LI no LE 3 v VELIKI IZBIRI -A.sE.SKflBERIlE
Gospodinje, kupujte pri
B. ŽIL.IČ,
trgovina z železnino, poTcelanom in steklenino, Ljubljana, Dunajska c. 11., poleg „Figovca"
vse gospodinjske potrebščine, kuhinjsko posodo, emajlirano in aluminjasto, porcelan, steklenino, razne moderne stroje za kuhinjo, jedilni pribor, karnise i. t. d.
ŽENSKI SVET
NOVEMBER 1933	LJUBLJANA	LETO XI - 11
PRED NOVIMI VIDIKI
Angela Vodet ova
KO je žena pred ipetdesetimi leti vsled gmotne in duševne potrebe prestopila prag sviojega «doma, da je poiskala možniost za samostojno preživljainje na eini in spapoliiitev duševne praznote na drugi strani, si je morala to možnost šele prdiboirili. To se pra\T., da si je morala utreti najprej pot do pofclione izoibrazbe, pot v šole. Ko je to dosegla, se je polagoma začela udejstvovati v vseh poHionih panogah in je zlasti med vojno dokazala, da lahko moškega sikoro povsod nadomešča. Tedaj je najbolj jasno začutila veliko razliko med njenimi pravicami in dolžnoistmi. Dočim je prevzela nase vse doilžnosti pohiovredinega idržav-Ijana, ni imela skoro nobenih pravic. Ker se v parlamentu snujejo zakoni, fci določajO' pravice in (dolžnoisti državljanov, je hotela žena tja, da si bo sama pisala pravice. V večini idržav si :je tudi to priborila in v dobi gospoidarskega procvita, ko so se ženam odprla vsai vrata, je žensko gibanje slavilo svojo zmago. Tedaj je popustila borbenost žensk, zlasiti mlade generacije: čemu se je treba boiriiti, saj smo vse doseglel
Toda prišla je gospodarska kriza, iki je prinesla s iseboj najstrašnejšo šibo današnijega časa: brezpdselnost. Njena žrtev je v prvi vrsti deloTOa žena. Vse se je obrnilo proti njej, češ, da je njen razmah v po-Idiicih izpoidrinil moške od dela, da odjeda družinskim očetom in njihovim otrokom kruh itd. Temu .se je piridružila še ideološka podkrepitev raznih konservativnih struj, iki so postavile klic: nazaj k družini, v zmotni domnevi, da je žensko delo vzrok razpadu družine. Ta miselnost se je najbolj zasidrala v fašiizmu, ki povsod išče sredstev za potolažitev nezadoVoljistva lačnih množic, samo tam ne, kjer ibi jih lahko našel.
Posledice te napeirjenosti proti ženskemu delu v poklicu ter proti ženski enakopravnosti vobče se že povsioid čutijo. Skoro povsod odpu-ščajio poročene žene iz služb, a ikjer je prosto kalco službeno mesto, se načelno odda najprej moškemu. To velja za privatne, Se bolj pa za državne službe. V fašističnih državah se to do podrobnosti izvaja. Toda ne samio pri oddaji služb je žena prikrajšana, temveč pričela se ji je kratiti tudi možnost do poklicne izobrazbe. Prd nas v Dravski banovini ni letos n. pr. niti enega prvega letnika ženskega učiteljišča, a tudi v druge šole so sprejeli samo po eno tretjino priglašeni::. Politične pravice pa skoro povsod otomjujejo z .ostalimi pridobitvami ženske borbe.
Žene sitojimio danes pred novimi vidiki in vse kaže talco, da bomo morale pričeti, borbo znova, toda ne po starih metodah, temveč v spoznanju potrebe po socijalni enakopravnosti kot osnovi za žensko osa-
233
mosvojdtev. Treba se ho strniti v enotno, fronto, Iii .se bo zavedala svoje naloge v sedanjostd lin ibodoönosti.
Zareedajoč se, da poimemjajo danes politične pravice samo relativno vredniorto, je tudi eaš „Ženski poilcret" dal svojemu delu moivo smer: v svioje vrste vabi poklicne žene "wseh panog, da n združenimi moCmi bra-lUiijo svoje pravice, pravico ido delovmih masi, za enake pogoje v službi ter proti okmitvi ženske poklicne izobrazbe. V tai namein osnuje drušlvo odseke posameznih parnog dela ;s padoidboni, Isi maj vršijo svioje določene naloge: zasledujejo naj we pojave v svoji pam-ogd, zlasti vse, kar hi bilo ženski kakorkoli v kvar; zanimajo naj se za delo skupne stanovske organizacije in po možnoisti lojačijo svoj vpliv v njih; proučujejo naj službene pragmaäke, pravila orgainizacije; potom tiska maj obveščaj'o in zainteresirajo javnost za. isvoje zahteve itd. Posam^ezni odseki naj Siprejanejo^ v svojo sredo tudi hrezposelne tovarišice svojega delovnega področja in naj jim nudijo moralnio in po imožnosti tudi materijalno podporo (fond)'.
LETA 1831*
t lic a V a šteto v a
Sredi „Zvezde" se je v večernem mraku gibala gruča ljudi. Profesor Schulz, tridesetleten, simpatičen mož, je na majhnem odru pripravljal svoj veliki daljnogled. Nekaij, licejskih .dij.akov se je sukalo okrog ■njega, da p.o isvojih močeh pomagajo, priljubljenemu vzgojitelju, in neliaj radovednežev se je nabralo v bližini. Ostali Ljubljančani, ki so čakali na astronamsko predavanje mladega profesorja, so se sprehajali pod akacijami Zvezde in po Kongresnem trgu ter čakali, da hije ura z uršuliniske cerkve .devet.
Vedno več pouka željnega občinstva se je nabralo na trgu. Duhovita in vendar poljudna predavanja mladega profesorja so se rjubljančanom zelo priljubila, saj so bila v onem «asu javna znanstvena predavanja nekaj izrednega.
Pred uršulinako ccrkvijo, na trgu — še prod .desetimi leti „Kapucinskem", po velikem vladarsikem kongresu pa „Kongresnem" — so stali trije gospodje. Svetlolasec z dolgim, ukrivljenim, ozkiim, špičastim nosom in mirnim zastrtim pogledo.m je bil slovit slikar Matevž Langus iz Kamne gorice. Poleg mjega je' stal gospod .s črnimi lasmi, širokim čelom, močnimi ličnicamii in modrimi očmi ter globokiiimi, gubami med njimi — učenjaik in licejski linjižndčar Matija Gop. Tretji, bledoličen rjavo-lasec z rdečka.s.timi, nabreklimi vekami je bil farmacevt Henrik Freyer.
„Grof Hohenwart se je danes močn.o jezil," ije pravil Cop. „Velike omare na Ucejskem hodniku je imel odprte in hrskal je po. njih vse popoldne. Schildenfeld mu je W1 hrošče zmešal, da je moral sam. vso
^ ■'■ Odlomek iz zgodovinskega romana „Za sotncem", Id izide prihodnje leto v „Ljubljanski toonilia". Roman o.bsega vso Prešernovo dobo in ima kot osrednjo o'sebo velikega pesnika samega. — Op. ur.
234
zbidio še enkrat uredili. Rekel je, da bi ga bilo sram, ko M jutri zjutraj dijaki hodili mimo tališae zmešnjave."
„Mož se res trudi, da nam ustvairi muzej," je pripomnil Freyer.
„Zelo," je potrdil öop. „Pravi pa. da taksnega kustosa ne bo gledal. Kaj, če bi se vi potegnili za to službo, gospod Freyer? Saj ste botanik in zoologija vam tudi ni španska vas. A hrošči vso menda vaša posebna ljubezen."
„Haha! Ljubezen! Gospod Freyer je sploh specijalist v ljubezni — pa me le do hraščev!" se je oglasil gospod, ki je pristopil za Čopovim hrbtom.
„Hm," se je Freyer ironično posmehnil, „gospod -dofctor Crobailh tudi mi baš novinec v tej stroM."
Crobathov srepi pogled se je križal a posimehljivim Freyerjewii. Kruta samopašnost je legla na advokatove zaničljivo zategnjene ustne. Stisnil je obrvi in dejal počasi, s poudarkom:
„Na vsak način se v tej zadevi ne bojim vaše konkurence, gospod Freyer."
Za trenutek je legel med navzoče mučen molik. Vsem je bilo znano, da se je Freyer potegoval za ljubezen lepe mlade sorodnice Crobathove žene. Da je lepo dejile ugajalo tudi Croibalhu — o čemer so večkrat pričale objokane ženine oči — to je bila javna skrivnosit.
„Kastelic kliče," je pokazal Cop na okno nad gostilno „na Griču" in stopil preko ceste, „Pridi dol!" je pozval prijatelja.
„Ne moirem," je odgovoril Miha Kasteilic, „sem obljubil Prešernu, da ga ipočakam doma. Prinese mi svoj prispevek za tretji zvezelt „Zhbe-hce." Ali veš, da se'je Srniole vrnil?"
„Kdaj?"
„Danes. Po štiriinpolletni oidsotnoeti!"
„Andrej je imeniten dečko. Prav veselim se nanj."
„Bogve ali je pozaibil na tisto blazno ljubezenj ki ga je vsega razdejala."
„Na Fino'Ceškovo? Hm. Kar človeka zagrabi tako globoko, ne pozabi iz dneva v dan."
Cop se je zazrl preko trga in njegove -modre oči ,so tako ipotcmnele, da bi bile gotovo vzbudile Kastelčevo radovednost, če bi o mraku mogel razločiti njihovo bolestno žairenje.
„Ženske sc vendarle hitreje potolažijo, sicer bi lepa Fina ne bila vzela že čez dve leti graščaka Trpinca."
„Ne bom sodil, a zdi se mi, da se motiš v njej," ga je Cop zavrnil z nevoljo v glasu.
Kastelic pa je viztrajno nadaljeval:
„Nu, moirda je prav storila — Saj se je Smole tudi z drugimi tolažil. Kaj neki poreče k temu, da je njegova ljubica, Marija Rudolfova, ušla 2 onim oficirjem in pustila Smoletovega otroka njegovi materi?" ,
„Prav nič ne poreče — kolikor ga poznam. Ali ne prideta s Prešernom k predavanju?" je Cop zasuknil razgovor, ki mu ni bil všeč.
m
„Mislim, da ne. Pridi potem semkaj k MeLld. Gotovo pride tudi Smole."
„Pridem."
„Pa še Sohulza pripelji s seboj in Langu-sa."
„Langusa morda, Schulaa pa — saj ga poznaš. Ce Framce ali Jakon zineta kakšoo zasoljeno, Schulz ves teden zardeva na ta raičun." „Haha! Tvoja dunajska mimoza res ni za našo družbo."
„Dohtar gre!" je pritekla oia kuhinjski prag sedemletna Jerica, srčkano, živahno dekletce, hčeirka Metke Podbojeve, ki je že nekaj let krčmarila „ma Griču". Jerica se je zasukala in že je tekla zopet po veži in se skrila za vežoa vrata.
Zdajci -se je prikazala na pragu dolga senca visokega cilindra in takoj mato je stala med vrati od cestne svetilke ožarjena, krepka, moška postava — dodttor France Prešeren.
„Hov!" je skočila Jerica izza. vrat in stekla po veži.
„Žaba mala, ali še ne greš spat? Nu, le počakaj!" je planil Prešeren za njjo proti kuhinji.
„Mama! Držite jo! Zastrašila me je," je smeje tožil malo nagajivko', ki se je skrivala za okroglo materino postavo.
Od ene, od druge strani jo je poizkušal ujeti.
„Haha! Hahaha! Ne boste me ujeli!" se je smejala.
A Prešeren brž vrže palico iz rok in zagrabi z obema rokama hkrati — okrog zastavne gospe Metke — malo magajivko' za široke rokavce.
„Aha! Te že imam! Hohoho!"
„Hahahaha!" so zaregljala dekleta v kuhinji.
Ujeta gospa Metka je ikomaj prestregla Prešernov cilinder.
„Takoj naju izpustite!" ae je ujezila-, „kar s kuhailnico vas bom. Marička, daj mi jo nio."
„Uh, saj bom priden!"
Izpustil jo je in isii popravljal frak, ki mu je bil že nekoliko tesen — znaik Metkine dobre kuhinje in Prešerniovih prekoračenih tridesetih let.
„Marš v sobo!"
„Gospod doktor! Ce takoj ne ubogate, -vam prinesem najslabši kos," je zapretala Metkina najstarejša hčerka, brhika šestnajistletna Marička, ki je jemala pekw iz pečice.
„Oh, sladki Maridelj, me bodi tridosrčen, saj sva vendar prijatelja, Oidkar si na svetu. Kaj pa imaiš 'dobrega nocoj?" je pristopil in ji poloižil roiko okrog ramen.
„Smo v omaki."
„Kjsa! Ze grem, že grem!" je oidhitet proti sobi. Vesel ženski smeh je planil za njim.
„Palico!" je zakričala Jerica in pograbila palico, ki jo je pozabil na stolu. Skočila je za Prešernom v sobo.
V go-stilniški sobi je bilo le malo gostov. Pri peči, na običajnem svojem prostoru, doktor Jakob Zupan v zamazani, oguljeni suknji, z belim
236
ovratnilsom, M ni bil waik dan svež. Njemu nasproli dofctor Crobalh, na drugem toncu mize profesor Mairtinak, dva sedeža dalje pa profesor Dolinar. Veliko, raztrgano (omizje je kazalo, da je imel pri njem vsak izmed njemu pripadajočih goisto'v svoj stalni sedež.
„Glej ga! Ali nisi šel zvezde štel?" je Prešeren nagovaril prijatelja Crobatha.
„Seveda," ,se je Zupan brž vtaknil vmes. „Saj zato je stopil na „Grič", da jih bolje vidi. Tu smo bliže neba."
„In zvezdam," je pomežiiknil Crobath s pogledom na zalio Maričko, ki je prinesla na pladnju ve£erjo in jo postavila na Prešernov proistor.
Okrog Prešernoivih ust se je zatresel ironičen posmeh. Sedel je na svoj prostor na zgornjem ikoncu mize.
„Gospod doMor! Palico ste pozabili," mu je mala .lerica pošepetala za hrbtom.
„Saj res!" ,se je ozrl iin pridržal dekletce za roko. „Cuj, Jerica! Ali skočiš gor h gospodu Kastelicu? Reci mu, da ga prosim, naj pride dol. Na, pot ti plačam že naprej."
Jerici so ,se zasvetile poredne oči, ko je njen „dobtar" privlekel iz suknje zavitek sladkorčikov in ji ga potisnil v ročico. S srečnim nasmehom je odskakljala v prvo nadstropje, kjer je sitanovail licejski sfcriptor-Kaistelic.
Cez nekaj trenutkov je sedel svetlolasi, vitki Kastelic ob Prešernovi strani poleg Zupana.
„Tukaj jih imaš," je dejal pesnik in položil pred Kastelca šop popisanih listov.
„Aha!" se je razveselil skriplor in se takoj zatopil v čitanje, ßim dalj je öital, tem bolj se mu je naismeh razlezel rpo obrazu. Včaisih je planila rdečica preko ženisko nežnega obraza.
„Za ,Zbbelizo'?" je vprašal Zupan. Prešeren je poikimal.
„Mhm." — „Sršeni"! Ali močno pikajo?" se je Zupan, poln temnih slutenj, poistrani ozrl na rokopis.
„Haba! Le poslušajte tegale:
Kdor govoriti kaj ne "ve, on vreme hval' al toži; ikdor pevcev peti kaj ne ve, od leitnih časov -kroži. —
Ah tega:
„Brez cveloiv teče vir mu Hipokrene, In eso'V v pesmah njega najti nd!" „Zatorej nimajo nobene cene, zato so pesmi tiste brez soli."
„Hm! Ali se samo vame zaleluje?" je Zupan z nervoznim smehom prijel za roikopisne liste.
„O, tudi druge je počastil s s^vojim strupenim pikom — kar beri!" in s pogledom je vprašali Prešerna.
Prešeren pa mu je odgovoril le z ironičnim nasmehom.
237
„že celo uro sem te pričakoval na okiiu. Kje pa si bil?"
„Doma. Sežigal sem svoje poetićne prvence."
„Yajndal! Rajši M jih popra^dl in meni prinesel za ,Zhbelizo'!"
V Prešernovih poilzapnlih sivih očeh se je užgai blisk. Molče je odkimal. --Kaj vedo njegovi znanci o poslanstvu, ki je njemu žareče zapisano v srcu: Le najlepše od visega lepega položi v svoj maiterni jeziik, da ,ga ohrani pred strašnim tujim pritiskom. Le najlepše, da dvigne v naro.du vero v neizčrpno globino n j e g o v e g a n a j 'v e č j e g a zaklada-jezika, zaupanje v njegovo silo in ljubezen do njegovih milih glasov...
„Ha! Tale sršen je pa 'res imemiiten —" je pričel Zupan, a umolknil je, ker se je z glasnim govoničenjem vsuloi v soboi.od predavanja prihajajočih gostov, da so bile vse mize kar hitrO' 'zasedene.
Cop, Lamgus in Freyer, ki so se tudi pojavili med gositi, so' prisedli k Prešernovi .mizi.
„Hoj! Cop! Poslušaj ibrenčaiiije tegale sršena:
V Ljubljani je dehup, ki noč in dan žre knjige, Od sebe pa ne da najmanjši fige."
„Hahabaha!" ae je zagrohoLala družba.
„Kaj praviš, kdo je to? ,Haha!' .se je Zupan škodoželjno smejal.
Cop je v zadregi prijeli za kozarec malinovca, ki ga je štirinajstletna domača hčerka Beti poistavila ipredenj — vina 'ponavadi 'ni pil. Globoko nabrane gube med ol>r\'mi iso se zravnale, v modrih očeh je zmagal smeh.
„Ni slabo," je ipriznal velikodu.šnO'.
Žaiek zadovoljno.sti je prekinil Prešernov obraz. Čopova ikritika mu je bila evangelij. A 'nemirno je pogledoval na vrata... Ko'd bodi, da ga 'ni?
In ko so drugi rešetali ojegove „Sršene" in se jim iz srca sunejali — včasih s kislim obrazom — je Prešeren molče gleda'1 predse, le od časa do časa je s pogledom lašvi'gnil virata.
Naposled je nepremično izastrmel v kozarec pred seboj. Pred njim je vstajal nežen obrazek, obrobljen z zlatimi iasimii, velike m'O'dre oči so čist'O in ponoisno zrle v njegove, okrog znaičilnio' 'vzbočenih usten pa je trepetalo nekaj kakoir. šiloma zatrl vesel dekliški smeh... Julija Prdmčeva.
Greniko je vstajal 'v poeitu spomin:
T^avrimovi fattlje, nečaki gospe Primčeve, so ga seznanilH z .Julijinim bratom .Tanezotm. Mladi Prianic je 'pripeljal doktorja Prešerna v hišo', da mu leta pomore pri študijah. A goapa Priimičeva ga ,je sprejela hladno in z ošabnimii pogledi. In injeni pogledi so postali sčasoma — sovražni.
Sovražni? Zalta'j?
Nu, seveda, njen sin je oboževal, svojega učitelja in prijatelja, poeta... Maiterina IjubOigumoost! In še nekaj: siürah! Strah zaradi petnajstletne Julije, Janeizove sestre. O Prešernu je cula gaspa Primčeva, da ni baš sovražnik žemsik. Tudi pil je rad in ponočeval v veseljaški družbi
238
— lako je pravil goispej škof Wolf sam, iki je bil dober prijatelj Primčeve roidbine. Zopet io zopet je opozairjial gaspo na škiodljiv upllv, ki ga bo morvi imstruktor, „nevajmi frajgajst", gotowo imel na njenega sina.
„S\"0ibo>djnjaštvo se je kaikor kuga razpaslo med dijaki! Pajzite na sina, idraga golspa!" je svaril visofci gost.
Oditod sO'Virajžnii gospejini pogledi, iki je Prešeren zaman razglabljal o njih. Saj se naipram rodib,kii ni nikdar v niieeraer pregrešil! Z Julijo sta se komaj kdaj imimogrede videla. A vselej — ito je res — sta si za-strmela iz a6i v oči! Ce jo je molče pozdravil z globokim poldonom kakor odrasle dame, mu je is.totako molče odzdravila, z majhnim porednim — ali je bil izaismehljiv? — nasmeškom.
Nekaj dni je tega, pa je srečal Julijo na hodniku in nehote mu je zastala noga. Njene jasne oči so mu žarele napTOti, rožnati oibrazek, ves «vež in nedolžen, je zopet prešinil poreden nasmešek, koi je hotel z nerodno globiokim pokloinom stopiti mimo nje. Le itrenutek sta stala drug pred drugim. Dekletcu se je lice zresniloi in rdečica ji je vsitajala do ko-drcev ob sencah.
Zdajoi pa so se odprla nekje vrata in ostri glas gospe Primčeve je pozval hčerko... Prešeren se je stresel prii spominu na trenutke, ki so sledli.
Ničesar ni bUo med njim in Julijo, komaj pogledi, in vendar! Kako sramoitno ga je gospa- odslovila! Kakor zločincu mu je pokazala vrata. Kakor furija je kričala na sina, Id je prihiitel iz svoje sobe. Kaj je kričala, tega mladi odhajajoči doMoir niti razumel ni; preveč mu je jezna kri šumela po ušesih. Sramota ga je bičala, da je bežal, ne da bi vedel, kam.
„Oblak ine ve, in val ne, kam, kam nese me obup, ne znam. Samo to znam, samo to vem, Da pred obličje luje ne smem ..." je vstajalo v Prešernovi duši. Spremljal ga je spomin na milo dhtenje nedolžnega, nežnega dekleta in na divje, jezno ugovarjanje ;mladcga Pri-mica ... Nikoli več ni Prašeren prestopil ornega praga, nikoli več ga ne bo.
Sele polagoma je raizumel: Seveda, kako bi mati dovolila, da se njeni hčeri približa ubogi doktor, še neplačani državni uxadnik! In kdo ve, kaj je dekletu natvezla o oijem! Saj je vedel, -da ga Ijubljanisld jeziki opravljajo, ičeš, da je pijanec in ženskar. Pa vendai- ga še nihče,ni videl pijamega! In kdo M mu zamoril, ako se je pošalil s tem ali onim zalim dekletom! Podlosti ni bilo v njem, vldjub temu so ga povsod raidi obre-feOTali. Ce so ljubljanski ponočnjaki zagrešili lumparijo, so jo ljubljanski meščani igatovo obesili njemu. Prešernu ... Bridkost mu je vrela iz duše... Povsod mu je nesreća za petiami, nesreča in — ime Scheu-chenstuel.
Prešeren je skrčil pest.
Še v liceju mu je bogati Nemec, prokuratorjev sin, odnasel vsa prva darila. In ko sta se pred dvema letoma potegovala za isto državno službo,
239
jo je dobil seveda pl. Scheuchenstuel! In — ćul je, da Scheiicheiistuelov mlajši brat Jožef zahaja v Primčevo hišo — aili .dobi tudii tam eden izmed Scheuchenstuelov „prvo darilo"?...
Prešernove ustne so se zopet zavlekle v ironifeneim posmehu. Kdo bi slutil, da je z njim. le zakrival boilečino, kd mu je kljuvala v srcu?
Nagnil je kozarec.
Pa se mu je nekaij čudovitega zaibMiskalo v polzaprtih očeh.
Ha! Počakaj, velecenjena goispa! Pokažem ti, kdo je Prešeren! Ha! Osveto ti zapojem v pesmih. Kar je bila Danteju Beatrice, kar je bila Petrarki Laura, to bo meni tvoja hčerka Julija. Kdo mi more braniti, da bi ne pel o njej?
Tvoja jezica, gospa Primčeva?
Nu, ne bo me idosegla. Previsoko je od tebe do meoie ...
Zopet je prijel za koaarec.
A odprla so se vrata — za trenutek je družba onemela: na pragu je sital elegaatee tujec, oblečen po najnovejši parišld modi. Vkljub poletni vročini je bil ogmjen v eleganten „gaiik" — popotni plašč is kratko., pelerino na ramah. Opiral se je na palico.
Tujec?
Ne.
„Smole!"
„Živijo!"
„Andirej!"
„Nu venidar! Saj smo že mislili, da si pozaibil oia mas!"
Vsi hkrati so vzildikaU, mu tresli roko, ga posadili za mizo med Prešerna in Kastelca.
Na tihem so se čudili: Ali je bil to razposajeni, divji Andrej? Zdravi, .rdečelični Smole? Ljubljanski krasotec?
Bled, skoraj siv v obraz, je sedel med njimi. V lepih velikih očeh je begal čuden nemir; roka, ki je segla po kozarcu, da trči is prijatelji, je miočno trepetala.
Bolan! — so ugotovili pogledi, ki so iskali v Smoleitovem obličju.
„Koid si hodil, prijatelj?"
„Dolgo te mi bilo med nami."
Smole je nervozno tri .poiko ob roko.
„Zares sem se .dolgo potepal po svetu. Po Nemöiji, Angliji, Franciji, Švici in .Italiji sem kolovratil."
„Hm. Brez pra-vega posla? Tega bi jaz: ne vzdržal," je pripomnil Cop.
„O, imel sem važno delo: ubijal sem čas in — isebe." Poslednja beseda je prišla prav itiho iz Smoletovih ust. Raaumel joi je pravzaprav le Prešeren in — uistraSl se je... Andrej ni poizabil!
Vsa strahota Andrejevega priznanja se mu je irazgmila pred dušo. Ali je na svetu človek, Id bega za sitrašnejšim ciljem .nego je ta: počasi in s premislekom ubdjarti samega sebe?
In on. Prešeren, je obxipawal, ker mu je usoda delila zgolj klofute! Pa Andrej? Lepi, bogati Andrej — aU je bil srečnejši od njega? In Zu-
240
pan — učenjak, duhoiviiik z dobro profesorsiioi službo — ali je bil srečen? Gotoivo ne — ■vsa jedka ironija, s katero je včasih grizel okrog sebe, je pričala o njegovi raafcrgani notranjosti. A vendar si je učeni Jafcoti največkrat s humorjem piamagail preko nje.
„Kaj pa ste vi počeli med tem čaisom?" je vprašal Smole in iztrgal Prešerna iz oeveselih misli. „E, nu—"
„Nabenega splošnega odgovora! Kar po vrsti mi poveste vsak svoje najvažnejše doživljaije. Jakom je prvi na vrsti," .se je Smole poredno smejal Zupanu, ki je slastno obiral že drugo, porcijio sme.
„Najvažnejši doživljaj? Lansko leto me je volk obgriizel, da sem obležali pod praprotjo," je suho povedal Jaka Zupan in s kruhom pobral omako po krožniku.
Smole je vprašaje pogledal po omiizju, ki se je smejalo kalior dobremu dovtipu. Razumel je šele p.otem, ko mu je Čop razložil: volk — škof Wolf, pr-aiprot — kaoonik Praprotnik, ki ga je škof pnotežiral na škodo zmožnejšega in starejšega doktorja Zupana.
„In ti, France?"
„Er ließ sich überall verscheuchen," je brž ordgovoiril Zupan namesto Prešerna.
Prance Prešeren je nekohko pobledel, polzaprte oiCi so mu jezno zaäarele, a ukrotil se je.
„Prokleti far! Kaj te je danes pićilo, da brizgaš svoj strup naokrog?"
„Tvoji sršeni so me iOpikaU," je resno odgovoril Zupan in komodno prijel v roke koist, da jo obere. Ob splošnem grohotu pa je vendarle tudi sam prhnil v smeh.
„Kakšni sršeni?" je vprašaj Smole, ko «o si priijatelji 'brisah solze.
„Za ,Zhbelizo''," je pojasnil Öop.
„Nu, .prej Vrolk, zdaj sršeni im še čebelica — človek bi mislil, da sedi med samimi zoologi. Kaj pa je to — čbelica? Morda škofova kuharica? AU „gospa škofica", grofica Stubenbergova?"
„Človek božji! Tega ne veš?" je planil Zupan 'in izpustil napol oglodano kost, „Hoj, Kastelic! Kar brž po njo!"
Kastehc je bü že pri vratih. Smole je zamam poizkušal brati na obrazih.
„Tako se vam vsem svetijo oči kakor podjetnim famtalinom. Ali ste vsi zaljubljeni v to ,äbelico'?"
„Visi," je prikimal Prešeren.
„Aha — torej mlada krasotica? Zdaj sem pa res radoveden. Domaća hčerka?"
Okrog njega veselo muzanje. Zupan je dvignil prst na ustne.
2e se je Kastelic vimil in položil pred presenečenega Andreja — dve drobni 'knjižici.
Tišima je zavladala v krogu. Vsem je bilo pri srcu kakor velik praznik...
241
Smole je tital napis na prvi laijižici: Krajnska Zhbeliza Perve bukvize 1830
Prijel je lanjdžico in mehko, pobožna sprožil liste med prsiti..., Poezije! Slovenske poezije! Zbornik slovenskih pesmi pod Kastel-ćevim uredništvom ... Dva zvezika iz dveh zaporednih let.
Pogledal je po' jasnih obrazih mokrog — oči so mu bile vlažne in grlo kakor zadr-gnjemo. Eno roko je položil prijatelju Prešernu na laket, z drugo je molče dvignil kozarec.
„Vivat ,Zhbeliza' in njen oče — Kastelic!" je zaldical Zupan in trčil s Kastelcem, ki je rahlo zardel.
„Živela!" so se odzvali vsi naokrog. Se pri drugih mizah so znanci dvigali kozarce.
„Da, da, prijaitelj Andrej, Slovani vstajamo: Hej, Slovani! Naša reč..." je pričel Zupan s hripaviim glaisom.
„Ssst!" je opomnil Kastelic in s pogledom namignil proti staremu Kremnizerju, ki 'je — kakor že dolgo vrsto let — sedel prd m-izi poleg vrat. V agentovi družbi je bil gubernijsld ekspedi'tni ravnatelj Pradatsch.
Zupan je strupeno pogledal proti njima in dejai glasno, da je donelo po sobi:
„Njegov oče se je pisal Bradač, on se piše Pradatsch, njegov sin se bo pisal Pradaitsch, njegov vnuk pa Urdeutsch — pO' naše: Pranemški."
Tiho hahljamje ise je razlezlo po p^^'nici. Marsikdo je renegatu privošči! lekcijo. Njegovo temnardeče lice je pričalo, da je razumel Zupanovo izzivanje. Morda bi bil vzrojiil, da ga ni Kremnazer pomirjevalno prijel za roko in pokazal s prstom na čelo, češ: pusti norca!
Medtem je pristopila k Prešemiovemu omizju krčmarica, gospa Metka, da pozdravi svojega nekdainjega stalnega gosta,. Smoleta.
„Gospa Metka — čeprav sem se štiri in pol leta potepal po svetu — glejte: zvest seni' vam ostal," se je šalil .Smole.
„Nikar mu ne verujte, mamka! Takle frajgajst nima nobene vesti. Le ne hodite preveč okrog njega, rajši sedite k meni, Id sem spodoben far!"
„Dames niste tako lepi, velečasitiiti, kakor ste bili v nedeljo. Kam pa ste dali novo suknjo?"
„P.r.evz^^šenemu sam jo poslal v avdijenco", se je Zupan resno odrezal.
„Haha! Obleko ste poslali —?"
„Seveda. Škof me je poklical, pa sem brž tekel k njemu — kajpak, saj je im.oja dolžnost. Kaj morem zato, da sem imel toJe „zašpehano" suknjo na sebi. Nu, Njegova Prevzvišenost se je süno razburila, ko me je zagledala, češ, ali ne vem, kako moram priti v avdijenco. Jaz, ne bodi
2i2
len, ise zasučem miotee raa peti in tečeim domov. Davi sem pa poslal svojo lepo suknjo Prevzviišeoemu in mu sporoičil: aiko» imia z obleko govoriti in ne s človekom, naj se kar z mojo lepo suknjo pogovori."
Ysa pivnica se je tresla od smeha — ie polioijsiki agent je ostro za-pičil potuhnjeni pogled v Zupanove smejoče se oći.
Prešernu, ki je opaizil hudi pogled, je legla tesnoba v srce. Sklonil se je k prijatelju Smoletu in mu med gromovitim smehom drugih gostov prišepetal:
„Ubogi Zupan! Njegova drznost ga ugonobi. Odposlali so že tožbo na Dunaj. Suspenidirati ga hočejo. Skof ga je opisal kot nemoralnega človeka, kot — norca."
Smoletov «meh je takoj zamrl. Zdrznil se je.
„Zupana — učenjaka!"
Prešeren'je prikimal.
Smole ise je zamslü... Da, to je domovina: na vseh upUvnejših mestih tujcii — Nemci, ki prifekajo doimačime k tlom. M nobeno sredstvo jim ni preveč podlo... Zupana ugonobijo, Zupana, učenjaka, ki je vešč tolildm. jezikom: hebrejščini, arabščini, latinščini, grščini, ruščini, bolgarščini, srbohrvažčiini, nemščini, laščini in francoščini! Njega, ki je s tolikšnim ideailizmom na lastne stroške hodil po doimo^dni in nabiral na-roidno blago: izrelie, pesmi, pregovore, jezikovne drobtine — vse iz ljubezni do materinega jezika, do svojega naroda. In zdaj ga hočejo uirri'čiti!
Zaradi — umazane suknje?
Ne, ne.
Zakaj pa Prešerna tišče ob tla? Zakaj njemu ne .privoščijo mesta, ki mu — po veličini njegovega duha — nedvomno gre pred vsemi drugimi?
Da, vse to delajo iz strahu. Edinole tega se boji germanska hidra: veblcih slovanskih mož, mož, ki bi zbudili in dvignili največji narod na svetu: Slovane.
„Bojijo se nas," je mrmral Prešeren, kalcor da bi bral prijateljeve misli.
„Zato nas tlačijo," je prikimal Smole, „a — prepozno!"
Prešernu so zažarele oči... Da, prepozno! 2e se dvigajo iz največjega naroda vsega sveta možje: Kollar, Safafik, Celakovsky, Ljudevit Gaj, Mickie-Wiioz, Puškin — ha! Slovani vstajajo!
„EDINSTVO SLOVANSKIH ŽEN"
p. H o č ev ar je v a .
L. 1929. so Čehinje osnovale „Jedinstvo slovanskih žen" in označile svoj smoter z ostarelo frazo „slovanska vzajemnost". Prvi vidni izraz njih podrobnega programa je bil vseslovanski ples v narodnih nošah, kamor so povabile tudi druge Slovanke. Umevno je, da se delavne češke feministke niso mogle ogreti za organizacijo, M se je predstavila na tako plehek način, in so videle v njej Je paradno društvo. Pod vodstvom ustanoviteljice Smolafove-čapkove je društveni program kmalu dobil stvarnejšo obliko, zlasti po 1. 1931., ko so še Poljakinje ustanovile enako organizacijo, „Slowianskie zjednoczenie kobiet". Med poljskimi članicami so bile izkušene javne delavke in politikarice, pa
243
so dale društvenemu programu močnejši povdarok. Obe drušlvi sla izdelali skupna pravila in izvolili skupni osrednji odbor z načelnico Hano Hubicko, poljsko senalorico. Dočim je bilo delo češke „Jednote" bolj notranje (sodelovanje z narodno obranibnimi in sličnimi pola-eti, vzbujanje smisla za slo-vanstvo s koncertnimi, literaraiimi in etnografskimi prireditvami, podpiranje dijakov, organiziranje izletov i. sL), so Poljakinje dale društvu tudi mednarodni značaj: na III., t. j. letošnjem kongresu v Beogradu je na njih predlog „Edinstvo slovanskih žen" pristopilo k „mednarodnemu komiteju za razorožitev" v Ženevi, čigar člani so lahko samo mednarodne organizacije. Pri nas je posredovalo stike z „Edinslvom" „Kolo" v Beogradu, ki je organiziralo letošnji kongres in bo sedaj osnovalo tudi odbor jugoslovanskega „Edinstva slovanskih žen".
Po pravilih je glavna skupščina vsaki dve leti, vsakokrat v drugi državi. Predseduje ji predsednica one države, kjer kongres zboruje. Ta predsednica ostane obenem tudi predsednica osrednjega odboi-a do priliodnje skupščine. Talco bo sedaj dve leti centrala „Edinstva" v Jugoslaviji in naš odbor ho pod predsedstvom Mirlie Grujičeve pripravil tudi deio za bodoči kongres, ki bo ali v Sofiji ali v Pragi. Centrali morajo vse organizacije pošiljati poročila o delu vsalto četrtletje. Pravila, ki so se na beograjskem kongresu še izpopolnila, so sprejele vse članice, vendar jih v vsaki državi lahko prilagode svojim razmeram. Kongresa so se udeležile Poljakinje, Čehinje, Rusinje, Ukrajinke, Bol-garke in Jugoslovanke. „Na prihodnjem kongresu bodo med nami tudi Lužiške Srbkinje in sovjetske Rusinje" — je bila trdna nada vseh zborovalk. Največjega pomena je bila prisotnost Bolgark. Dasi so se jugoslovanska in bolgarska ženska društva že večkrat poizkušala'zbližati, vendar niso še nikoli prišla do stvarnosti. Bolgarke doslej še niso včlanjene v „Edinstvu", osnovale ga hodo, če bodo politične prilike na Bolgarskem take, da bodo lahko računale na dejanski prospeh in uspeh društva. Na kongresu sklenjeno posestrimstvo postavlja nas in Bolgarke pred veliko odgovornost: naloga obeh stranic bo morala biti, z vsemi možnimi sredstvi vplivati na javno mnenje in na odločujoče činitelje, da se vzbudi razumno pojmovanje obojestranskih teženj in pripravljenost za re.snično zbližanje, čeprav ne brez žrtev. Sporedno s tem vprašanjem se bosta morali začeti zdraviti tudi drugi dve slovanski rani: Rusi — PG]jal<i, pa Ukrajinci — Poljald in Rusi.
V	čem je končni smoter „Edinstva slovanskih žen"?
Poljska delegatka ga je označila tako-le:
Številni vseslovanski kongresi znanstvenih, umetniških in strokovnih organizacij polagajo temelj veliki ujedinjeni slovanski kulturi, ki naj da dokaz o stvariteljski moči slovanskih plemen zlasti onim narodom, ki so zaverovani v svoje poslanstvo, da morajo biti vzgojitelji in gospodarji slovanstvu. To kulturno ujedinjesije Slovanov bo stopnica na lestvi občega socialnega razvoja, čigar vrhunec je avtonomna federacija narodov v vseljudski družini.
V	tem občem programu je široko delovno območje tudi za ženo.
244
dr. Mara Leštova-Trnka,
Bolgarke: Dimitrana Ivanova,
Sanda Jovčeva.
Prvi kongres „Ediiistva" (1. 1929. v Pragi) si je zastavil nalogo:, vsestransko 'pralttično delo za medsebojno spoznavanje in razumevanje slovanskih plemen.
Drugi kongres (1. 1931. v Varšavi) je to nalogo razširil s pacifisti&iim dodatkom: vzbujanje smisla za skuipno nastopanje pri reševanju mednarodnih sporov v smislu svetovnega miru.
Tretji kongres (v Beogradu) je program še poglobil: vztrajno prizadevanje za mirno spravo razdvojenih slovanskih plemen.
Beograjski kongres „Edinstva" je bil 15., 16. in 17. oktobra. V programu ,so bile plenarne seje, referati in ogledovanje ženskih ustanov. Zagrebška profesorica Zdenka Markovićeva je govorila o „Izobraževanje mladme v vse-slovanskem duhu in o važnosti študija slovanskih jezikov in literatur na srednjih šolah." Njene misli, izkušnje in nasveti so bili v popolnem soglasju s iprogramom „Edinstva" in so jih zborovalke sprejele -tudi v resolucije. Poljska delegatka dr. Zofja Kavecka, lektorica za srbohrvatski jezik na po-znanjski xmiverzi, je predavala o razvoju ženskega šolstva na Poljskem. O notranjem delu organizacije so obšinio govorile Čehinje (Smolafovä in Gollovä) ter Poljaldnje (sen. Hubicka). Zborovanje se je vršilo v dvorani „Kola". Nad predsedstveno mizo so visele zastave slovanskih držav, !bb ' stenah so bile vitrine s prekrasnimi izložbami vseh narodnih krojev, vezenin in drugih izdelkov, ki so značilni za okus, roko in potrebe poedinih plemen. (Tuđi Slovenke smo imele svoj oddelek.)
Na zborovanju so se kmalu pokazale težkoče glede občevalnega jezika. Dočim so Bolgarke in Jugoslovanke predlagale ruščino, so se Poljakinje pridružile Cehoslovakinjam, ki so bile mnenja, naj rfizpravlja vsaka delegacija v svojem jeziliu. "Vprašanje je ostalo odprto do prihodnjega kongresa.
Zborovalke v Beogradu so si razdelile delo v tri sekcije: organizacijsko, kulturno dn tiskovno. Najvažnejše delo je imela kulturna sekcija. Določila je podrobni program za bodoči dve leti:
Organizacije naj pošljejo vsalvo leto po deset mlajših pedagogov v druge slovanske države, da se ondi seznanijo s splošno kulturno uredbo. Naloga organizacije je, da izposluje tem osebam popust na železnici ter brezplačno stanovanje in oskrbo. Gost mora kraj bivališča menjavati, da spozna prilike bratskega naroda po vsej njegovi držaivi..
Organizacije morajo voditi pregled prevodne literature iz slovanskih jezikov. V vsaki včlanjeni državi se mora ugotoviti, kaj je prevedenega iz poedinih slovanskih literatur, in svetovati, kaj je potrebno prevesti. Vpošte-
245
Hana Hubicka,
Smoläfovä-Capkovä,
dr. Zoiia Kavecka.
vati se mora zlasti ženska lileratura. Izvajanje slovanskih gledaliških in konccrlnih del je zelo važno.. Tudi diletantski odri po deželi naj goje slovanski program.
skih
„Edinstvo" naj posreduje izmenjavanje književnih del, v prvi vrsti ženin mladinskih listov. V vsaki državi naj se vodi poseben
poseben pregled o novih
ženskih knjigah ter se točno pošiljajo o njih obvestila in ocene organizacijam v drugih državah. Po kavarnah, čitalnicah in drugih lokalih se morajo širiti slovanski ilustrirani in modni listi, ker je slika posebno nazorno pojasnilo tekstu v malo poznanem jeziku. V radiu naj se uvedejo učni tečaji za slovanske jezike. Organizacija naj vpliva na prosvetno oblast, da bodo šolski učni načrti uvaževali slovansko misel. V višjih razredih srednjih šol naj bo med obveznimi predmeti določena 1 tedenska ^ura za slovansko literaturo; prav tako naj se uvede obvezno poučevanje enega slovanskih jezikov; pri vseh predmetih naj se podčrtava pomen slovanstva: gospodarski odnosi, zemljepisne značilnosti, zgodovin.ske, klimatičiie posebnosti i. .t. d. V programu' organizacije je tudi širjenje narodnih pesmi, prirejanje zabav v narodnih krojih. Bol-garke so posebno povdarjale izmenjavo počitniških mladinskih kolonij; mladina ni vklenjena v staje predsodlce in vplive, pa bo lažje doumela nove smernice slovanstva.
Članice naj podpirajo društva, ki imajo v programu tudi pospeševanje' slovanske vzajenmosti. Prirejajo naj razstave, zasledujejo gospodarske in kulturne pojave poedinih plemen ter seznanjajo ž njimi svojo pokrajino.
„Edinstvo" ima tudi skupen znak: lipov listek z zastavo svoje države.
Po kongresu so si udeleženke oglodale številne ženske ustanove, ki pričajo o izrednem socialnem smislu srbsJce žene. Udeležile so se tudi predavanja dr. Kse.nije Atanasijevičeve „O filozofiji slovanskih mislecev" na Eo-larčevi ljudski univerzi. Po kongresu so prepotovale lep kos naše djržave in so zaključile svojo zanimivo loda utrudljivo pot v Ljubljani.
ft ft ft
V kališnem odnosu je „EdAnstvo" do feniinisličnih organizacij?
Kot nepolitično udruženje, nezavisno od političnih meja, verskih in socialnih nazorov, je neodvisno tudi od feminističnega pokreta, dasi so njegove članice hkrati lahlio tudi pripadnice katerekoli ženske organizacije. Kot žensko udruženje bo pač v poedinih primerih podpiralo prizadevanje drugih ženskih društev oz. iskalo pri njih pomoči, toda samo ne bo posegalo v njih področje.
246
POLOŽAJ NAŠIH IZSELJENK
I. Sinkovčeva
Izseljeniški Vestnik Družbe sv. Rafaela za varstvo izseljencev poroča v
svoji septemberski številki, da bodo organizacije, ki skrbe za naše izseljence, kalcor v prejšnjih letih tudi letos praznovale izseljeniško nedeljo, in sicer 3. decembra.
Namen izseljcnišlfe nedelje je izražen v objavljenem programu; ta dan naj ves aarod, vzbuja spomine na one naše brate in sestre, ki so šli z upanjem na boljši zaslužek v daljno tujino; ti naši bratje in sestre ter njih potomci naj se pa istotako tudi spominjajo svojcev v domovini. Dejansko naj se spomin izvrši s tem, da vsalcdo, ki ima sorodnika ali prijatelja v tujini, ta dan piše pozdravno pismo, se v njem spominja skupnega preživljanja mladih let i. 1. d.; vsak naš rojak v tujini pa naj piše svojcem v domovino, kje živi in kalto se mu godi. Taka pisma so neprecenljive vrednosti posebno ob nekaterih prilikah, n. pr. ob slučaju smrti, veselih dogodkih v rodbini in domovini, pa tudi ob nesrečah. Vsak jih naj shrani.
Pobudo za praznovanje izseljeniške nedelje je dal p. Kazimir Zakraj-šek, ki je 22 let deloval med našimi izseljenci v Ameriki, jim ustanavljal slovenske šole in župnije in nadaljuje sedaj to delo kot predsednik Družbe sv. Rafaela v Ljubljani.
Programu za praznovanje izseljeniške nedelje se pridružujemo tudi me z željo, da bi postale vezi naših izseljencev z domovino prisrčnejše. Kako žalostno se sliši, ko prihaja žena na izseljeniški urad v Ljubljani in prosi za ugotovitev, kje se nahaja njen mož; ko mora sin na ta način iskati svojega ljubljenoga očeta, mati svojo hčerko i. t. d. Bratje in sestre v tujini
bi ne smeli pozabiti na domovino, ki jim je dala življenje in katere otroci so.
* * *
Ker je naš list predvsem glasilo za ženski sveit, podam nekaj pojasnil o slovensld izseljeniki.
V	najbolj tujem kraju med črnci živi naša rojakinja iz Vrhnike, Antonija Gromova, ki se je izselila 1. 1929. kot knjigovodkinja v Melongwe, Daressalam, Tabora, Tanga Afrika. V največji daljavi od domovine pa je Ana Slajeva, omožena Till v New Kavern, Baining, New Guinea. Še bolj oddaljeno živi Franc Jamnik v Honolulu, na Havajskem otoku v Tihem oceanu.
Slovenske izseljenke žive po vseh deželah naše emigracije, in sicer ne samo kot žene naših izseljencev, da jim vodijo v tujini domače ognjišče, marveč tudi kot samostojne delavke, ročne in umske.
Naša dekleta so se že pred davnim časom izseljevala v Egipt kot kuharice, sobarice, bolničarke i. t. d. Klima in tudi razmere v Egiptu jim niso ugajale. Izseljevanje naših deklet v Egipt je sedaj prenehalo.
V	Zed. državah Amerike in v Kanadi so našla naša dekleta večinoma trajna mesta in niti svetovna kriza jim ni mogla vzeti eksistence. Kuharice, sobaiice, vzgojiteljice i. t. d. v boljših hišah še vedno pc»trebujejo in plače 50 dolarjev mesečno (poleg hrane in stanovanja) so se obdržale. V Ameriki je malo slovenskih deklet brez dela.
V	BraziUji, osobito v mestu Sao Paulo, imamo tudi mnogo slovenskih deklet po različnih službah; godi se jim pa mnogo slabše kakor uslužbenkam v Zed. državah.
Veliko število naših deklet, osobito iz Prekmurja, se je izselilo v Uruguay in Argentinijo. Celo v BoUviji dobimo slovensko izseljenko. Vsled vedno ponavljajoče se revolucije v teh deželah nimajo naše izseljenke z rožami posutih poti.
247
Po cenitvi našega izseljeniškega duhovnika Josipa Kastelica v Buenos Aiiesu je tam preko 1000 deklet, doma iz Dravske banovine in zasužnjenega Primorja.
Nesrečne so naše izseljenke na Francoskem. Poročile so se večinoma z rudarji, ki so tal<rat izvrstno zaslužili; radi splošne svetovne krize so ob delo in se sedaj siromašni, izmozgani vračajo s številnimi otroki v domovino, da jih je žalostno videti. Prav tako se godi tudi onim ženam, ki so se poročile z našimi rudarji na Nemškem, v Belgiji in Holandiji.
Še ene vrste naših izseljenk naj se spomnimo. So to naše Prekmurke, ki hodijo leto za letom na sezonsko delo na francoske kmetije, pa tudi v Nemčijo in v Burgenland. Tam opravljajo dela v hlevih in na njivah, pokladajo živini, molzejo krave, sejejo, kopljejo, perejo i. t. d. Zaslužek je siguren. Marsikatero dekle zasluži poleg hrane in stanovanja še okoli 5000 Din na sezono.
V sradnjem času so se pričela izseljevati kot služkinje na Francosko tudi dekleta iz črnomeljskega sreza. Morda bo prav, ako svetujemo tem dekletom skrajno previdnost.
Poleg izseljenk, ki gredo za zaslužkom v inozemstvo, imamo tudi pre-seljenke v naši kraljevini. V Beogradu in tudi po drugih mestih naših južnih pokrajin najdemo po mnogih boljših hišah Slovenke zaposlene kol kuharice,
sobarice, nataltarice in sem ter tja tudi kot pomočnice za vsa hišna dela.
* * *
Koliko opreznosti je treba dekletom; ki se odpravijo v tujino z najboljšim upanjem, naj dokaže sledeči resnični dogodek:
5. januarja t. 1. se je odpeljala iz Ljubljane 18 let stara deklica z namenom, da se izseli k svoji sestri v Sucre (Bolivija). Denar za vožnjo je dobila od ondi. Ko je prispela dne 20. januarja v Buenos Aires, je nekdo odredil, da se je nastanila v hotelu Pacific. Tudi skrbel jc za njo in siccr tako, da je neki moški, seveda tudi ponoči, stanoval z neizkušeno deklico v isti sobi. Deklica se gospodovi ljubeznivosti v zaklenjeni sobi ni mogla ubraniti. Skupno prenočevanje se je nekaj časa nadaljevalo, dokler se ni rnož tega naveličal. Deklica je vsa obupana sporočila o tej nesreči v domovino sorodnikom, ki so se obrnili na naše poslaništvo v Buenos Aires, kjer sedaj zadevo urejujejo. Deklica je tudi po zasliševanju na našem konzulatu še poročala svojcem v domovino, da je skrajno nesrečna in da je ne bodo več videli. Ta primer naj bo našim izseljenkam v resno svarilo.
O ŽENSKIH TIPIH
Priv. doc. dr. B. K. S iker I i
Nočemo razpravljati o duševnih tipih ženske, o katerih se tu in. tam čita, temveč o telesnih. Dasi je brez dvoma nekoliko težko, dobro in razumljivo tolmačiti, hočemo to vendar poskusiti v upanju, da bodo čitateljice razumele, za kaj gre.
Pri ljudeh, ženskah in moških, ločimo lahko zlasti dva tipa; širo ikoteles nega in ozkotelesnega. Vsakdo pozna ljudi, pri katerih je povdarjena zlasti širina, bodisi v obrazu, v ramenih, .prsnem košu, na trebuhu in sploh. In prav tako pozna druge, pri katerih je obraz ozek (dolg), vrat tudi, prsni koš istotako itd. Pri tem ni treba, da bi bil äirokotelesni človek boli tolst kakor ozkotelesni, das! je to večkrat tako. Vsekakor pa poznamo tudi debele ozkotelesne ljudi. V obrazu je za ozkotelesne ljudi značilen ozek, raven, pa tudi orlovski nos; za širokotelesne pa širši raven nos, lahko tudi navzgor zavihan.
Vobče lahko rečemo, da najdemo ozkotelesni tip človeka pogosteje pri moškem, širokotelesnega bolj pri ženskem spolu. Na vsak .način ,se najde med ženskami manj ozkotelesnih nego pri moških. Sirokotelesni tip vobče tudi bolj pristoja ženski nego ozkotelesni, vsaj — recimo — ženskemu idealnemu tipu.
Predno preidemo na razlago ženskih tiipov, se na kraüko ozrimo na glavne zunanje spolne razlike med ženskim in moškim telesom. V primeri z možem
248
je ženska manjša (pri nas povprečno za lü-16cm), ima nekoliko daljše spodnje telo (zlasti trebuh), nižjo in široko medenico, radi tega širše boke, okrogleišo glavo z boli pokončnim, mehko obokanim čelom, okroglejši obraz m vobče bolj okrogle oblike po obrazu in telesu, ker je podkožna tolšča boli razvita, mišičje pa manj. Razen tega so pri ženski razvite prsi (žleza in tolšča). dlaka na srami je proti trebuhu vodoravno odrezana, dočim sega pri moškem lahko do po.pka. Ženski ustreza k njeni višini manjša teža nego moškemu, ker ima navadno drobnejše kosti in lažje mišičje (tudi manj razvito je).
Moško telo ima boli vidne mišice iJi kostne konce, ženskp pa zalite oblike in ozke gležnje ter sklepe. Pri ženski obvlada telesne oblike normalno torei podkožna tolšča, ki zalcriva in zalije-vse ostrejše meje med nJišicami in kostmi.
Ni čudno torej, če se pri razdelitvi ženskih teles na razne tipe držimo pred vsem različne razdelitve podkožne tolšče po telesu. 2ensko telo ima na nekaterih mestih .posebno mnogo tolšče; ta mesta so: 1. zadnjica in boki, 2. trebuh, zlasti pod popkom, 3. prsa, 4. stegna, 5. ramena in zgornje lakti, tilnik, 6. meča zlasti v spodnji polovici. V tem vr,stinem redu pada-približno tudi debelost podkožne tolšče. Ni nujno, da bi bila podkožna tolšča na vseh na.štetih mestih enakomerno razvita, večkrat je na enem ali -na več mestih boli kakor na drugih. Prav v teh razlikah pa je dana možnost, da spoznamo posamezne tipe ženskega telesa.
Prvi, ki ie sistematično opisal ženske telesne tipe, je bil J. Bauer na Dunaju. Se ni dolgo tega. Postavil je 4 tipe, in sicer: 1. Rubensov, 2. tip jahalnih h.lač, 3. zgornji in 4. spodnji. Podpisani je potem v svoji razpravi iz leta 1930 (Zur physiologischen Fettleibigkeit des Weibes, Archiv, für Frauenkunde), iz katere je ■po.sneta tudi slika vseh 6 tipov, postavil še dva tipa, namreč 5. okončinski in 6. mladostni- Končno še dva manj pomembna, ki nastopata lahko tudi poleg kakega glavnega tipa, namreč prsni i n zadnjični (steatopigija).
Kaj ipomeni vse to?
Poznate kako Rubensovo sliko? Ta ilamski slikar, ki je živel še v prvi polovici 17. stoletia, je slikal ženska telesa posebno debela in tolsta. Tolšča je pri njih enakomerno razvrščena po vsem telesu, povdarjena so vsa prej našteta mesta, na katerih se posebno rada nasaja tolšča. Človek, ki gleda Rubensove ženske, ima vtis, da gre tu za posebno zdrave, vendar pa .pretirano debele ženske. Morda je prav ta vtis zavedel J. Bauer j a, da je svoj prvi tip imenoval z imenom slikarja Rubensa. Sodimo, da bi bilo bolje, če bi se .tak osnovni tip ne imenoval po slikarju. Imenujmo ga raje: normalni ženski tip in si -pri tem kličimo v spomin vsa ona mesta, ki smo jih prej označili za debelejšo podkožno tolščo posebno značilna.
Da si postavimo tak normalni ženski tip, ki kaže -prav „po žensko" razvrščeno tolščo. ima svoj pomen tudi za ostalo razdelitev, zakaj vsi ostali tipi se dado iz tega glavnega in osnovnega tipa izvajati.
a	I,	o	,1	"	f
Tako imamo n. pr. bočni tip (ali tip obrtcev, ki ustreza Bauerjevemu tipu jahalnih hlač), pri katerem najdemo tolščo nabrano zlasti v okolici velikih obrtcev na stegnu. Tam nabrana tolšča v zvezi s sicer slokim stegnom res spominja nekoliko na jahalne hlače, kakor so bile po vojni. Spoznamo, da gre tu za mesto, ki smo ga v prvi vrsti označili kot značilno za žensko tolščo. Ali je ta tip v zvezi z onim drugim, pri katerem je tolšča nabrana zlasti na zadnjici in v njenem mišičiu, ie vprašanje, ki ga Z'nanost še do sedai ni končno veljavno rešila. Onemu drugemu tipu pravimo v antropologiji steatopigija (zadnjični). Ta tip ie razšlrien zlasti pri Hotentotkah in Grmovmiakinjah (Bušmankah) v južni Afriki. BE je nekoč, v praveku človeštva, najbrže iako razširjen — saj nam še prastari kipci, ki iih ie izdelal človek
249
Take kipce pa so nažli še na Morav-kažeio neka'ko isti tip žensk, ki nas moremo istovetiti s steatopignim —
mlajšega dela stare kamene dobe, pričajo o njih. skem, v Avstriji, Franciji, Španiji itd. Vsi nam spominja našega bočnega tipa in — če ta tip,ne ga vsaj lahko izvajamo iz mjega. Oba pa prav lahko ženskega tipa: po vsem telesu mu ženska sicer usti — zato govorimo tu o bočnem tipu.'
Tretji 'tip je t. zv. zgor.nj.i. Pri njem o.pažaitio, da je tolšča prek .•;ta na zgornjem telesu, torej zla k t e h ; pa tudi prsa so b ie no
ajamo eza, le na
■njih ] gami p Kakor
buli doči da i
idirrio, mi r,no debelost, ije tolšče. , Četrti tip j (posebno
alno razvito (gled. remo tudi ta žensk: k-endar na mestih.
sti na til olj tolsta, kak : tolšče) in si tip izvajati iiz ki smo jih na
i'ku, ■ bi zdi
iz osnov bokih jc
a m i
pretiri
ahiega, 1 tolsta
t. zy. spodi pod 'popkom).
prvt išteli
tolS
morala biti. Spo razmeroma k z ga, le da gre tu : med najbolj ugc
h i
»memo raz-go^r-je telO' z ao-rnjemu suho, ■delno preko-
;vajati iz p razvrstitev tolšči Peti tip — pičena zlasti v i je možno izvajat nekaterih mestih S
nje telo glede tolšče
■ega
saj so zopet ženskem tele
nč nčin rvega
iti glavni tip — m 1 razmeroma tenke. Ženska s dobro rejeno. deklico v p navadno manj r a z\ iz prvega.
