Poštnine olafana v çrotovlm Leto LVIII. V Uublipni, v sredo, dne 5 marca 1930 St 53 2. 'zdaia st. 2 o\r Naročnina Dnem« itunja » kralieiino Jugoslavijo Ш CSC en o 45 Uln poitcino 150 Din ccloleino 3UU Dir za inozemsivo me*eino 40 Oln nerle isitn ?.fla|a ceiule nu v Juin sin vid 120 Oln, za Inn/i'msivo HOC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov i sioip. pelli-vislo mali oglasi po 150 in i D.većli oijlasl nad 45 mm viSinc po Oln 2-SO. vrllkl po 3 in -1 Oln, v uredmikemdelu vršilca po io Oln D РГ WCTI □ garociiu Lopusi Izide ali ^ ziuiraj razpondellKa ir dneva do prazniku urcunMiKu #e i KupuuriCtii ulici Ai. to tli Jlohoplsi se nc vraCa/o, neliunUIrana j>ism7 S ovenska pepefnlca Letošnja predpustna statistika izkazuje tako nenavadno visoko število pustnih prireditev, zabav, plesov in maškerad, da pomeni kljub dolgemu predpustu tudi za nas Slovence, ki smo znano veseli ljudje, izreden rekord. Kar daje minulemu predpustu posebno obiležje, je okoliščina, da so z našo veselo razpoloženo pre-stolico Ljubljano v prav izdatni meri tekmovala tudi podeželska mesta in celo manjši kraji si štejejo v ponos, da so priredili po nekaj plesnih in maškeradnih večerov. Predpustni čas je že tak, da marsikoga požene preko ojnic. Po letošnji predpustni bilanci pa bi se dalo sklepati, da je ves naš narod krepko udeležen na predpustnem norenju. Bodisi kakorkoli. Značilno pa je, da se to dogaja v času, ko se pri velikih narodih kaže baš nasprotni pojav. Pred kratkim smo čuti, da so morali v Parizu — da, v veselem Parizu, kjer poje cestna popevka, da je vsak dari nedelja, da so morali torej v Parizu zapreti celo vrsto veseličnih lokalov, ker ni bilo obiska. Nekaj velikih varijetejev in kinodvoran bodo spremenili v druge, koristnejše prostore. Ista poročila prihajajo iz Nemčije. V Berlinu je propadla cela vrsta razkošnih nočnih lokalov in barov, ki so izkazovala sijajen promet v prvih omotičnih povojnih letih, a so postajala tem bolj prazna, čim bolj je ljudstvo prihajalo k sebi. Le mi mali narod Slovencev si očividno lahko še vedno privoščimo neomejeno rajanje. Sicer smo skozi stoletja veljali za skromen in ce'.o ubožen narod —• kaj, da se je tako hitro na bolje obrnilo naše narodno blagostanje? Morda gre res enemu ali drugemu boljše, a kolikor mi vemo, jih je še več takih, katerim gre slabše. Da, lahko rečemo, da že dolgo ni bilo toliko resnične, čeprav prikrivane bede med nami, kakor jo je dane:,. Treba je iti samo nekoliko med ljudi, obiskali podstrešna in podtalna stanovanja, pomuditi se v delavskih kolonijah, pa tudi v naših kmečkih domovih. Na vsak korak naletimo na pomanjkanje, da se mora samemu ljubemu Bogu smiliti. Kako mora na vse te reveže vplivati, ako vidijo na vseh oglih le vabila za nove veselice in zabave, ako slišijo le o razkošnih toaletah in brezumnem razmetavanju denarja, a njim in njihovim otrokom primanjkuje najpotrebnejšega za vsakdanjo hrano in obleko. Tako ne-socialno ravnanje premožnejših slojev um-Ijivo vzbuja nezadovoljstvo in odpor slabše oblagodarjene družbe. Ne le poedinci, tudi javnost, ludi družba bi morala imeti svojo vest in svojo moralo. Zgodovina nas uči, da se sicer tako brezskrbno veselje včasih jako slabo konča. Marsikdo bi sicer utegnil pripomniti, da pri veseljačenju tudi tako zvani nižji sloji prav pridno sodelujejo. Ne bomo trdili, da se tu in tam tudi to dogaja, kar pa je le dokaz, da je pri nas še vedno v veljavi stari rek: enkrat z betom, enkrat s psom in ki dokazuje, da nam še veliko manjka do one resnosti in samoobvladanja, ki označuje dozorele narode. Naš narodno gospodarski položaj nam torej nikakor ue dovoljuje tako brezskrbnega razveseljevanja. Še mnogo bolj porazna je moralno-kulturna bilanca. Svoje dni smo v zimskih mesecih imeli večer za večerom koncerte, predavanja, kulturne prireditve. S ponosom smo smelo sanjali o naši matušlti Ljubljani kot o jugoslovanskih Atenah ... Letošnjo sezono pa se ljudje skoraj pobijajo za vstopnice raznih kinoatrakcij in rokoborb. Povejmo si odkrito: Kulturni barometer med nami se ne dviga, ampak