi speljali že vsi, so bih na vrsti pešci. Kar smilili so se nam, saj so z vso opremo in smučmi lezli nave-
zani na vrvi po strmini navzdol, pa je že čakala najlepša smuka celem. Pršič in široka planota p vrhom GROS ROGNONA, ki zakriva skoraj pol dneva pred s cem, sta nam omogočila to čud< to smuko. Med 4 km dolgo smu smo se le enkrat zaustavili. Za skus smo napravili terenski sk dolg okoli 20 metrov, kajti b terenskih skokov ne prideš čez le( nik.
(KONEC PRIHODNJI
MODERNA GIMNASTIKA
Moderna gimnastika je lepa, izključno ženska športna zvrst, ki jo pri nas zelo malo poznamo. To je pojem za športno udejstvo-vanje, ki na poseben način vskla-jjuje telesno gibanje z glasbo. Tekmovalka lahko uspe le, če ima posebno izostren čut za glasbeni in gibalni ritem.
Na 6. svetovnem prvenstvu leta 1973, ki je bilo v Rotter-
damu na Nizozemskem, se je lepo videlo, da smo danes v Sloveniji z delom šele na prvi, začetni stopnji.
Ker naši mladini želimo, da je vsestransko telesno vzgojena, so letos na osnovni šoli Tomo Brejc prvič priredili prvenstvo v tej disciplini. Prvenstva se je udeležilo 27 tekmovalk in to mlajših iz 5., 6. in starejših 7., 8. razre-
MAJDA MAČEK MED NASTOPOM
dov. Prve tri so dobile diplome. Večina tekmovalk je vajo improvizirala in prav to je pokazalo izredne sposobnosti v izrazu, gibanju, poskokih in njihovi izvirnosti.
Prvakinja šole je postala sedmošolka Maček Majda iz Kamnika. S svojo vajo je nastopila tudi na prvomajski proslavi in z njo požela velik aplavz. Njena odlika je izreden smisel za ritem in glasbo ter čudovit preplet rok, ki spominja že na baletne mojstre. Vaji so manjkali le poskoki. V nasprotju z njo je Giossinijeva iz Tuhinjske doline. Za njo so prav značilni čudoviti poskoki, drže in obrati. Jevšni-kova iz Kamnika pa je od vseh najbolj gibljiva. Zal res, da zaključek njene vaje (most in špa-ga) spominjata preveč na parter, a je zato njen začetek tembolj izviren, karakteren in moderen. Mnogo obetajoča pa je najmlajša Slokanova iz Kamnika. Nežna je kot labod, graciozna, natančna v izvedbi in silno gibljiva.
Prvenstvo šole so si poleg tekmovalk in drugih gledalcev ogledali tudi učitelji. Videli so nekaj lepega in novega.
Rezultati: Starejše pionirke
1. mesto Maček - 10 točk - 7. r.,
2. -3. mesto Giossini, Jevšnik -9,7 točk - 8. r., 7. r.
Mlajše pionirke
1. Janič-9,5,
2. Slokan - 9,2,
3. Sitar - 9,1
P.J.
Uspešna smučarska sezona SK Kamnik
Alpski tekmovalci so so udeleževali tekem za kategorizacijo. Nekaj boljših rezultatov:
Soriška planina: cicibani Aleš DOPL1HAR, 5. mesto. Robi KOKOTEC, 16. mesto, Rok JARC', 21.  mesto; skupno nastopilo 70 tekmovalcev
Krvavec - Bibijev memorial: cicibani
Aleš DOPLIHAR, 17. mesto, Robi KOKOTEC, 21. mesto, Rok JARC, 40. mesto, Matej LAH, 64. mesto, Matjaž ROBAŽ, 77. mesto; skupno nastopilo 127 tekmovalcev
Soriška planina: cicibani
Matej LAH, 16. mesto,
ml. pionirji
Janez ŠKORJANC, 39. mesto, Janez PINTARIC, 64. mesto; skupno nastopilo 114 tekmovalcev
Črni vrh nad Jesenicami: cicibani
Robi   KOKOTEC,   13. mesto; skupno nastopilo 74 tekmovalcev ciciban ke
Maja BOGATAJ, 11. mesto; skupno nastopilo 24 tekmovalk
Zelenica: ml. mladinci
Igor HRAST, 45. mesto; skupno nastopilo 105 tekmovalcev
s t. mladinci
Vojko KOLARIC, 31. mesto; skupno nastopilo 62 tekmovalcev
„Vlašički kup" - Travnik od 8. do 10. 3. 1974
Iz pobratenega mesta Travnika je S K prejel vabilo za udeležbo na smučarskih tekmah za „Vlašički kup". Pod vodstvom Petra LANIŠ-KA so odpotovali tekači in alpski tekmovalci. Po pripovedovanju vseh udeležencev so bili zelo toplo sprejeti. Izrazili so željo po tesnem sodelovanju, predvsem seveda na smučarskem področju.
V tekih je pri mlajših mladincih zmagal Andrej LANISEK. Zmagala je tudi štafeta mlajših mladincev.
Alpski tekmovalci so zasedli naslednja mesta:
Franc ZARNIK, 8. mesto smuk, 5. mesto veleslalom, Janez ZOBAV-NIK, 16. mesto smuk, 8. mesto veleslalom, Peter SITAR, 2. mesto smuk, 3. mesto veleslalom, Ivo GRILJC, 19. mesto smuk, 12. mesto veleslalom.
Zelo uspešno nastopajo na tekmah za kategorizacijo tudi smučarji tekači. V zadnji sezoni je SK uspešno izvedel tekmo za kategorizacijo na Pokljuki in slovensko prvenstvo v smučarskih tekih na V. planini. Z rezultati so bih bralci Kamniškega občana obveščeni že v zadnji številki lista.
Skakalcem   je predvsem slaba
nadaljevanje
zima preprečila večjo aktivnost, sa) v nižinah praktično snega ni bilo. Udeležili so se nekaj tekem za katc gorizacijo.
V mesecu januarju so trije člani SK Kamnik Peter SITAR, JaneJ ZABAVNIK in Ivo GRILJC opravil; izpit za vaditelje alpskega smučanj:* v Kranjski gori. Upamo, da bod<t svoje tekmovalne izkušnje in smučarsko znanje uspešno prenašali na mlajši rod in vzgojili vrsto dobrin smučarjev.
Občni zbor S K Kamnik bo ij začetku maja 1974. Vabimo vse, posebno starše članov našega kluba, da se zbora udeleže. Na občnem zboru bomo vsem najuspešnejšim tekmovalcem podelili priznanja.
J.Š.
POKAL JE NAŠ
K AMNISKI OBČAN, glasilo SZDL občine Kamnik - Ureja uredniški odbor - Glavni in odgovorni urednik Tomaž Jančar - Tehnični urednik Jana Lazar - Izhaja enkrat mesečno - Uredništvo in uprava: Občinska konferenca SZDL Kamnik, Ljubljanska 1 (zdravstveni dom), telefon 831-315 - tekoči račun 50140-678-57156 - Tiska tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani.