202, številka Ljibljasa, v ponedeljek 4. septembra 1905 XXXVIII. leto. • Uaaja Ttak ton zvečer, isimii nedelj« in »raanike, tat vetia po poitl prajamaa aa avalro-ografce delele aa m lato 26 K, aa tel lata 19 K, aa Satrt lato S K 60 h, aa mu meeee S K SO h. Za Ljubljano ■ eofilUanJem aa dom aa m E* z* K, aa pol leta Iz K, za četrt leta 6 K, aa en meeee z K. Kdor hodi tam ponj, plača aa vse leto tt K, aa pol leto 11 K, aa eetrt leta 6 K 60 h, aa en maaee 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor anaša poStnina. — da earečb« brez istodobne vpošUJatve naročnine ta u« ozira. — Za oznanila ie plačaje ed peteroitopne petlt-vrtte po lt h, če ae m eananile tiska enkrat, pe 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če ie tiska trikrat ali večkrat. — Deptei ±*} ie iarele iankovati. — Bokopiai ae na vračajo. — Uredništvo in uprevniitvo je v Knaflevih ulicah It. 6, ia tieev arednjitve v I. aadetropje, apravniStve pa v pritličja. — Upravnifitra naj ■• blagovolijo pošiljati naročnine, reklamaeJJ«, oznanila, t j. administrativne stvari. „Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po 10 h. „Narodna tiskarna" telefon št. 85. Dež. učiteljska skupščina v Ljubljani. Danes so se sestali delegatje kranjskega uČiteljstva v »Mestnem domu" na IV. dež. učiteljsko skupščino. Skupščino je otvoril kot predsednik g. dež. šol. nadzornik Fr. Leveč. Otvarjaje skupščino je pozdravil navzočega podpredsednika dež. šol. sveta Schaffgotscha, referenta mest. Šolskega sveta g. Fr. G o v e k a r j a in vse navzoče delegate in delegatinje. Nadalje? aje svoj govor je rekel: Velik del naših posvetovanj se bo dotikal tistega perečegavprašanja, pri čigar neodložni in nujni rešitvi ima ravno deželno zastopstvo odločilno besedo. Želim, da bi deželno zastopstvo ne preslišalo glasu, ki bo brezdvojbe odmeval iz te dvorane. In naposled pozdravljam vas, p re-častiti konferenčni člani, gosp. c. kr. okr. šolske nadzornike, gospoda ravnatelja c. kr. učiteljišča in meščanske šole krške, kakor tudi vas, izvoljene gospode delegate ! Vam so tako kakor nobenemu drugemu znani mnogovrstni n e d o -3tatki našega šolstva. Prenapolnjene šole, zadehle učilnice, tesna učiteljska stanovanja, neredna hoja v Šolo vsled oddaljenosti, pomanjkanja delavcev, neugodnih kli-matičnih razmer, uboštva in upornosti roditeljev, nedosežni maksimalni učni smotri in učni načrti, ob katerih mora rečkrat obupavati najvestnejši učitelj, pomanjkanje [najpotrebnejših nazoril, knjig in drugih učnih pripomočkov, mnogokrat zastarela učna metoda, bedni službeni prejemki kranjskega učiteljstva in s tem združeno pomanjkanje moškega učiteljskega naraščaja — so rane, ki razjedajo naše šolstvo. Vi ste zaupniki kranjskega učitelj stva, ki pričakuje od vas, da najdete in nasvetujete tem ranam primernega leka in zdravila. Ker so mi pa ravno te razmere dobro znane, nisem tak idealist, da bi mislil, da bo deželna učiteljska; konferenca mahoma odpravila vse te nedostatke. Toda pripomoči more veliko da se prej odpravijo, ako se resno loti dela. Zatorej Vas prosim, razodenite svoje želje in misli o napredku našega šolstva in o intelektualni in gmotni povzdigi učiteljskega stanu, kakor se spodobi razsodnim možem; stvarno odkrito in odločno, in bodite preverjeni, da bom poslovni red glede govornikov — v kolikor ostanejo v mejah dostojnosti in se bodo ogibali osebnosti — liberal no uporabljal. Ich heisse auch die Vertreter der deutschen Lehrerschaft bei dieser Kon-ferenz herzlich w i likom ni en und bin iiberzeugt, dass sie streng sachlich, stets hohere Zwecke verfolgend mitwir-ken Averden mit ihren sloveni3chen Amtsgenossen. In Fragen der Sohule und de? Eiziehung, sowie in Standesfragen soli es unter Bemfigenossen, die un-ter gleichen Verlaitnissen leben, kaaapfen und leiden, keine ur.uber briiekbaren Meinungsverohiedenhei-tsn geben. So war es bisher ia aa-serenu Lmde und so n.6ge es such in Zakunf; bieiben! Kot dobro znamenje se mi zdi, da je IV. deželna učiteljska konte* renca že imela nepričakovano lep uspeh, preden se je zaČeia. Razstava učil, ki jo je priredilo ob tej priliki učiteljstvo, je tako vešče urejena in tako poučna, kakor je dozdaj še ni bilo videti. Ogledal sem si zadnja leta mnogo takih razstav, toda tako instruktivne šo nisem videl. I> .e prednosti jo odlikujeta. Prvič nam kaže ta razstava za vsak predmet natančno učno pot, in dragic obsega vsa učila, ki jih potrebuje učitelj pri posameznih predruetih v raznih razredih. Kdor se hoče učiti, se tukaj lahko mnogo nauči Očitno hvalo zaslužijo zatorej vsi faktorji, ki so to razstavo omogočili. V prvi vrsti gre hvala načelnikoma razstavnega odbora g. nadzorniku M a i e r j u in naduČittiju Franu Ga-bršku, neumorno delavnemu ljubljanskemu učiteljstvu, g. nadzorniku Stiasnemu in meščanskemu učitelju V. II u meku, kakor tudi mnogim drugim rezstavnikom z dežele. Drugič pa so naše hvale deležni tudi tisti faktorji, ki so to razstavo s svojimi podporami omogočili: slavna Kranjska hraniinioa, mestna občina in g. župan Hriba?. Presrčna hvala vsem! In zdaj preidimo z združenimi močmi aa delo! Tega pa ne morem bolje pričeti, uego da se spominjam Tistega, ki nam je vzor neprestanega dela ia prezveBtega izpolnjevanja svojih dolžnosti, tistega, ki se mu ima naša novodobna šola največ zahvaljevati — našega p r e m i 1 o s t i v e g a cesarja ia gospodarja. Kranjsku učiteljstvb je poleg vseh mnogovrstnih nalog, ki jih ima izvrševati, vedno štelo za svojo prvo in sveto dolžnost, vzgajati izročeno mu mladino v neomejai ljubezni ia zvestobi do cesarja ia domovine. Temu patriotiČnemu čuvstvu, ki preveva naša srca, hočemo dati duška ter zaklicati: »Nj. o. in kr. apostolskemu Veličanstvu, našemu premiiostivemu cesarju in gospodarju: Slava!!!« Na to se je oglasil za besedo podpredsednik dež. šolskega sveta g. grof. Schaffgotsch ter pozdravil skupščino v imenu dež. šolskega sveta z željo, naj bi bilo zborovanje uspešno in plodonosno. Skupščina bo imela dovolj gradiva za razpravljanje, ki ga poda-jejo predlogi dež. šol. sveta in razni drugi od delegatov samih vloženi samostojni predlogi. Popolno umljivo je, da se ti predlogi v prvi vrsti tičejo perečega vpra- šanja o zvišanju učiteljskih plač. Bedno stanje učiteljstva na Kranjskem je znano šolski oblasti, ki je tudi pripravljena, težnje za zboljšanje gmotnega položaja kranjskega učiteljstva podpirati z vsemi močmi. Toda da se doseže ta smoter, ne zadostuje samo to, marveč pri tem so merodajni še drugi faktorji, v prvi vrsti seveda deželno zastopstvo. Glavna zavira, da ni mogoče doseči regalacije, je to, da ne posluje dež. zbor. Zato bi bilo želeti, da bi se Čim preje posrečilo doseči, da bi zopet funkcijoniral dež. parlament, kar bi omogočilo, da bi že vendar enkrat prišla v tir regulacija učiteljskih plač. Ob koncu svojega govora je priporočal skupščini, naj bi razpravljala dostojno in naj bi bila v izvajanjih zmerna, zakaj Čim zmernejše in dostoj-nejnejše bodo razprave, tem ugodnejše bodo vpl vale na javnost in na mero-dajne faktorje. Nato je predlagal g. L. J e 1 e n e da se odpošlje cesarju vdanostna brzojavka, g. Jos. Zaje pa, da se brzojavno pozdravi naucnega ministra dr. H a r 11 a. K II. točki dnevnega reda se je oglasil gosp. Jos. Zaje in predlagal, naj so z vzklikom voljo: a) za zapisnikarje : g- Fr. Ivane ia gdč. J-inja M i klavci č; b) za reditelje: g. Jos. Gregor in in g. Fr. Gre-goraČ; za njiju namestnika pa gg. Fr. Trošt in Ber. Andoljšek; za skrutinatorje gg :Schescharg, Andr. šest in Ssip. Jelene; za verifikatorje pa: g L Jelene, gdč. K onsehe g g in g. F. Cer nagoj. Nato je prekinil predsednik g. dež. šol. nadzornik Fr. Leve o zborovanje za 10 minut, da se delegatje posvetujejo o kandidatih v stalni odbor. Po otvoritvi zborovanja so se volili z vzklikom v stalni odbor ti le gospodje, oziroma gespice: I. Sohe-soharg, gdč. Schmidingerjeva, Jos. Zajec, Fr. L u z o a r, A. S k a 1 a, And. Sest, Val. Zavrl, Jos. Be- ne d ek, Jos. Gregorin, I Toma n, Fr. Že ti na in L. Jele no. Po izvršenih volitvah je vložil g. Luka Je len o nujni predlog, naj se takoj prične ravpravljati o vprašanju glede regulacije učiteljskih plač. Ker je bil predlog zadostno podprt, je dal gosp. predsednik besedo predlagatelju g Jelenou. Obširea govor g. Jelenoa priobčimo v eks-oerptu jutri. Koncem svojega govora je podal g. Jelene tole resolucijo: »Legitimni zastopniki kranjskega učiteljstva priznavajo vsakršno naklonjenost odločilnih faktorjev nasproti regulaciji učiteljskih plač, ne demoostrujejo uiti proti višjim šolskim oblaBtim, niti proti posameznim, učiteljstvu naklonjenim deželno-zborskim skupinam; izrekajo, da so bile vse dosedanje prošnje kranjskega učiteljstva brezuspešne, izjavljajo, da se ae boje ia ae strašijo dela, vendar poudarjajo ob sedanjih gmotnih razmerah, da se ne udeleže" zborovanj deželne učiteljske skupščine toliko časa, dokler kranjskemu učiteljstvu tako ne regulujejo plač, da bodo te popolnoma odgovarjale § 55. državnega šolskega zakona. S tem daje Kranjsko učiteljstvo po svojih legitimnih zastopnikih duška svoji veliki bedi, ki silno otežkoča njega delovanje. Tem potom se naj razširi ta tožeči glas po vsi naši državi.« Delegatje in v dvorani in na galeriji številno tbreno učiteljstvo je stoje poslušalo resolucijo ic, ko je g. Jelene končal, bo zadoneli po dvorani viharni živio - klici in med splošnim pritrjevanjem in ploskanjem se je učiteljstvo razšlo. S tem je biia tudi končana učiteljska skupščina. Politični položaj, Dunaj, 3. septembra. Konservativni listi poročajo, da se skliče državni zbor šele sredi meseca novembra, ker se v začetku meseca cktobra skliče še več dežel- Fra Grgo Martić. Balkanski Slovani so izgubili naj-sterejšega svojpg* baditelja. Dne 30. m. m. je zatisnii za vedno trudne oči v samostanu Kreševo Fra Grga Martić. Martić se je rodil 5 februarja 1822. v Posušju, v okraju Ljubuški ▼ Hercegovini. Nadarjeni deček je bil sprejet leta 1834 v samostan Kreševo. Od L 1839. do 1840 je poslušal filozofijo v Zagrebu ter dovršil leta 1844. v Stolnem Belemgradu bogoslovne študije. V tej dobi je iskati njegovih prvih literarnih poskusov, ki jih je zbudilo ilirsko gibanje. Ko se je Martić leta 1845. vrnil v svojo bosansko domovino, j« začel z Jakićem in Šanjićem zbirati narodne pesmi. Urejevanje tako uabraaega gradiva se je poverilo Jakiću, vendar je del zbirke izšel šele po njegovi smrti pod naslovom »N a r o d n e pjesme bosanske in hercegovačke«. Za tO dragoceno zbirko je sestavil Martić pod psevdonimom »L j u b o m i r« predgovor in ganljivo elegijo na Ja-kićevo smrt. V II. zvezku zagrebškega perijodičnega lista »Kolo« je priobčil Martić pretresljivo Žalostinko »Pla ć Bosne«. V viharnem letu 1850., ko se je spuntalo bosansko plemstvo ter se borilo z orožjem proti reformam, ki so izšle iz Carigrada, je postal Grgo Martić župnik v Sarajevu. Plemsko vstajo je končno premagal Omar paša. Cele ceste so bile »okrašene« z obešenimi Turki iz starih bosanskih plemskih rodbin. Jakić in Martić sta posvetila O nar paši II. zvezek »Bjsanskega prijatelja« s vzneseno odo. Toda ko je Omar paša s pomočjo kristjanov premagal uporne mohamedaoe, se je obrnil proti kristjanom, ki so mu postali preoblastni. Pobral jim je orožje ter ga rasdelil med Turke. Svojega prijatelja Jakića je dal zvezanega privleči v Carigrad. Enaka usoda bi bila sadela tudi Grga Martić«, ako bi ne bil pravočasno ubežal. Ko je bil Omar pala leta 1852. odpoklican, se je Martić vrnil na svojo župnijo t Bosno. V Kreševu je spesnil prvi del nesmrtnega dela •Osvetnici«. Leta 1860 je bil premeščen na „ župnijo Novi Še ber, kjer je dovršil naslednja dva dela »Odvetnikov«. Tudi je prevedel več latinskih in francoskih del na hrvaščino. Oi leta 1863. do 1878. je bil Martić zopet v Sarajevu, kjer je bil kot župnik in član vilajetskega sveta zelo delaven. V tej dobi je pisal četrti del »Odvetnikov«. V istem župnišču je zadela Mar-tića že poprej bridka usoda. Spisal je bil namreč epos »O s man i j a«, v katerem je z vznesenimi verzi proslavljal reformno politiko Osman paše, takratnega vrhovnega guber-natorja Bosne. Ko je pri istem Osmanu padel v nemilost ter imel hišno preiskavo, je skril rokopis v žitnici, kjer so mu ga miši popolnoma rasjedle. Kakor je pesnik sam pripovedoval, je bilo to njegovo najboljše delo glede ognjevitih misli in poleta v dikciji. Eposa ni nikoli več poskušal obnoviti. Ko bo prišle avstro-ogrske čete ▼ Bosno, je bil Martić v Sarajevu. V revolusijski dobi in po iztiranju avstro ogrskega generalnega konzula Vasica ■ vso avstrijsko kolonijo je bil Martić proti svoji volji prisiljen vstopiti v revolusijski odbor, ki je sboroval na valijevem dvora. Znani Had I i Loja je namreč prebivalstvo tako fanatizoval, da je pregnalo va-lija ter prisililo turško vojaštvo, da je skupno nastopalo z revolucionarji. Dočim je posebni sol izklicevel po ulicah, da v zanaprej velja glava vsakega kristjana le eno paro, sedeli so v revoluciiskem odboru katoliški župnik Martić, srbski nadškof, židovski (špaujolski) višji duhovnik ia več kristjanskih meščanov, ki so delali načrte proti Avstrijcem. BI je mučen položaj, ko je morala 19 avgusta 1878 po zavzetju Bosne priti kristjauska deputacija pod vodstvom svojih duhovnih zastopnikov pred vrhovnega poveljniki, pod maršala barona Filipoviča, da se mu pokloni. Zidnja je bila katoliška deputacija pod vodstvom Grge Mirtića. Zmagoviti vojskovodja ga je nagovoril z besedami: »No, go spodje katoliki so si dali časa. Se pač še vedno boje preobrata v turškem smislu ? Hrbet si hočejo zavarovati previdneži, ki se imajo že stoletja sa vse zahvaliti cesarski milosti Kje bi bili gospodje frančiškani, ako bi Habsburžani ne bili vedno držali nad njimi svoje zaščitne roke?« V tem smislu je Filipovič ie dalje bral deputaciji levite, in nbogi pes-nik-lupnik se je moral puititi okre- gati, kakor se mu pri kakem turškem paši Še nikoli ni zgodilo. In s tako krvavečim srcem je sedel Martić ter spisal navdušeno odo v prvo številko »Bosansko-be r e e go va č kih novim, kakor se je uradno prekrstila turška »Bosna«. Pesnik je dobil za ta hvalospev priznanje, a še bolj leta 1879., ko je zložil v istem listu navdušeno pesem v proslavo srebrne poroke avstrijske oesarske dvojice. Kmalu nato je odšel Grga Martić v mirni samostao Kreševo, da preživi zadnje dni svojega življenja. V samostanu je praznoval svojo 501et-nioo mašništva ter postal leta 1892. lector jubilatus frančiškanskega reda. Najboljši poenavaleo pokejoega pesnika, dvorni svetnik Ho-mann, je pisal o njem: »Fra Grga Martić ni samo ljudski, temuČ svetovni pesnik. Kot poznavalec mnogih jezikov in literatur si je zelo razširil obzorje, da svoje ožje rojake daleč pre-segs. V tihem samostanskem življenju si je pridobil milo sodbo, is katere se jedva spozna stari, nestrpni bojevnik. Veseli se uspehov ter je ponosen, da ga imenujejo največjega jugoslovanskega epika v 19. stoletju.« nih iborov. Ta program se le spremeni, ako se rasmere na Ogrskem izboljšajo, da bo mogoče delegacijam zborovati Ako pa to ne bo mogoče, bo moral skleniti avstrijski parlament pooblastilni zakon za razdelitev kvote pri skupnih izdatkih. (Take kombinacije so precej neverjetne, ker je ie v/ ministrskem svetu malodane deti nitivno sklenjeno, da se državni zbor skliče proti koncu tekočega meseca } Praga, 3. septembra. Zatrjuje se, da češki poslanci zahtevajo pri vladi, da se Češki deželni zbor skliče v drugi polovici meseca septembra, češ, da vsled ogrske krize itak ni mogoče sklicati v tem času drž. zbora. Čehi in Poljaki. O pav a, 3. septembra. Med Čehi in Poljaki v Sleziji narašča zadnje čase velika napetost. Odločilni poljski krogi očitajo poljskim časopisom, da posvečajo premalo pozornosti, kako Čehi izpodrivajo poljski element iz Gorenje Šlesije. Ustanovitev češkega učiteljišča v Poljski O i travi, kjer je vendar večina poljska, pomeni za Poljake poraz. Poljsko časopisje je vsled tega začelo sedaj zahtevati, da se v Tešnu ustanovi samostojno poljsko učiteljišče z internatom. — Nemški agitatorji so seveda tajno na delu, da bi zanesli med oba slovanska naroda v Sleziji čimveč razprtije. Kriza na Ogrskem. Budimpešta, 3. septembra. Posl. E d t v o s, svojec« s no glavni razgrajač, je izjavil neki deputaoiji, da grozi deželi velika nevarnost, ako se brž ne sklene mir med krono in narodom. Na obeh straneh se mora popustiti. Nadalje je izjavil, da v tre-notku, ko bo videl, da ni mogoče zabraniti nesreče za deželo, izstopi iz opozicije ter odloži mandat. Vlade in stranka, ki sedaj nočejo skleniti miru, so nasprotnice države. — Nekateri časopisi poročajo, da se v magnatski zbornici pripravlja akcija v prilog F ej er v aryj e vi vladi. Magnatska zborn;ca izreče vladi popolno zaupanje. — Posl. Kos suth je sklical na dan 5 t. m. sejo iz vrševalnega odbora združene opozicije. Ta seja bo baje velike važnosti, ker se določijo koraki proti F e j e r v a r v j e v i vladi. Nemadjarske narodnosti na Ogrskem. Budimpešta, 3. septembra. Shod zaupnikov nemadjarskih narodov je na posebnem shodu sklepal o vzrokih in posledicah sedanje krize. Shod je sprejel do'go izjavo, v kateri pravi, da je pravi vzrok sedanji krizi ta, ker se je z zakoni leta 1867. izključilo nemadjarske narode od vladanja. Za časa krize bi moral vladar i a slišati tudi mnenje nemadjarskih narodnosti. Zahteva se, da se narodnostno vprašanje reši na podlagi pravičnosti in ravno- Na devinski skali, Zgodovinska povest. Prvi del. L V veliki dvorani devinskega gradu so bili zbrani trije možje. Najstarejši, čigar deloma osiveli lasje so pričali, da je že prekoračil petdeseto leto, je sedel na širokem, okorno rezljanem naslanjaču. Ena noga tega naslanjača je predstavljala krčevito zvito kačo, druga pa angela s plamtečim mečem. Mož je bil oblečen preprosto, a da je viteškega stanu, sta kazala široki meč, ki je visel ob bakrenem pasu in krasno bodalo, ki je tičalo za tem pasom. Moževi pogledi so bili srepo uprti na mladeniča kakih štiriindvajset let, ki je sedeč na raznobojnih svilenih blazinah, zloženih druga nad drugo, opiral glavo ob roke in z izrazom velike srditosti zrl v tla. Dvorana je bila velika in prostorna, a opremljena je bila napol kmetiško preprosto, napol orijentalsko bogato. Na surovo stesanih mizah je bilo videti vsakovrstnih dragocenosti; na okajenih stenah so visele pestrobojne preproge, na klopeh ob zidu so ležale čudovito lepe pravnosti. Resolucija obsoja koalicijo, ki hoče celo vojaška vprašanja rešiti e stališča madjarisaoije; obsoja pa tudi vlado, ki hoče pomiriti koalicijo s tem, da ji ponuja n e-madjarske narodnosti za žrtev, ker s svojimi naredbami m a -djarizuje ljudske in srednje šole in ker hoče z novim volilnim zakonom izključiti ie bolj nemadjarske narodnosti od državljanskih pravic. Dogodki v Macedoniji. Sofija, 3. septembra. Pripravljajo se velike stvari. V Maoedo-nijo je odšlo SOO dobro organizovanih bolgarskih vstašev. Carigrad, 3. septembra. Okoli 200 mož Droječa četa je morila in požigala po vaseh Kaza in Kir-čevo. Muogo oseb je pomorjenih. Dogodki na Ruskem. Petrograd, 3. septembra. Ia Kavkaza prihajajo skrajno vznemirljive vesti. Mesto Suša baje gori. Vse nižine mesta so napolnjene z oboroženimi Tatari, dočim domače prebivalstvo beži v gore. — Blizu Gorega so našli umorjenega kneza K r i z o v a. — Vrhovni poveljnik odečkega vojaškega okraja, general K oh an o v, je odstavljen. Varšava, 3 septembra. Za bivšo poljsko kraljevino izdela Bu-ljigin posebni volilni red za gospo-darstvennajo dumo. Mirovna pogodba. London, 3 septembra. Mirovna pogodba Be podpiše jutri ali v torek, in sicer brez vsakršnih svečanosti, ki jih japonski delegatje odklanjajo. Sploh se japonski delegatje pripravljajo na na neljub sprejem v domovini. »Kakumin« piše, da je vsled sklenjenega miru Japonska vržena nazaj za 50 let. Delitev Sahalina. London, 3 septembra. Japonska dobi pri delitvi del otoka, ki je gospodarsko najvažnejši, ki ga tudi meji v strategičnem oziru zelo važna vodna cesta. Rusija si obdrži le severni del ctoka, ki ga rabi kot naselbino za hudodelce. Pač pa je važno pristanišče AleksandrovBk, ki je zvezano z nasprotnim ruskim nabrežjem po podmorskem brzojavu Sioer pa pokaže morda že bližnja bodočnost, da ta delitev ne obvelja. Ruska armada po miru. Petrograd, 3. septembra. »Niša Žizn« poroča, da so poveljniki ruskih vejev dobili ukaz, naj dosluženih vojakov ne puščajo v rezervo, kakor se je to sioer godilo v mirnih časih. Ta naredba se spravlja v zvezo z vestjo, da ostane vsa Linevičeva armada v Aziji za stalno posadko, da stoji za vse eventualnosti oborožena in pripravljena. Kaj bo z Vejhajvejem in Kiao-čauom. Berolin, 3. septembra. Anglija vsled angleško japonske zvezne po- svilene blazine. Dvorana je imela samo ena vrata in samo eno okno, Čigar globoČina je pričala, kako široko in trdno je zidovje starodavnega gradu devinskega. Zahajajoče solnce je prelestno ozarjalo mogočno skalo, na kateri je sezidan grad devinski, in prodirajoč skozi odprto okno je razsvetljevala vsaj za silo veliko dvorano. Svetlikalo je tod in tam, svoj blesk pa razlivalo nad zamorcem, ki je prekrižanima rokama stal sredi dvorane, nepremično, kakor da je izklesan iz kamna. Na obeh rokah prikovani zlati zapestnici sta razodevali, da je to suženj, ki so ga pripeljali križarji iz dalnjih južnih dežela. Njegove žareče oči so zrle tako mirno in ravnodušno v svet, da bi najbrže ne bil spoznal nobene stvari, tudi če bi jo bil pogledal. V dvorani je vladal molk, tisti mučni molk, ki nastane po bornih prizorih. Ta molk je vladal toliko časa, dokler ni mladi, na blazinah sedeči mož planil kviško in ne ozrši se na svojega sivolasega tovariša, jezno zaklical: „Denar moram dobiti, potrebujem ga in moram ga dobiti.u godbe ne potrebuje Vejhajveja ter je baje pri volji, da pristanišče odstopi nazaj Kitajski, dasi k temu po pogodbi v strogem smislu ni prisiljena. Pogodba namrel pravi, da mora Anglija odstopiti Vejhajvej, ako odstopi Pusija Port Artur zopet Kitajski Port Artur pa ne pride v japonske, temveč v kitajske roke. Anglija pa terja, da obenem tudi Nemčija odstopi Kiaočau, kar pa Nemčiji na misel ne pride, ker ima pravna pogodbo, da je pristanišče vzeto v najem sa 99 let. Ločitev Norveške od Švedske. London, 3. septembra. Ofioi-osni švedski list »Dagblad« piše, da je vse javno mnenje na Švedskem nespremenjeno proti temu, da bi kak švedski prino iz rodu Bernadotte zasedel norveški prestol. To nasprotovanje temelji na realnopolitičnih preudarkih. Francija in Maroko. Pariz, 3. septembra. Francoska vlada je izročila Maroku ultimatum. Francoski poslanik v Fesu je dobil ukaz, da v kratko določenem času zapusti Maroko z vsem osobjem, ako sultan ne da popolnega zadošČe nja in odškodnine, ker je bil francoski podanik B u - M z i a n brez vzroka zaprt. — Maroška vlada trdi, da Francija nima nikake sodne oblasti nad Alžirci, ki žive v Maroku, in ako je maroška vlada izpustila Bu Mziana, je storila to zgolj iz vljudnosti. Vstaja v turški Aziji. Carigrad, 3. septembra. Včeraj so turške čete od treh strani nasko čile San a o, glavno mesto Džamena. Vstaši so se vzdržali v mestu le do večera, ponoči pa so zbežali v Eše-beli Nassu nakar so Turki zopet zasedli glavno mesto. Dnevne vesti, V Ljubljani, 4 septembra. — Dr. Tavčar bi se rad rehabilitiral. Klerikalce peče grozno, da bo imel slavnostni govor pri odkritju Prešernovega spomenika dr. Tavčar. Najprej so dali duška sveji jezi v »Siiist. Presse«, zdaj pa tudi v »Slovencu*, kjer so iztaknili, da bi se dr. Tavčar s tem govorom rad rehabilitiral! O te prismode! Dr. Tavčarju se ni treba rehabilitirati, ker se ni nikdar in z ničemur kompromitiral. Odbor za Prešernov Bpomenik ga je naprosil, naj prevzame slavnostni govor, ne le zato, ker je najimenitnejši slovenski govornik nego tudi zato, ker je pri poznani, vodja narodnonapredne stranke, ki je postavila Prešernu spomenik. Slavnosti se lahko udeleži vsak naroden Človek, ki časti Prešerna, a spomenik so Prešernu postavili slovenski liberalci, in niso zanj ne klerikalci ne socijalno demokratje Žrtvovali niti vinarja. Naravno je torej, da je napredna stranka, ki je'postavila spomenik, tudi določila svojega vodjo „Potem pokliči kako čarovnico, da ti ga naredi" je rezko odgovoril na naslanjaču sedeči mož. „Pridelek svojih zemljišč si prodal tržaškemu Židu Na-tanu za tri leta, dajatve svojih kmetov pa si zastavil za dve leti. Ali hočeš mar, da ti naj tvoji podaniki dvakrat plačajo prispevek za vzdrževanja varnosti na cestah tvojega ozemlja, v kar si zavezan po pogodbi z mejnim grofom istrskim in s patrijarhom oglejskim?" „Nikar tako ne govori; saj veš, da svojim podanikom, naj so grajščaki ali kmetje, nikdar ne delam krivice. Če bo kdo oškodovan bom to le jaz sam." Mladi mož se je nato obrnil proti sužnju in ukazal: „Hasan, pokliči Rajmonda; reci mu, naj pride takoj." črni suženj je odšel, ne da bi bil le z enim pogledom pokazal, da je razumel povelje svojega gospodarja. A komaj je zaprl za seboj vrata, je vitez Retinski planil s svojega sedeža. „Rajmonda kličeŠ? Jurij, sinko moj, ali mi nisi obljubil, da tega sleparja ne vprašaš nikdar več za svet ? Varuj se ga. Rajmondo te gotovo zapelje v kako neumnost in pride dan, ko se boš kesal." kot slavnostnega govornika pri razkritju Prešernovega spomenika. Sicer pa se bomo o tej etvari že še pomenili — po elavnosti. — Lemenstsrske vaje. Časi se spreminjajo. Pred sto leti so se ljubljanski lemenatarji poleg bogoslovnih predmetov učili tudi lepega družabnega obnašanja, učili so se jahati in tudi plesati in sploh vsega tega, kar je treba za družabno življe-njenje med izobraženimi ljudmi. Ti časi so minili, dandanes duhovnik več ne reflektira na to, da bi veljal aa izobraženega človeka in da bi imel pristop v družbo izoobražencev. Dandanes občuje a kravjimi deklami, ki jih organizira v .Marijine družbe, in s podobnimi ljudmi. Temu primerno so tudi urejene študije v le-menatu. Zdaj imajo v lemenatu posebne tečaje, v katerih se uče bodoči duhovniki kako se snujejo Lonsumi in falsifioirajo b'lanoe in vadijo ee tudi v časnikarstvu, da »Slovencu« ne bo zmankalo dopisnikov. S klerikalnega stališča je to tudi veliko bolje, ker praktično izvežban agitator je za klerikalno stranko veliko večjega pomena, kakor še tako izobražen duhovnik. Duhovnik, ki ima pristop med izobražene kroge, ne bo nikdar toliko storil za klerikalizero, kakor duhovnik, ki veže nase in s tem na klerikalno stranko kajžarje in pastirje, hlapoe in dekle, iz kratka tiste ljudi, ki še hodijo na božjo pota in plačujejo za maše in oČenaše. Koliko 80 se lemenatarji naučili kon-sumarstva, to se pokaže šele takrat, kadar stopijo v praktično življenje ; v časnikarstvu pa delu-pa delujejo že zdaj praktično in polnijo prav pridno »Slovenec« in »Do mo'jub«« in drug*3* katoliškodegene-riranim bačkom namenjene Ihte. Tem spisom se že oddaleč pozna, da so bili spisani v lemenatu — odlikujejo se namreč po izvirni neum nosti in jako obsežni nevednosti. Tako skrpucalo je priobčil »S o venec« v soboto na uvodnem mestu. Toliko otrobov že dolgo ni kdo znesel na kup. Nesrečni mladenič, ki je zagrešil te »Paberke«, ne zna drugega, kfckor malo zavijati po sloveči moraiki sv. Lguorija. Najbolj smešno pa je to patetično dekUmovanje, kako napreduje in zmaguje klerikalizem. Ta uboga reva, ki je spisala »Slovencev« članek, se nam kar smili, ker ne ve, kaj govori. Sa nikdar, kar stoji slovenska zemlja, niti v času reformacije, ni bil duhovnik tako preziran, kakor dandanes. Naj si le ljudje pomislijo, kako se godi škofu, če potuje po deželi. Časih je vse ležalo na kolenih, če se je škof prikazal; dandanes že v hribih škofa demonstrativno več ne sprejemajo, da, celo demonstrirajo in ko maj ga hbtr&lci obvarujejo, da ne postane deležen takega spreiema, kakor svoj čas dr. Šusteršič v Žireh. Mogočno se širi svobodomiselnost po slovenskih deželah in podira tisoč- „Za svet ga vedno lahko vprašam," nejevoljno odgovoril Juri. Ali ni mar prvi za menoj na celem Krasu, ali ga nisi ti kot moj varuh za časa mladoletno-sti sam priporočal za Čuvarja cesarjevih in patrijarhovih pravic na tem ozemlju?" „Ni lepo, da mi to očitaš, Juri." Res je, da sem priporočal Rajmonda, ali storil sem to, da poravnam nasilje, ki sem je napravil tebi na korist. A tudi tvoje očitanje bi rad pred pretrpel, ko bi mi pričalo, da spoznavaš nevarnost, ki preti tebi in tvojim potomcem, če odstopiš le najmanjšo svojo pravico oglejskemu patrijarhu. Ljubše bi mi bilo, da prodaš sodstvo v Devinu kakemu tržaškemu Židu, kakor si navzlic cesarskim in cerkvenem prepovedim storil s sodstvom v Senožečah, rajši bi videl,da so vzlic prepovedi'papeževega legata vsi krivoverci oglejskega patriar-hata v tvoji službi, — kakor da odstopiš oglejskemu patrijarhu katerokoli pravico. „Ne boj se, Tomaž," je odgovoril Juri. „Nasilje, ki si je izvršil nad benektinci pri volitvi novega opata je gotovo Že pozabljeno; sicer pa nisem jaz odgovoren za dejanja, kijih je storil moj varuh za časa moje mla-doletnosti." * (Dalje prih.) letne stebre rimskega klerikalizma tako izdatno, da se klerikalci Že sramujejo svojega katoliškega imena, vedo*, da jih že katoliško ime kompromitira. Živo nam je v spominu prvi slovenski katoliški shod, na katerem so hripavi glasovi oznanjali slovenskemu svetu, da leži slovenski liberalizem na mrtvaški postelji in da bo v kratkem pogreb Mrtvi ljudje — so vpili du-hovn ki in pili so, a na medvedovo kožo. Koliko let je že od tedaj minilo. Vzrasla je nova generaoija — a slovenski liberalizem je še živ in krepak, da, krepkejŠi kakor kdaj poprej. Danes je že ni slovenske vasi, kjer bi ne bilo dveh strank. Pred 15 leti je bilo na kmetih še vse do kosti klerikalno, danes pa se dani že v hribovskih vaseh, in kle r kalizem mora že Begati po najobup-nejših sredstvih, da ee le brani. Mrtvi ljudje nam kliče »Slovencev« leme-natar — a ko bi pogledal po deželi, bi videl, da je vprav občudovanja vredno, kako se razširja svobodomiselnost in kako se dviga liberalizem. Mi gremo naprej, mi strelci, in ne bomo prej odnehali, dokler ne bo klerikalizem premagan. Vemo, da to ni delo nekaterih let, da bo trajal boj še dolgo časa, ali nadaljevali ga bomo neustrašeno in z vso energijo do končne zmage, pa n?j pisarijo ljubljanski lemenatarčki, kar jih veseli. — Jeseniški župnik Za- bukovec je v veliki časti pri jeseniških Nemcih in slovenskih klerikalcih. Saj pa tudi dela vedno v smislu enih kot drugih. Zvezal se je z Nemci in jim za nekoliko višjo vsoto nego Judež Iškarijot prodal svoj narod in svojo domovino, na prižnici pa vpije, da so liberalci morilci duš. Na javnem prostoru je povedal predpreteklo nedeljo, da so oni, ki pišejo „Jeseniško Stražo", tisti dušni morilci. Janez Zabukovec naj sedaj javno pove ime tistega, ki je hujskal k odpadu od katoliške cerkve ali sploh koga odvračal od spolnje-vanja njegovih verskih zadev. Dokler tega ne stori, dolžil je pokrivem „Jeseniško stražo" nestorjenega dejanja. Da se je Zabukovec tako razburil in izustil take besede, je bilo takole. „ Jeseniška Straža" je pisala, da je Zabu-kovčev pristaš pisar Pongratz podil iz savske cerkve revne ljudi, ker je mislil, da mora stati revež pred cerkvenimi vrati, če so v cerkvi nemški baroni in kapitalisti. Tako početje, pripomnil je imenovani list, bo ustvarilo iz Jesenic druge Ricmanje. Samo to je dalo Za-bukovcu povod k brezmiselnemu razgrajanju. Janez Zabukovec si naj pa zapomni: Vse, kar on dela in vpije, se mu drago in mastno plača ter ne naredi za ljudstvo niti koraka zastonj. Vse njegovo kričanje ima prav enostaven pomen: priboriti si hoče s tem navidezno vnetim vpitjem od Škofa še mastnejŠo službo, kakor jo ima zdaj Ljudstvo pa bo že spoznalo njegovo delovanje in to ljudstvo ga bode obsodilo ! Zabukovec je naslednik Judeža Iškarijota, katerega je vest zaradi njegovega izdajstva pekla, da se je obesil. Ali se bo Zabukovec tudi ? — 'M* Jesenic jo je popihal razvpiti klerikalec L u kič neznano kam. LukiČ je zapustil za seboj le kisle in razočarane obraze raznih Čevljarjev in gospodarja, ki ga je imel na hrani in stanovanju. Lukič je bil član tiste družbe, ki se hoče v „Slovencu" s smešnimi „JeseniŠkimi novicami" ovekovečiti in podtika libe ralnim Slovencem vse mogoče napake. Naj bi gospoda pogledala sebe! Da se prikrije huda sramota, bodo jeseniški „Slovenčevi" dopisniki poravnali za svojim pobeglim tovarišem njegove račune. — Slovenskega kruha se je preobjedel v Tržiču velik „prijatelj" Slovencev in „mol beseda" tovarnar Goecken, ki nagovarja po Tržiču druge tovarnarje, naj odpuste vse delavce, ki so se udeležili zadnjih demonstracij. Dotične gospode moramo svariti pred vsakim nastopom proti delavcem, ki so s svojo udeležbo storili le svojo narodno dolžnost. Čim zvemo le za en slučaj, bo nastal vihar, da jih bo bolela glava kot še nikdar. Torej varujte se! — Slovenska mestna stola v Gorici in klerikalci. V nedeljo teden je bila v goriškem »Aloj-zijevišču« veselica katoliškega delavskega društva. Pri tej priliki je svetnik Vodopivee napravil najprej reklamo sa »Selski đom«, potem pa je rekel, naj starši aaupajo »narodnemu vodstvu«, ki se v zadnjem času previdno in vztrajno trudi, da napravi goriško mesto na primernem kraju slovensko šolo ter naj nikar ne poslušajo nekaterih glasov, ki svetujejo, naj bi opustili boj proti podturnski popolnoma neprimerni šoli. Klerikalci morajo res povsod samo Ugat:! Goriški liberalci so le rekli, naj se začne boj za Blovensko mestno šolo v Gorici, ker ga je dr. 3regoroič s svojimi pajdaši vrgel od sebe. Goriški klerikalci nočejo boja sa slovensko šolo v mesta, kaj bo pa rekel Pajer, s katerim je dr. Gregorčič zvezan? S.cer je pa klerikalcem le pa politiko. Boja za slovensko šolo v Gorici nočejo, ker se boje, zelo boje, da bi se jim utegnila iz muz niti iz rok počasi velika politična postojanka »Š Diski dom«. Strastno strankarBtvo zabranjuje klerikalcem, kakor na Kranjskem teko v Gorici, delovati za pravi narodni rapredek, z&to je klerikalna politika Slovencem splošno in v vsakem oziru škodljiva. — „Kdor ne dela, naj tudi ne je-ftr ki ma nadzoruje, vdovcu, dva otroka. Z ženo sta se že poprej dogovorila, da bo ona z otrokoma od-š'a do pozne noči na sprehod, mož pa naj med tem umori B -rio Bo >m. Prii^el je to tudi storil. Najprej je df&ie v postelji davi), potem pa |i 3 sekiro razklal glavo. Truplo sta dru^i dan z ženo spravila v kovčVg ter ga pri bolem dnevu peljala v park v grmovje. Dobila pa sta pri ntsrečni žrt?i le 34 K. Izpred sodišča. Kazenske obravnave pred porotnim sodiščem. Proti Ljubicu Mateju vršila se je 1. sept 1905. pred porotnim sodiščem obravnava radi hudodelstva poštenja, in poročalo se je po neljubi pomoti v sobotnem našem listu, da je bil radi tega obsojen. To po moto je popraviti s tem, da je bil Ljubic Matej pri porotni razpravi dne 1. septembra 1904. od obtožbe popolnoma oproščen. Oropani Macedonec Dne 21. rožnika t. 1. v mraku je šel v vasi Oberne železniške proge delavec Jajtim Mitof, doma iz Ma-codonije, v bližni goidič s posodo k studenou po vodo. Ko se je vračal z napolnenimi posodami domov v barako, ga nenadoma na kraju, kjer ja steza na obeh straneh z grmovjem zaraščena, zagrabi neki neznani človek z obema rokama čez život, v tem hipu pa skoči preden drugi moški velike postave in oblečen, kakor Bošnjak ter prime za vrvico, katero je imel Jajlim obešeno okoli vratu, in na kateri je bila pritrjena mala vrečica, vtaknjena v notranji del euknje in mu jo potegne iz nedrij. Nato je s nožem preresal vrvico ter šiloma si prilastil vrečico, v kateri je bilo 83 K 90 v. Napadalca sta se po storjenem ropu urnih korakov zgubila v gozdu. Od teh napadalcev so mogli orožniki s pripomočjo oro-panega le enega zasačiti v osebi 34 let starega delavca LasoDžoliča is Oiredko v Bosni, ker ga je Jajtim po obrasu in po obleki dobro poanal kot storilca. Obdolžence vstrajno taji dejanje in se sklicuje na pričo Marko Končarja, da se je v istem času nahajal v baraki, a priča tega ne more potrditi. Džolifi je tujemu imetju silno nevarna oseba; kakor so poizvedbe dognale, je bil že bosanski orožnik, a ker je kradel, so ga iz službe spodili. Zaradi tatvine je presedel že 2 leti težke ječe. Obtoženec je bil hudodelstva ropa oproščen, pač pa obsojen, ker je rabil na tuje ime glasečo se knjižico, na tri tedne zapora. Po prestani kazni se iitira is Avstrije. Telefonska is brzojavna poročila, Dunaj 4. septembra. V ministrstvu za zunanje zadeve se danes sestane carinska konferenca, ki bo pripravljala gradivo za sestavo definitivne trgovinske pogodbe s Švico in Bolgarsko. Dunaj 4. septembra. Zoboteh-nik Tecker je našel svojo ženo, ko se je vrnil iz gostilne, obešeno. To ga je tako užalostilo, da se je zastrupil. Oba, mož in žena, sta mrtva. Tešin 4. septembra. Tukaj je bil včeraj velik ljudski shod, ki se je izrekel za ustanovitev samostojnega Češkega učiteljišča v Tešinu in za splošno enako volilno pravico. Belgrad 4 septembra. Povodom proglasitve prestolonaslednika J ur j a polnoletnim izide v uradnem listu, dne 7 t. m. kraljevi ukaz, s fcaterim se pomilo-ščajo vsi politični kaznjenci. Vlada je bila samo za delno po-miloščenje, dočim se je kralj Peter odločno izjavil za popolno amnestijo. Med drugimi je pomilo-ščen tudi bivši vodja srbskega tiskovnega urada Ž ivo j in Balu g d ž i ć in mnogo časnikarjev, ki so bili obsojeni radi agitacije proti dinastiji. Rim 4. septembra. „Tribuna" poroča, da se je na Japonskem bati revolucije. Revolucionarni izgredi se ponavljajo dan na dan Vsi kablji so pretrgani. Madrid 4. septembra. V Barceloni se je zgodil strašen atentat. Na promenadi ob morskem obrežju je počila bomba in je 21 oseb hudo poškodovala. Ena žena je vsled poškodb že umrla, 10 oseb je v smrtni nevarnosti. Storilci atentata so ša neznani. Portsmouth 4 septembra. Mirovna pogodba se podpiše danes. Pogodba obsega uvod in 17 členov. Roosevelt ni v pogodbi nič omenjen. Koj te dni se umaknejo ruske čete na Karbin, japonske pa na Mukden. Petrograd 4. septembra Zaveza društva zdravnikov, pravnikov itd. je poverila odboru nalogo, naj razmotriva vprašanje o splošnem štrajku London 4. septembra. Nezadovoljnost z mirovno pogodbo na Japonskem narašča, čuje se, da je izbruhnila prava revolucija. VTokiju so bile velikanske demonstracije, ki so imele popolnoma revolucijonarni značaj. Včeraj so bili prerezani vsi podmorski kablji, ki vežejo Japonsko s kontinentom, da ni mogoče ničesar izvedeti, kaj se sedaj godi na Japonskem. London 4. septembra.Iz Ports-moutha javljajo, da sta se Vite in Kom ur a definitivno zedinila glede Sabalina; v mirovno pogodbo pride točka, da ne sme nobena država graditi na Sahalinu utrdb, vsaki od njih pa je dovoljeno, da ima na otoku toliko vojaštva, kolikor se ji zdi potrebno. Mandžurija se mo;a izprazniti tekom 18 mesecev. Vite odpotuje, predno se vrne v Evropo, v Chikago, kjer ga je vseučilišče imenovalo za Častnega doktorja prava. Nevv York 4. septembra Soba v Portsmoutbu, kjer so se vršile mirovne konference, je sedaj popolnoma prazna, ker so razni bogatini pokupili vse pohištvo. Miza, kjer sta sedela in razpravljala Vite in Komura, je bila kupljena za 875 K. Umrli so v Ljubljani: dne 1. septembra: Jera Konc, delavka, 38 let, Gosposke ulice 3. Mrtvoud. dne 2. septembra: Fran Šitnnovec, poštni sltiga, 52 let, Cerkvene ulice 21. Srčna hiba, vodenica. V deželni bolnici: dne 1. septembra: Ivan Sečnik, pekovski pomočnik, 30 let. Parslvsis cordis. tiorzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka" v Ljubljani. Uradni kursi duu. bor ve 3. septembra 1906. SaloKbenl | apirjj 4^ majeva renta . • . 4% 4*/o 4C a*V Denar 100 60 10050 100*65 119-55 9690 11610 99-50 100 60 100-101-10 10U-L5 100-26 100-85 106*60 100*50 •V/o •V/o ■rebrna renta ..... avstr. kronska renta . . „ alata » . . ogrska kronska „ . • . „ alata „ . . . i-, posojilo dežele Kranjska . 4* jc/0 posojilo mesta So I tet •V/e - » • 4V/c. bos.-her«. žel. po«. 1902 45L češka. dež. banka k. o. . •c- n i» »*•••• 4Vi°/e »*t pisma gal. d. hip. b. 4Vt° 'o peš t. kom. k. o. a. WU P'....... sast. pisma Innerst. hr. „ o ogrske cen. II dež. hr.......100-25 s. pu. ogr. hip. ban. . II 100-15 obl ogr. lokalnih še- !: lesnie d. dr.....|| 100*— •V/o obl. češke ind. banke 4°/0 prior. Trst-Poreč lok. žel 4°/0 prior. dol. žel. . . . ••/, 9 juž. žel. kop. V,*/i 4Vi°fi »"t. pos. za žel. p. o greehe. 3račk« od l. 1860*. . . 8 . ,1864. . . , tizske ..... , zem. kred. I. »misij* m t, a u- « j ogr. hip. banke . , arbska i tre. 100*— n turska..... Saailika srečke . . . Kreditu« » • inomoške B • • • Srakovsk« , • . Ljubljansk« * Avst. rud. križa „ . . . Ogr. na m • • Rudolfov« , . . Saleburška a • • • Dunajska kom. a . . . BCtatM. Južna železniaa . • . Državne železniee . . . l.v£tr.-ogrske bančne delnic« A-vstr. kreditne banke . . Ž'grške „ ■ • ■ iimostenake „ . • TPremogokop ▼ Mosro (BrEi) Alptndke mootan .... Praske žel. indr. dr. . . Sirca-m urin yi ... Trhovl-Bk«* nrenv družbe Avstr. Oix«žne lovr. dražb« . če&k« sladkorne družbe € atate. C. kr. lekin . . SO franki . . . . 20 marke .... 3overetgns . .. . Marka..... Laški baokovai. . dubi •..... Dalarji.... Blag« 100-80 1C0-7O 100- 85 119 75 97-10 116 30 101- - 101- 60 100- - 102- 10 10045 100 65 101 85 10750 101- 60 100*76 101-15 101-101*78 100-321-10 10245 192 90 296 15 168 — S13 — 315 70 274 75 109 70 143-25 27 95 482-60 83 — 94 25 70 — 6625 36 25 66 — 78 — 51470 100-40 67« 50 .636 — !l*46 — 678*— 679 50 788'76 789 75 247 50 548-— 667-—I 677 — 641 — 542 — «763 2773 — 659 60, 560-60 2*6 — 290'— 548 50 550 50 100- 76 9990 9P'50 319 10 101- 45 19090 *93-15 166-— 303 — 806-— 267 — U'3 — 142 25 25-9 474-— 78'— 88 25 66 — 54 25 34 75 62-74 — 635 — 1C0-40 675-50 ^60 — ;1 35 19 09 23 47 117-30 95 40 IBS*2$ 4S4 166 — 11-39 19-11 2354 14-03 117-t0 9660 164-25 6-— Žitno cene v Budimpešti. Dna 4. septembra 1906. Termin. Pšeniea aa oktober . . . za 100 £g Plenic« Bi Seruaa Oves „ april 1&06 9 oktober . 8 maj 1&06 „ oktober . 100 n 100 B 100 . 100 j. K 1583 „ 16 38 * 12*78 „ 13 22 . 11-&6 Efektiv 5—10 ceneje. Meteorologije poročilu. CMa« uad morjeaa 308-a. Srcdajt aračnl »lak 786-0 «*> Septeb. II Čar opazovani? j Stanje barometra v mm C* §s vetrovi Bebo 2. 9, zv. 733 8 154 brezvetr. del. oblač. 7. ?\. 732 7 12-9 brezvetr. megla a 3. pop 732 9 230 8r. jzahod del. jasno • 4. c 9 ev 7. b> a. pop ^318 732 4 :33 7 171 j Bi. zah. | oblačnu 14 8 si. svzhod del. jasno 25 4 IsL jzahod pol. ob Srednja temperatara Bobote in nedelje: 15 7 in 177*. nonnale: 167' in 166°. Mokrina v 24 urah: 0 0 r""n in 00 mm. i Vilma Josln roj. Franko obvešča v svojem in ▼ imenu svojih hčerk Mare bi Verene vse sorodnike, prijatelje in znance, da je 2. t. m. ob 9. uri zvečer po dolgem trpljenju umrl nad vse ljubljeni soprog in blagi oce, gospod Maks Josin mestni učiteU v p. Pogreb se vrši v ponedeUek, dne 4. septembra t. L ob 4. popoldne iz cerkve Sv. Krištofa. Svete zadufine maše se bodo brale v farni cerkvi Martinega Oznanenja. V Ljubljani 4, Beptambra 1905. Fran Piškur, trgovec in posestnik, naznanja v svojem in v imena svojih otrok Frana, JI le I, Joilpa, Anie in Tonee ter vaeh sorodnikov prežalo stno vest, o smrti ljubljene Boproge, oziroma matere, gospe Ane Piškur roj. Texter ki je v nedeljo, dne 3. t. m., ob 10. uri zvečer v 47. letu svoje starosti, po dolgi in mučni bolezni, previđena 8 svetotajatvi za umirajoče, mirno zaspala v Gospodu. Pogreb drage pokojnice bo v torek, 5. t. m. ob 10. uri dopoldne. Sv. mase zedu&nice se bodo brale v župni cerkvi. 2801 Trebelno pri Mokronogu, dne 4. septembra 1905. Vajenec z dobrimi šolskimi izpričevali se "V ti I* £41*« i !JFV. takoj sprejme« 2774-3 Izgubil se je 27. pr. meseca v Komendi siv in rjav 2800 (doga), ki čuje na ime „Donu. Imel je veliko pasjo torbo z rdečim suknom po sredi in se je najbrže zatekel v ljubljansko okolico ali celo v mesto. Kdor ve zanj, naj proti primerni odškodnini sporoči g. Fr. Stupica na Marije Terezije cesti v Ljubljani. Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretožno vest, da je naš pre^ubljeni sin, oziroma brat, svak in stric, gospod Ualerijon Preuc, bivši asistent c. kr. priv. juž. žel. po daljši, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, sinoči ob 9., v 34. letu svojega življenja, mirno v Gospodu zaspal. Truplo blagega pokojnika bode jutri, dne 5. septembra t. 1 ob polu 6. uri popoldne pred hišo žalosti št. 170 blagoslovljeno in odtod preneseno na pokopal šče k večnemu počitku. Sv. maše za duio pokojnikovo se bodo brale v farni cerkvi v Kranju. Pokojnik bodi priporočen v molitev in blag spomin. V Kranju, 4. septembra 1905. Marija Prevc, mati. — Alojzij Prevc, brat. — Urbana Prevc, Silvija Lah, Rlka Prevc, Vlkto-rlna Tavčar, sestre. — Alojzij Tavčar, Evgen Lah, svaka. — Micl Prevc, svakinja. — Živko Tavčar, nečak. — Danica Tavčar, Vida Lah, nečakinji. 2802 Usodno priliko. Proda se 27:5-2 velika hiša s staroznano gostilno „Pri lipi" v Ljubljani zaradi preselitve pod ugodnimi pogoji. — Poizvedbe pri notarju dr. Vok, Miklošičeva ulica št. 24 ali pri hišnem posestniku v Židovskih ulicah št. 5 v Ljubljani. Dražba vina. Podpisana uprava bo 6. septembra t. I. ob 8. uri zjutraj prostovoljno zdražila okoli 500 hI uino lastnega pridelka. Prodajala se bodo lanska in tudi starejša vina in sicer namizna vina različnih cen. Dražbeni pogoji se dobe pri upravi. Vlak odhaja iz Ljubljane ob 2. uri 57 min. pop. ali ob 11. uri 50 min. ponoči. Dr. Ignacij grof Attemsoua graščinska uprava. v V Brežicah na Savi, Spod. Štajersko. 