leze opasno navzdol, Z raznim kulturnim šundom se je publika po-mehkužila in razcartala, da lečnejše kulturne hrane ne prenese več. Naša javnost je pogreznjena v nekako brezbrižno omotičnost, ki je značilna za začetek propadanja. Lahko bi rekli: mladina je naše upanje. Da, mogli bi tako reči, ko se ne bi hali, rla se bo naša mladina le preveč naučila od starine. Kaj neprimerno se nam zdi, da se pod patronanco gotovih društev prirejajo šolsko organizirane otročje maškerade, tudi zadeva, na katero pred svetom lahko vzamemo paient. Mislimo, da bo mladina najbolje vzgojena, ako bo poznala predvsem listo radost in veselje, ki napolni srce po izvršenem delu. Tako delajo in vzgajajo resni, veliki narodi svojo mladež. Tako moramo delali tudi mi, ako nočemo, da sc bo usoda lako poigrala z nami, kakor se mi igramo s svojo narodno usodo in bodočnostjo. Te misli so se nam koncu pustne sezone vsilile pod pero, ker bi radi doprinesli svoj delež k ozdravljenju naših kulturnih razmer in ker se bojimo, da predpust raztegne na celoletno sezono. Izjava Sergeja — poivorba Varšava, 4. marca. d. Naše prvotne vesti, da je izjava zastopnika moskovskega patriarha, metropolita Sergeja in štirih drugih članov ruskega episkopata v bistvu sovjetska potvorba, se zdaj potrjuje tudi z amerikunske strani. Ko so sovjeti objavili prvo izjavo metropolita Sergeja, češ da se cerkev v Rusiji ne preganja, je bil učinek v javnosti tako negativen, da so sklenili aranžirati drugo. Kajti v prvem inlervjuvu sovjetskih žurnalistov s patriarhom so bila vprašanja tako zahrbtna, odgovori pa tako preplašeno pretresljivi, da so čitatelji takoj vedeli, da imajo opraviti z izjavami, ki so jih sovjetski trinogi tako rekoč z revolverjem v roki od škofov izsilili. Zato je tiskovni urad ljudskega komisarijata za zunanje zadeve obvestil zastopnike inozemskega tiska v Moskvi, da naj sami sestavijo vprašanja na patriarhovega namestnika, na katera bo leta v osebnem sprejemu odgovoril. Nekaj ameriških dopisnikov je v to privolilo. Sel, ki so ga poslali s svojimi vprašanji naprej v preprosto leseno hišico, v kateri Ser-gej v največji preprostosti stanuje, najprej od sovjetske straže, ki noč in dan stoji pred hišo, ni bil puščen v hišo, dokler ga ni prepričal, da je stvar dovoljena od ljudskega komisarijata. Ko so prišli pozneje novinarji sami po odgovor, je bila straža odpoklicana. Metropolit je sprejel inozemske časnikarje v ornatu z mitro na glavi. Sedemdesetletni starec jim je izročil mašinopisni odgovor v treh izvodih, sam ust-meno pa ni dal nobenega odgovora, dasi so ga žurnalisti zelo prosili. Dejal je le, da nima nobene druge pravice, kakor da jim izroči od sinoda sklenjen pismeni odgovor. Po komaj petih minutah je svečenik, ki je bil navzoč pri tem žalostnem sprejemu, sporočil, da je »razgovora« konec. Izjava je očividno izsiljena po strašnih razmerah. Sicer se pa za njenimi vrsticami marsikaj lahko bere. V glavnem je vodila Sergeja želja, da ne bi cerkvi nanesel v tej strašni persekuciji še večjega zla. Zato ni prav, če emigrantska duhovščina odslej naprej za nesrečnega patriarhovega namestnika, ki je največji mučenik, noče več moliti. Kar tiče sovjete same, naj navedemo samo še to, da jc v Ukrajini zdravnikom prepovedano nuditi duhovnikom zdravniško pomoč, ako mestni sovjeti mislijo, da so kontrarevo-lucionarji!« Takim duhovnikom se ne sme niti dostavljati osebna pošta. Sicer pa je Stalin sam v svojem brzojavnem odgovoru na vprašanje newyorskega dnevnika »Evening World« demantiral Rykova in pa ostale sovjetske izjave, da se »cerkev v Rusiji ne preganja«. Sovjetski diktator je namreč z datumom od 26. februarja doslovno in brutalno odkrito poslal ameriškemu listu sledeči odgovor (ki smo ga sicer že priobčili, a ga vsled njegove značilnosti objavljamo še enkrat): »Komunistična stranka ne sme napram verstvu zavzeti nevtralnega stališča. Bori se zoper verske predsodke, ker brani znanost, j verstvo pa nasprotuje znanosti. Seveda preganjamo duhovščino, ker je verstvo istovetno z nazatinjaštvom. Obžalujemo samo, da še nismo utegnili do zadnjega ugonobiti vseh duhovnikov vseh veroizpovedi!« Berlin, 4. marca. n. »Lokal-Anzeiger« javlja iz Moskve, da jc v zadnjem času množica vernikov metropolita Sergija, ko je v cerkvi stopil pred oltar, izžvižgala in klicala: »Izdajalec! Judeži Strahopetec!« Hotela ga je celo napasti in mu s prs strgati zlati križ. Sergij jc moral takoj zapustiti cerkev. Kakor znano, je Sergij pred kratkim branil sovjete pred očitki, da preganjajo kristjane. Bombni atentui v P&oîu t ubit, 8 težko in 9 lahko ranjenih Belgrad, 4. marca. A A. Na dan 3. t. ni. ob 18.30 v času, ko je bito največ ljudi na ulici, so neznani storilci vrgli skozi okno bolela "'National v Pirotu bombo in takoj nato 1 dve drugi bombi na ulico pred hotelom, kjer se je sprehajalo mnogo meščanstva. V hotelu je bilo ranjenih S), na šetališču pa 16 oseb, vse iz vrst meščanstva. Izmeti ranjencev st) jih morali 8 prepeljati v bolnišnico, ostale pa so samo obvezali in jili spustili domov. Od onih 8 je ena oseba podlegla ranam, in sicer Vlada Mitić, ključavničar iz Pirota. Zaradi velike množine ljudi in nastale panike je atentator lahko pobegnil iz mesta proti bolgarski meji. Po dosedanjem poteku preiskave je gotovo, da so atentator ali atentatorji preoblečeni v bolgarske komite. Belgrad, 4. marca. k. Vest o atentatu v Pirotu je napravila v vseh tukajšnjih krogih zelo težak utis. Dosedaj ni preiskava dovedla do drugega rezultata, kakor do ugotovitve, da gre za atentatorje iz vrst bolgarskih komita-šev. To dokazuje tudi to, da so zločinci po izvršenem krutem činu zbežali čez mejo v Bolgarijo. Jasno je, da bo od rezultata preiskave odvisno naše nadaljnje postopanje. Tudi ta atentat dokazuje, kdo vedno in stalno moti mir na Balkanu. Kadarkoli je dosedaj prišlo do tega, da se med obema slovanskima sosedoma na Balkanu urede razmere in se bližamo prijateljski in mirni atmosferi ter prisrčni zvezi, vedno so skušali ma-kedonstvujoči to preprečiti. Za časa prve pi-rotške konferencc so ubili v Pirotu generala : Mihajla Kovačeviča. V pričetku druge konfe- I renče so izvršili atentat na mednarodni vlak I v Caribrodu. Kljub temu niso uspeli in v So-j fiji je prišlo do sporazuma, ki je dajal največje I nade na nadaljnji razvoj razmer med obema sosednima državama. Sedaj so poskusili, da naknadno preprečijo nadaljevanje sporazumnega dela in izvršili grozen atentat, da bi ponovno spravili obe vladi v nasprotje. Ta atentat je tem bolj obsodbe vreden, ker je bil naperjen na mirno prebivalstvo, ki je vedno z veliko radostjo pozdravilo vsako zboljšanje medsebojnih odnošajev med Bolgarijo in Jugoslavijo. Baš vsled tega pa tudi jugoslovanska javnost tem odločneje pričakuje, da bo bolgarska vlada nastopila z vso odločnostjo proti nevarnim in neodgovornim elementom, ki rušijo mir na Balkanu. Zopet dva atentata v Sofiji Sofija, 4. marca. AA. Danes ob 13.30 je bil v Sofiji ubit znani prolagerovist Vasil Tun-dev, urednik :> Vardara« ter eden najbolj znanih bolgarskih književnikov. Rodom je iz lie-sarabije, njegova rodbina pa živi v Stari Zagori. Ž njim vred je bil ubit njegov osebni tajnik Stojan Dimitrov Stojanče, ki je zapustil pet otrok. Oba sta bila ubita od zadaj z več streli. Umor je bil izvršen v ulici Hinska med rumunskim poslaništvom in univerzo. Morilci, irije po številu, so bili takoj aretirani. Tundov in Dimitrov sta ležala na kraju umora pol ure zaradi preiskave oblasti na licu mesta. Zločin je delo skupine Mihajlova, katerega je Tundev v svojem listu ostro napadal. e«i stonj kličejo na pomoč. Pri Montaubanu je plaz zasul iokomoiivo in tender osebnega vlaka. Strojevodja in kurjač sta se še pravočasno rešila. Prekinjena je železniška zveza med Nimes in Cettes. Zadnji vlak je na odprti progi obtičal v vodi. Voda je dosegla že sedeže v vagonih, ko sta končno dve pomožni lokomotivi potegnili vlak na varno. Vlada je odredila obsežno pomožno akcijo. Minister za javna dela je s strokovnjaki odpotoval v poplavljene kraje. ovodenjsha kaiastroSa v Гшпец Vedno več,i obseg katastrofe — Cela mesta pod vodo Uton'lo 24 hudi Pariz, 4. marca. AA. Poplave v ravnini okoli Beziersa postajajo katastrofalne. Mnogo vasi v departmanih Came in Lot je pod vodo. Osrednji del mesta Moutauban je popolnoma izoliran. 20 hiš se jc porušilo. Predmestje in spodnji del mesta sta popolnoma pod vodo. Prebivalci so sc rešili na strehe hiš, kjer čakajo pomoči. V Caslresu takisto nc pomnijo tako hude in velike poplave kakor je sedanja. Mnogo hiš se jc podrlo. Nekaj tvornic je popolnoma uničenih. Gmotna škoda jc ogromna. Voda jc odnesla en avtomobil, na katerem so bili potniki, ki so vsi utonili. Ves telefonski in brzojavni promet v vsem departmanu je prekinjen. Veliko število farmarskih družin je v nevarnosti. Število žrtev šc ni moči ugotoviti. Kakor poroča ■ iist Echo de Paris , jc samo v Castresu utonilo j 20 oseb. Pariz, •). marca. A A. Havas javl ja iz I Toulouse, tla pokriva vodovje več vasi. V Mo-zametu je povodenj popolnoma uničila pokopališče ter uničila nad 100 hiš. šest reševalcev pogrešajo. Na kolodvora v Montaubanu stoji nad en meter vode. Valovje in stvari, ki jih I nosijo reke. onemno-očnln nriu »«• -omot; ne- katerim odrezanim hišam, katerih prebivalci obupno kličejo na pomoč. Dozdaj je bilo nemogoče določili število človeških žrtev. Pariz, 4. marca. n. V južni Franciji postaja katastrofa poplave vedno večja. Vse reke, ki izvirajo v Pirenejih, so zaradi nenadnega top-ljenja snega narastle za fi do 9 metrov. Vode so narastle tako hitro, da se niso mogli ukreniti nobeni varnostni ukrepi. Mesto Perpignan je danes popolnoma odrezano od sveta. Okoli in okoli mesla so porušene vse cesle in železniške proge. Mesto Caslres je popolnoma pod vodo. Voda je izpodkopala več hiš. Do sedaj je znano 22 smrtnih nesreč. Prehrano prebivalstva oskrbujejo z vojaškimi kuhinjami in pekarnami. V Toulousu je voda presenetila 600 delavcev v državni tovarni za dušik. Dosedaj delavcem niso mogli poslati nobene pomoči, ker voda preveč dere. Vojaštvo je skušalo zgraditi velik splav, katerega pa je voda takoj razbila in odnesla. Pri tem sta utonila dva pionirja. V Isle sur Tarnu je voda razdrla elektrarno. Tudi kraji Bion, Nauze, Sapine Moustier iu Bouriapte so popolnoma odrezani od sveta. Prebivalci so zbežali na strehe in za- JufiosiovansUo odposlansivo h MasaeyttOL'isn svečanostim Belgrad, 4. marca. AA. Danes ob 12.20 je odpotovalo posebno odposlanstvo naše kraljevine v Prago, da sodeluje pri svečanosti 80-letnice predsednika češkoslova ke republike Tomaža Masaryka in tla mu čestita v imenu j Nj. Vel. kralja in kraljevske vlade. Na čelu j delegacije so minister za pravosodje Srskić, general Vojislav Savič, adjulant Nj. Vel. kralja in Milan Marjanović, šef cenirainega presbi-roja pri predsedstvu vlade. V čast MasaryKu Prngo, I. marca. n. Vojni minister je odredil, da bodo pešpolk št. 9, letalski polk št. 1 ii) konjeniški polk št. 17 v bodoče nosili Ma-sarykovo ime. To povelje se bo 7. marca pre-čitalo v vseli vojašnicah. Nemška in češka akademija znanosti sta danes izročili Masa-ryku čestitko in pozdravno adreso. Gospodarska konferenca bo ta mesec v Sarajevu Sarajevo, 4. marca. AA. Jugoslaveuskl list sporoča, da bo na inicijativo driuskega bana g. Velimirja Popoviéa ta mesec v Sarajevu konferenca zastopnikov gospodarstva iz vse banovine. V zvezi s tem je trgovska zbor-; niča že začela izdelovati elaborat za to važno ! konferenco, na kateri se bo razpravljalo o problemih vse banovine. Po pisanju Jugoslaven-skega lista takisto tudi bonska uprava pripravlja materijal za to"konferenco. Dva oddelka banske uprave pripravljala svoje referate. Posebno obširen bo referat tehničnega oddelka banske uprave, v kalerem je govora o popravilu cest v banovini, dalje o vodnih potih, posebna pažnja pa je posvečena izgradnji novih cest, od katerih bi gospodarstvo Drinske banovine iinelo veliko korist. Romanie v Lourdes Zagreb, 4. marca. r. Priprave za romanje v Lourdes so v. polnem teku. Dne 7. julija odpotujejo romarji iz Zagreba in sicer preko Benetk, Milana, Verone, Ventimille, Nizze, Toulousa v Lourdes ter se vrnejo preko Ta-raseona, Schamberie, Turina, Padove in Benetk v Zagreb. V Lurdu bodo od 11. do 14. julija. Vsi se vrnejo v Zagreb še pred pričetkom velikega evharisličnega kongresa v Zagrebu Stroški znašajo 2500 Din za vožnjo v lil. razr železnice, preskrbo v hotelih in trikratno dnevno hrano Vsak udeleženec dobi legitimacijo. Prijave se sprejemajo do 1. .jnniin in ji mora bili priloženo 1000 Din kavcijo. Po Rimu in Berlinu -Pariz in London? (Oil našega stalnega dunajskega dopisnika.) O potovanju kancelarja Schobra v Kini in Berlin je poročalo jugoslovansko časopisje tako prldkano objektivno, da je zaslužilo vso pohvalo laških in avstrijskih ofieijozov. čitatelji našega časopisja so prepričani, da jc vse suha resnica, kar so nam izvolili povedati o dogodkih in dogovorih v Rimu in Berlinu sumi prizadeti državniki. Kljub temu pa smo morati citati, da je bila napovedana interpelacija v rimskem parlamentu proti tenden-cioznemu iu neresničnemu poročanju našega časopisja. Tudi kancelar Schober jo bil hud na neko časopisje , ki da je podtikalo njegovemu potovanju v Rim posebne namene, naperjene proli — tretjim, in ti Iretéi so — pred vsemi Jugoslavija. Toda to neko časopisje ne izhaja v Jugoslaviji. Schober ga ima bliže, doma na Dunaju in tudi v Rajhu. — šc pred odhodom kancelarja z Dunaja v Rini so mu dajali znsiii dunajski listi maršruto do Mussolinija. Kar ne morem se prečuditi, da jugoslovansko časopisje ni objavilo znamenitih člankov nekaterih takih listov, lako n. pr. Die lledmat ', ki je glasilo Heiinwehra, potem posebno Freiheit . ki je vodilni glasnik vsega heimweh-rovskega gibanja, in končno glasilo Landbunda • Extrablatt . Ti listi so bili soglasno prepričani, da pot Schobra v Rim ni samo izpolnitev neke formalnosti, marveč da ima globok pomen. Ako bi Slo res s-,nio za to, da se sklene pogodba, kakršna n. pr. že obstoji med Avstrijo in Češkoslovaško, tedaj bi pač ne bilo treba tolikega slavja in ro-potanja, kakor ga vidimo ob tej priliki. Ali tu gre za veliko več. gre za novo orientacijo avstrijske zunanje politike. Freiheit je bila jako gostobesedna iu je poved la, da je vsi naperjeno proti Mali autauti, v prvi vrsti proti Jugoslaviji. — Zakaj niso pošteno desavuirali dunajski oficielni krogi pisanja tega lista? Rajhovsko časopisje pa je brezobzirno pisalo o — tajni pogodbi med Avstrijo in Italijo, lil celo potem, ko je Schober z govorom v dun- jskl Con-cordiji« ožigosal tisto Mieko časopisje*, so rajhov-ski listi vzdrževali svoje trditve o tajni pogodbi. Pisanje rajhovskega časopisja nam je le v dokaz, da vendarle ni bilo v naprej polnega soglasja med Avstrijo in Nemčijo o potovsnju v Rim, kakor je gostobesedno trdila Freiheit . Radi torej konstatu'eino, da karkoli bi se v Rimu dogovarjalo proti našim interesom, da se to ni zgodilo v soglasju z Nemčijo. Tudi se je izkazalo resnično pisanje Kun-schakovega Weltblatta . dn bo v Rimu razgovor o južnem Tirolskem. O čem vse so se razgovar-jali, spada v tisto tajnost . o kateri so govorili rajhovski listi. Ali nekaj se je vendar takoj pokazalo: v amnestiji južnotirolskih Nemcev, tako da zdaj ni nobenega več v pregnanstvu, ni nikakih zasledovanj in obsodb, kakor nad našimi rojaki v Julijski krajini. — To je pa le uvod v novi usodi Južnega Ti roki. kajti določen je program v malih poreijah, dokler ne zagrmi vsa resnica v svet. Mussolini ima dva krepka aduta v rokali: prvi je ravno Sftdtirol, drugi je s tem v zvezi in se imenuje: izolacija Francije. Pred nekaj dnevi so imeli v Gradcu spominsko slavnost na pokojnega dr. Noldina, ki je umrl na posledicah internacije na Liparskih otokih. Glavno besedo je imel tisti Nationalrat iz Deutsch-matrei na Brennerju. ki je pred dvema letoma •/. govorom v parlamentu izzval odgovor Seiplov če-gar posledica je bila odpoklic laškega poslanika Auritija in pretrgane diplomatske zveze med Avstrijo i n Italijo. Podžupan dr Paumbauer je imel ginijiv govor o trpljenju Nemcev na Južnem Tirolskem in končno zaklical: »Dakler trpi Nemštvo «a Južnem Tirolskem, ne more bili govora o prijateljstvu med Nemci in Italijanke — ln zdaij gre