8843 3 Trorazredna Cesarja Franca Jožefa I. mestna uišja dekliška šola v Ljubljani, Gosposke ulice štev. 8. (S pravico jasnosti, podeljeno z odlokom vis. c. kr. ministrstva za fcogočastje in nauk z dne 12 julija 1900, 6t. 18 588. Vpisovanje bode dne 16. in I?, septembri* od 9. do 12. ure dopoldne v ravnateljevi pisarni. line !£. septembr** od 8. ure nadalje bode sprejemni izpit za tiste nanovo vstopivše gojenke, ki še niso dovršile 8. razreda ljudske ali 3. razreda meščanske Šole. Dne 19. septembra se pri ene deseto šolsko leto s slovesno skupno službo božjo. Deklice, ki žele vstopiti v ta zavod, naj se v spremstvu roditeljev ali njih namestnikov osebno zglase ter izkažejo z izpričevali o svojem dosedanjem šolanju, za sprejem v I. letnik pa še posebej z rojstvenim listom, da bodo dopol-Dile 14. leto vsaj do konca prvega polletja. Vsaka deklica plača pri vpisovanju 4 K prispevka za učila, za I. letnik pa poleg tega še 4 K sprejemnine. — Šolnina znaša za vsako polletje 10 K. Obvezni uenl predmeti so t veronauk, slovenščina, nemščina, francoščina, zgodovina, zemljepis, matematika, fizika, prirodopis, risauje, ročna dela, odgojeslovje (v II. in III. letn.), gospodinjstvo, (v III. letn.), zdravoslovje (v III. letn.) — prostovoljni pa s lepopisje, petje, telovadba, stenografija. Zavod ima značaj srednje šole, podpirata ga država in dežela kranjska, na njem poučujejo večinoma profesorji c. kr. srednjih šol. Z mestno višjo dekliško šolo sta združena: 1. pedagoški teeaj za tiste absolventinje, ki se hočejo pripravljati za zrelostni izpit na učiteljišču in 2. trgovski teeaja namenjen razen absolventi n jam tega zavoda tudi drugim deklicam, če so dopolnile vsaj 16 leto in dokažejo v posebnem sprejemnem izpitu dovolj sposobnosti za predavanje trgovskih naukov. — Vpisovanje za pedagoški tečaj bode dne 16. septembra, za trgovski tečaj pa od 25 do 27. septembra od 11. do 12. ure. Vsa natančnejša pojasnila daje ravnateljstvo. 2796—1 V Ljubljani, dne 4. septembra 1905. Ravnateljstvo cesarja Franca Jožeta (.mestne vftle dekliške šole. V NOBENI SLOVENSKI HIŠI 5E NE BI 5MELE POTRESATI i i i s s M°EE1 DOKTORJA FRRrKETfl SSSH PREŠERMR Sffl UREDIL 5KRIPT. L. PIMTRR ILUSTRIRANA IZDAJA, 5E5ITfl 5 K, V PLRTNL VEZRNfl 6 K 40 h, V USNJU VEZMNfl 9 K LJUDSKA IZDAJA 1 K, V PLATNO VEZANA 1 H 40 h. NATISNILA IN ZALOŽILA IG. PL. KLE!NMRY» & FED. BAMBERG V LJUBLJANI. £ t DOBIVAJO J S i 5E PO VSEH KNjiCiCTRŽNICAH. i t i Dr ton Jenko zopet ordinuje. g 3 dijaki iz dobrih hiš se sprejmejo v učiteljski družini na brano in stanovanje. Stanovanje je obsežno in elegantno. Vestuo nadzorstvo in dobra hrana zagotovljena. Vpraša se pri upravništvu „Slov. Naroda". 2792-1 TIr*«diiišl*:zi, vdova sprejme po ugodnih pogojih s posebnim ubodom odda takoj Fr. ISlit, Mestni trs štev. 11. 27*29—5 2 dij aka se sprejmeta na stanovanje in brano. Na razpolago je posebna soba in vrt za učenje. Strogo nadzorstvo. Več pove upravništvo „ Slovenskega Naroda". 2791-1 8 na dobro, skrbno hrano. 27931 Več pove gospa Papst na Poljanski cesti, Barvarska steza 5. Učenec iz boljše rodbine, zmožen slovenskega in nemškega jezika, se sprejme v tfrojeriji Anton Kane v Ljubljani, Šelenburgove ulice 3. Trgovski pomočnik ki je dobro izurjen v trgovini z mešanim blagom ali pa vsaj manufakturne in Železninske stroke vešč in zanesljiv se sprejme v trgovino z mešanim blagom Anton Zurc v Črnomlju. Z spretni prodajalki, samo prve moči, se iščeta za damsko konfekcijo. — Plače tudi črez 100 K. — Osebne ali pismene ponudbe sprejema Angleške skladišče oblek O. Bernatović v Ljubljani, Mestni trg 5. 2757—;^ Krojaški salon za gospode 2145-18 Ivan Magdić v Ljiit>ljani, na Starem trgu štev. S. Izdelovanje vsakovrstne garderobe za gospode po najnovejših' žurnalih iz najmodernejšega in najboljšega tuzemskega in inozomskega blaga. Uniformiranje in zaloga potrebščin za Sokole 2^3^nsu:n.Ilo- Na c. kr. I. državni gimnaziji v Ljubljani ;Tomanove ulice št. 10 se prične šolsko leto 1905 1906 s slovesuo službo božjo dz&e 18. septembra 1905. Nanovo vstopajoči učenci se bodo vpisovali: v I. razred dne 15. septembra od 9.—12. ure, v ostale razrede dne 16, septembra od 9.—12. ure. Učencem, ki so doslej obiskovali ta zavod, se je javiti dne 17. septembra dopoldne. Natančneja pojasnila se nahajajo v razglasilu v šolskem poslopju. Po naredbi c. kr. dežel, šolskega sveta z dne 28. avgusta 181*4 št. 2;V se smejo učenci, ki po svojem rojstvu ali po rodbinskih razmerah pripadaj' ozemlju c. kr. okrajnili glavarstev v Črnomlju, Kranju, Novem mestu. Radovi ju in ozemlju c. kr. okrajnih sodišč v Kamniku, Kostanjevici, Mokronogu in Višnji gori na tukajšnji gimnaziji sprejemati le izjemoma v posameznih, posebnega ozira vrednih slučajih in to le po dovoljenju c. kr. deželnega šolskega sveta. Ravnateljstvo c. kr. L državne gimnazije. V Ljubljani, 4. septembra 190">. 2793—: Št. 1530. Razpis. 2794-1 Na mestni višji realki v Idriji je popolniti s šolskim letom 1905 0» sledeči učni mesti: 1) definitivno eventualno suplentsko mesto za slovenščino 2) definitivno eventualno suplentsko mesto za matematiko in deskript. geometrijo oziroma za matematiko in fiziko kot glavni predmeti z dovoljenimi stranskimi prtdmeti. Za razpisana mesta so ugotovljeni prejemki v smislu zakona z dne 19. ki mavca 1898 drž. zak. št. 173 z za 50° (1 povišano dejalnostno doklado. Namestm učitelji pa prejemajo letno nagrado 2000 K. Pravilno opremljene in na mestni občinski odbor idrijski naslovljene prošnje je vložiti službenim potom do dne 12. kimavca 1905 pri ravnateljstvu mestne višje realke v Idriji. Mastno županstvo v Id_xljl dne 2. kimavca 1905. 99 Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani" i»odmi*nica v CELOVCU. Kopaj« in prodaj« vse vrste rent, sastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in devis. Promese Izdaj« k vsakemu žrebanju. Akcijski kapital K 2,000.000-. Rezervni zaklad K 200.000'-. ZM-Jm h tttfiaptiii taji prafcfM m mfctttM papirji. iBSrebmne vrednostne papirje in Zavara]a »rečica proti vnovčuje zapale kupone. karznl izg-alol, Vinkuluje in devinlculuje vojaške ienitninske kavcije, lompt ta taJSPSSS ——le. §y Borna naročil*. Podružnic« v SPLJETU. <3» Denarne vloge a prejem a v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vsdiga. 8—108 Promet s čeki In nakaznioaml. Izdajatelj in odgovorni urednik rDr. Ivan Tavi ar. Lastnina in tisk .Narodne tiskarne". JY