za to da ne bo več trpljenja, da bo fo vprašanje ko-Tenilo rešeno tako, kakor si Nemci žele, — potem pa bo prijateljstvo mogoče, ki si ga bolj žele Italijani nego Nemci. — In za to danes gre, okoli tega vprašanja se suče velik del italijanske politike. Mi pa imamo vse razloge, da razvoj le politike pazno zasledujemo. Nekaj dni poiem «je šel Schober v Berlin. Ali ni značilno dovolj dejstvo, da se o tej poti niti približno lil toliko pisalo, kakor o poti v Rim. Med Nemčijo in Avstrijo je glavno vprašanje — An-schluss. Toda čudno je, da so navzkrižnosti interesov lako velike, da doslej niti trgovske pogodbe r.i med obema državama, kakršne so skoro z vsemi ostalimi bližnjimi in daljnimi sosedi. Z načelom enotne zakonodaje so že precej napredovali, ali trgovskega dogovora se ni. Šele po vrnitvi Scho- j bra iz Berlina se resno razpravlja o tej pogodbi, i In pri tem moramo pripomniti, da je Nemčija med ; vsemi državami največji odjemalec avstrijskega j blaga. Lani je kupila v Avstriji približno toliko, ] kolikor Češka in Ogrska skupaj. S tem potovanjem v Berlin je dr. Schober dosegel znatno pomirjenje zaradi potovanja v Rim. V Berlinu so vepjeli, da v Rimu ni bilo nikake tajne pogodbe. In da bo še bolj jasna ravna linija avstrijske zunanje politike, je bilo že tam sklenjeno, da pojde dr. Schober ludi v Pariz in London. — Schobrov nastop v Radgoni je deloma že dosegel polno zaupanje v Jugoslaviji, kakor kaže naša javnost, Kaj se govgri za kulisami, lo kajpada zdaj ne prihaja vpoštev. Toda mi imamo odprle oči in ušesa... Da moramo bili nezaupljivi, za to skrbe hote ali nehote Italijani sami. — Tako n. pr. je senator Cirmeni pisal v »Pester Lloydu 27. februarja zanimiv članek, ki daje Avstriji dvojno važno nalogo Prva je gospodarska, da Avstrija polni italijanske luke. druga pa je ta, da posreduje duševno zvezo in izmirjenje Italije z vsem Nem-štvom. V to je bila pot dr. Schobra v Rim velikanskega pomena. — To si Ireba zapomniti. Dalje treba upoštevati, da na Dunaju in Berlinu mrgoli laških novinarjev, ki imajo nekateri znamenita imena politiškega slovesa. Na Dunaju jih je kar — šestnajst., ki liimaijo mnogo novinarskega posla, kajti za fašistiško časopisje bi zadoščala dva. Vsi pa po Dunaju sijajno nastopajo, inter-vjuvajo ves zapored, li orli jo na vse možne čajanke. čajanke in iščejo zvez, zvez. Sprva si- Izjava Tardieujeve vlade Pariz, -i. marca. n. Tardieu je med tem časom sestavil vladno izjavo, s katero se bo novi kabinet jutri predstavil zbornici in senatu. Kakor se čuje, se izjava omejuje na znanih pet točk, ki jih je Tardieu predlagal radi-kalni socialistični stranki glede notranjega premirja in ki jih je označil kot najnujnejše naloge poslovnega kabineta, to jc proračun in reforma davčne zakonodaje, londonska konferenc ji, ratifikacija Youngovega načrt«, ženevska pogajanja :ea carinsko premirje in saarsko vprašanje. Kar se tiče zunanje politike, ui pričakovali senzacionalnih izjav. Na finančno-političnem polju pa napoveduje Tardieu razne reforme in presenečenja. Zastopnikom listov je izjavil, tla je njegov program i/.recno gospodarskega in finančnega značaja. Finančno ministrstvo ima nalogo, da sodeluje v najožjem stiku s produktivnimi silami.. Nova vlada je pripravljena k načelni reformi vsega zastarelega francoskega davčnega sistema. e M 0 ч Tudi »> A merski boljše viki za na delu 'C Berlin, 4 marca n. Berlinski komunisti se kljub prepovedi glede demonstracij zelo pridno pripravljajo na internacionalni bojni dan brez-! poselnih, ki se je na konferenci komunističnih : zastopnikov iz Nemčije, Francije iu Nizozemske j v Dtisseldorfu določil na dan 0. marca. Policija ! je seveda ukrenila vse potrebno ter se na pred-sedništvu berlinske policije zatrjuje, da se 6. marca ravno tako ni treba bati, kakor se ui bilo treba bati demonstracij 1. februarja. V Oppelo-vih tovarnah v Riisselsheimu pri Frankfurtu, kjer so komunisti pred kratkim poskušali izvršiti puč, se litijska delavstvo k novim akcijam. Zahteva se, da delavci postavijo oborožene delavske obrambne čete. Newyork, 4. marca. r. Za 6. t. m. se :>ri-' pravljajo velike demonstracije komunistov. Za te demonstracije se pripravljajo ameriški ko munisti zelo podrobno in imajo tudi tozadevne ' zveze z inozemskimi komunističnimi organiza-; cijami. Newyorska policija je dognala, da so se vršili v nedeljo trije komunistični zaupn ški sestanki, na katerih so se izdelali načrti зд demonstracije.. Nowyorâka policija se pripravlja na energične ukrepe, ter polaga osobito pažnjo skladiščem eksploziv, iz katerih so komunisti dosedaj odnesli preko 100 zabojev dinamita. Policijsko ravnateljstvo je izjavilo, da bo postopalo tako energično, tla botlo demonstracije ie v kali zatrte. Praga, 4. marca. n. Kot preventivno odredbo proti komunističnim demonstracijam, ki so bile napovedane za 0. marca, je policija danes aretirala 18 članov komunističnega akcijskega odbora. V njihovih stanovanjih je našla mnogo letakov in oklicev, ki so bili pripravljeni za demonstracijo. Komuniste je policija izročila kazenskemu sodišču in jih obtožila aradi prestopkov proti zakonu za varstvo države. Tavnstivets v Parirzz Pariz, 4. marca. 11. Umor Jugoslovana Wernerja še vedno ni pojasnjen. Werner ni imel pri sebi nobenih papirjev. Tudi pri jugoslovanskem poslaništvu je popolnoma neznan. Njegova identiteta se doslej ni mogla dognali. Pri njem so našli nekoliko pisem, naslovljenih na Ali Hafid Isniae!?., razen lega pa zadnjo izdajo nekega belgrajskega lista, v katerem je bila slika nekega Mancingerja. Ta Mancinger pa ie čislo podoben umorjenemu. Navedeni list je označeval Mancingerja kot voditelja komunističnega komplota proti hrvatskim politikom. Zarotniki so hoteli napasti vlak, s katerim je hrvatska delegacija potovala v Belgrad. Pa je umorjenec res Mancinger, se sklepa tudi iz dejstva, da so našli v njegovi sobi nekatere manuskripte komunistične tendence. V sobi so našli tudi popolno čevljarsko orodje. Pariz, 4. marca. Havas« poroča, da so pariško-jugoslovansko poslaništvo, združenje jugoslovanskih novinarjev in pariška jugoslovanska kolonija izjavili, da je njim popolnoma neznan ubiti Josip VVerner. ki se je izdajal za jugoslovanskega časnikarja. e ne Carigrad, 4. marca. n. Bivši afganski kralj Amanulah se bo jutri s parnikom ^Stella d, Ita-lia« vrnil iz Carigrada v Rini. Vesti, da bi ga bil regent Nadir kan povabil, naj se vrne v Afganistan, so se izkazale kot napačne. Ravno tako tudi angleške vesti o političnih pogajanjih v Angori. Sicer pa je omeniti, da je Kemal paša takoj drugi dan zapustil Angoro, ko je prišel Amanulah tja in da ga je samo prisrčno pozdravil kot osebnega prijatelja in samo kot privatnika. Siten padec îeêtr'ev na јотеЛтвЧ borzi London, 4. marca. r. Tečaji na londonski borzi so včeraj strahovito padli. Takega padca ne pomnijo 30 let. Posebno so padli tečaji gramofonskih tvrdk, ki imajo zgube okrog 3 milijone funtov. Tečajna vrednost delnic gramofonskih društev, ki se je povprečno cenila na 39 milijonov, je padla na 12. Mednarodna em"'s-j*kn banka Pari? 4. marca. 11. Koncem ledna se bo vršila v Parizu druga konferenca predsednikov emisijskih bank. ki bodo nadaljevali pogajanja o sestavi nadzorstvenega sveta mednarodne reparacijeke banke. Nedvomno je, da bo Mite Garrach imenovan za predsednika, Quesnay pa za generalnega direktorja zavoda. V Spon ji — m r Pariz, 4. marca. AA. Ha vas: poroča iz Madrida, da je minister notranjih zadev polkovnik Marso izjavil, da vlada v vsej šnanlii popoln mir. V' Laguntu traja stavka sicer še dalje, vendar je tudi tam popoln mir. Salezijanshi dom v Za«rebtt Zagreb, 4. marca. r. Radi povoljnega vremena se v Zagrebu nadaljuje z zgradbo doma salezijancev. V Zagreb je prišel še Anton Candella, generalni tajnik mladinskih domov salezijancev iz Turina. V družbi inšpektorja 'jugoslovanskega salezijanskega provincijala dajeto sami ......- — —----,----- ~r. — • • .,.,„. j , n • Ne bodite bojazljivi, temveč pogumni! Zanesite se na Boga, na dobre ljudi in na same sebe!... Znamenje križa nas druži vse in veže vse narode v človeško celoto.« r Jutroc, ki je tudi poročalo o tem Masa-rykovem nagovoru na otroke, je vse te citiram besede izpustilo. Po tej ugotovitvi je vsak komentar odveč. Kn^nar čna razstava v Belgradu Belgrad, 4. marca. k. Belgrajska sekcija ženevske zveze hotelirskih in gostilničarskili uslužbencev je danes priredila v Belgradu v nedavno otvorjeni luksuzni restavraciji Kleri-ges kulinarično razstavo. Razstava je dosegla zelo lep uspeh in je pokazala na visoki stopnji stoječo belgrajsko hotelirsko industrijo. Razstavo so obiskali zastopniki trgovinskega in poljedelskega ministrstva ter drugih glavnih ustanov, kakor tudi številno občinstvo, ki st je zelo pohvalno izrazilo o razstavi. Žetev tobaka tiala i8 miljonov kilogr&mov Belgrad, 4. marca. k. Za leto 1930. predvideva uprava monopolov, da bo žetev tobaka pri nas dala 18 milijonov kilogramov. Z ozirom 11a to je dokončana razdelitev dovoljenj za saditev tobaka. Največje število sadik je dovoljeno v vardarski banovini. Za primorske banovino, torej za Hercegovino in Dalmacije je dovoljenih 200,500.000 'sadik. S*e«iîo honr.urzov s a d'o Zagreb, 4. marca. r. Jugoslovansko društvo za zaščito upnikov v Zagrebu je izkazalo v mesecu februarju 71 konkurzov napram 106 v mesecu februarju preteklega leta, torej za 35 konkurzov ali 33 odslot. manj. V Hrvatski in Slavoniji je bilo 11 konkurzov (lansko leto 8). V Srbiji in Crnigori 41 (90), v Sloveniji in Dalmaciji 7 (3), v Bosni in Hercegovini 3 (0), v Vojvodini 9 (5) konkurzov. Vesli iz države Zagreb, 4. marca. r. Danes zjutraj. so našli 11a dvorišču gostilne Markušič na Samoborski cesti obešenega Ivana Fleischhackerja, 40 lel starega iz Svetega Jurija v Sloveniji. Izvršil je sa mou mor. Bil je velik alkoholist. Neposrednega razloga samoumora niso mogli ugotoviti, viti. Split, 4. marca. r. Splitski policiji je uspelo aretirati sina zagrebškega draguljarja Raj-čeviča, ki je v družbi z neko zagrebško gospe odnesel svojemu očetu 5000 Din v gotovini in 100.000 dinarjev v draguljih. Policija je nu šla pri пјзт vsoto 80.000 Din. Novi Sad, 4. marca. r. Vodno stanje na Donavi je tako padlo, da se je moral ustaviti ves rečni promet. Na nekaterih mestih znaša globina vode le 1.5 do dva metra. Ker so radi pomanjkanja dežja upadle tudi Sava, Tisa. Vrbas, Bosna in Drava, preti opasnost, da bc Donava še bolj upadla. Zagreb, 4. marca. r. 16 L m. na dan glavne skupščine jugoslovanskega nogometnega saveza sc bo odigrala v Zagrebu revanžna tekma med zagrebško in belgrajsko reprezentanco. Zadnjič je zagrebška reprezentanca v Belgradu podlegla belgrajski reprezentanci z 4 : 0. Ta tekma sc pričakuje z velikim zanimanjem. Osijek, 4. marca. r. V Osijek je dopjtoval Stjepan Sekulić iz Našic, ki je našel pri Po-žegi važno rudo, ki vsebuje 70 do 90 odstotkov žvepla in foslorja. V Osijeku je predložil kos rude priznanim strokovnjakom. G. Seku-lič se že dalje časa bavi z iskanjem rud in trdi, da je našel v Bosni zlato žilo, noče pa povedati, na katerem mestu. Nove podrobnosti o ukradenem staki u Newyork, 4 marca. n. Odvelnik nadvojvod in je Marije Terezije je državnemu pravilniku sporočil I podrobne podatke o prodaji nakita, ki mu jih je i poslala dunajska policija. Agent Tovvnshend je poslal nadvojvodinji dne 13. februarja iz Chicago ček za 7270 dolarjev, obenem pu ji je sporočil, da je ostanek 52.730 dolarjev pridržal za kritje svojih stroškov. Kupčija je bila sklenjena 11. februarja, dasi je ravno prejšnji dan dospela v London baronica Eiscnmenger z novim pooblastilom nndvojvo-dinje, katera je jiooblaslilo agenla Townshenda 20. januarja preklicala. Samo zavarovuuje nakita za transport je stalo 8000 dolarjev. S'rašno dejanje blazneža Pariz, 4. marca. 11. Posestnik Dumas iz Ar-lesa, kateremu so je radi dolge bolezni otnračll um, jo z lovsko puško ustrelil svojo ženo, ko mu je 7, najmlajšim otrokom v naročju prišla nasproti. Nato je ustrelil še laščo, ki je prihitela ženi na pomot'. Prihitel je tudi lasi, nakar se je med tastom in posestnikom začel hud boj lu je Dumas polem j pobegni! k sosedu, ki ga pa ni spustil v svojo hiSc. ! Duuias je nato skočil v vodnjak in utonil.