Vprašanje .je sedaj, kako bi važen drugotni spolni znak ženske ■norali misliti na spolno izbi
ki — h, 'doč tudi pri akopiče: adost takim telesom ;dpubertetni dobi t a , kakor bi čl
jm je tolšča nako.pičena zlasti na tre-dnjici in na stegnih ter mečih, lalno in se zdi razmeroma suho. Tudi ta tip se zadeta nekatera ona mesta, ki so značilna za re le zopet za delno prekomerno odebelitev. iže, kakor pravi že ..nSziv, da je tolšča nako-je telo normalno in se zdi suho. Tudi ta tip njem opažamo le delno prekomerno ođebeli'tev na ije tolšče p-osebno pripravljena,
;ti d e b e 1 trup, spominja nekoliko na otrok Trup je namreč
— pa
debe udi t£
todi tip s
okont ali \ P r: ; da i
s o ■ajati
I tem, da si je mošk je seveda kočljivo že omenjena oba st davnimi i morda zat
nogh t, je tolši q pri .1 igoiil ž: ma se
tako rekoč . .'prašanie. Del inska tipa: prsni in ibirali (krajevno različno) ker je teh slučajno bilo več
; razno tip ;a in po nj lastanku te ;n.ske oneg b
njii
so te prišle lažje do potomstva nego d v drugem času so morda ugajale žei moža in do potomstva; zopet dr.ugje ali
Koliko zaleže okus moškega ... „ jvnjakinjah, pri katerih velja steatopigij • ga posebno negujejo. Za naše pojme
ica laliko tako daleč nazaj, da mc •moda glede debelosti jako sta slikala skoro le tolste že
. to tudi se še tega okusu /o tud ne jamčijo posebno
aln
enkr:
tipE
moški
Grm tako zadn Evropi j ziana, ki Vohče ! rabiti
Ce
žensk ustrezal razumljiv nikakor i znano, d; je tolšča In tudi p posebn nasadil kamel) moral okretni 1
Zdi se, da mor jpiti i pri širokotel,. ski tip vezan boli na ozkotelesr
Ob koncu današnjega kramli^. išujte, zakaj se znanost bavi tud Znanost je pač taka čudna cvetk ij
prekomerno reje ' Rubens o> v tli povrnemo k norm: med belci vsel i in zahtevam nara-i ivoslovnega stališča obilno, da niti n trebuhu in v
— ------------ Tako vidimi
Hotentotkah in Qrmovniakih j priljubljeni znak lepote, temveč j<
ni. Bolj verjetno n. pr. ženske s posebn kakor drugih in so b^l Ige. potem jih je s čas ike s širokimi boki in v drugem času ■morda ,moda", vidimo (zadnjični tip) lepoti se nam zdi
-------jti otrok take mat
idločilna. Le pomislimo na leso", ker je bil
tolma.čiti? Ce pomislimo, kako zalite okrogle oblike, bomo pač tipov. Ali bi se m.oglo govoriti tipa, ki mu je bH posebno' všeč, moglo zanikati, če pomislimo na
d
) debeli : nekaki im bilo n so te take z ■ prav pr
Ce ali do . Itd.
ženske
ts
iški pred ikonBinami: modi' več. Drugje prišle lažje elikimi pr^.. . Hoteirtotkah zraziti znak lepote, dvraten — saj štrli s na nji. Pa tudi v dobo Rubensa in Tito devi-za one dobe. smislu s 'm e m o
tud ak pogi
pod
iti.
kožo narodi če bi
ste
neJka
e j (
veči arav
lemu ženskemu tipu, se sp kakor največ; ta ie pač ve. Vseh ostalih tipov je znatno a. Tako je znano, da velilke i^ ne za zadostno dojenje lastnega oti bokih debele ženske ne rode -poseb da narava sama pomaga pri izbiri tele; 5 tako; pri steatopigiji ne gre nan tolšča, ki je prerasla zadnjične m ane in tekočine (podobno kakor n pu.ščavi, kjer bi v dolgih glad'
-loga h loma : : na .d
ug način
tu e m konstit
tičnem sm._— . pojave v določ človek ne misl tičen pomen, ti
šteti tipi pri o z k o t iciiski o tipih ži temi stvai človeškega
lagala. Mošk skega te
irraiimo, da je vedno najbolj 3 manj, kar je in debele prsi ika. Dalje je 10 lahko, ,ker 5nih tipov, ireč le za išice . pr, nih pa
in se grba dobah istali
žei ile<
tip.
mskega .telesa bi p mi, ali'
- - — - ------ , —uma, d
dela. Rada spoznava, išče zvez, sk !d (sistem). Ali ima to, prvotno čisto ;bitno praktično uporabnost, k.
Morda je
n a ■ okon-
more vedno pokazati le bodočnost. De
. isil le to-le: ne 1 to kak praktičen smisel? le vprašuje vedno po prak-i razložiti, spraviti naravne anstveno delo, pri katerem i morda vendar kak prak-itikrat ie že bilo tako.
250
KNJIŽEVNOST IN UMETNOST
M KRLE2A;. V A G O N I J I. D R A M A V DVEH DEJANJIH. Od dram, ki iih je vprizorilo naše gledališče zadnja leti?, in ki jih-je gledališka uprava napovedala za letošnjo sezono, so gotovo med,najbolj sodobnimi, a tudi med najbolj učinkovitimi diaine iz Krleževe trilogije o „Glembajevih". Iz tega cikla sta lansko leto prisU na naš oder „Gospoda Glembajevi" in „Leda", letos „V agoniji , Ta tri dela sicer ne tvorijo ritmične enote, podrejene nekemu višjemu redu, vendar so povezana po tendenci istotako kakor -po svoji notranji oblrki.	., ' i . n ■ i - i ■ Krležo smatrajo- za največjega jugoslovanskega „umetmka- besede . .1 rivlacrost in sila njegove umetnosti je zla.sti. v sposobnosti, da z nekoliko besedanii .vzbuja v človeku .nairaznovrstnejša občutja, čisto instimktivno, predvsem z zvokom in pestrostjo svoje besede. Te besede so težke, udarne in se gromadijo druga vrh druge, da zgrabijo čitatelja (gledalca) in ga potegneje za seboj. Njegove prispodobe In simbolični prikazi, so moCiii toda skoraj prepogost,, tako da često zatemnjujeio s svojo zgoco eruptiv-nostjo idejno .plat dela. Vobče se Krleža bolj odliikuje v plastiki prikazovanja nego. v
ideolo^fa^precmmsti	posrečena dela lahko štejemo-gotovO «sta, kjer. razčlenjuje
i-n razgalja sodo-bno družbo ter prikazuje njeno .propadanje. Ker kakor omenjeno — polaga več paž-nje na efekt kakor na idejno točnost, je nedvomno drama tista umetniška oblika, kjer se njegov stil in njegova dikcija najbolje uveljavita. Vidrami se osredotoči vsa njegova süa in ekspanziviiost njegove bogate, elementarne dusevnosti v analitičnih samogovorih in dialogih (dvogovorih). Analitični dialog je gotovo najpnklad-ncjša oblika, po kateri pisatelj --seznanja čitatelje in gledalce s svojimi osebami m iunaki ter z njihovim odnosom do okolice in do življenja. S tega vidika je glede na zasnovo in celotno .dikcijo drama „V agoniji" naravnost raojslrsko delo: gledalca zadržuje v nezmanjšani napetosti od početka do konca, dasi nastopajo pravzaprav samo tri osebe, kajti manjši .dve vlogi S'ta za psihološki učinek skoro brezpomembni ter zna-čita samo odersko spopolnitev.	■ ■
V agoniii" prikazuje pisatelj propadanje tistega dela hrvatske (a tudi splošno evropske) aružabne plasti, ki je danes v razkroju, v agoniii, to je plemstvo kot predstavnik zadiij.li ostankov levdaistva m velemcšcanstvo kot tista družabna plast,- ki jo je
-	ustvaril procvit kapitalizma, a jc danes v razpadu prav vsled propadanja, te gospodarske oblike. Obe ti dve družabni plast, sta .danes žapisaini smrti po nujnosti razvoja.-'lo ie „V agoniii- prav določno naznačeno, kajti v nji m enkratne osebne knv-de, temveč vzrok tragičnim dogodkom in kata-strofi je prikazan kot posledica zunanjega razvoja, povezanosti oseb z ostalimi življenjskimi nujnostmi, ki gibljejo, družbo ter povzročajo višek in propast posameznih njenih plasti ter neizprosno posegajo v življenje posameznikov kot predstaviteliev teh -plasti. Tako je baron Lenbach, pijanec m propalica, ki pusti, da ga vzdržuje žena Lavra z delom svojih rok, povsem določno prikazan kot proidukt svojega o,kolja tar je njegova propast — naposled se ustreli — samo nujna posledica razvoja zuiu njih dogodkov, ki so njega prav kot predstavnika te družabne plasti 'Upropasitili in no-traiije zlomili že davno .prej. predno je bil mrtev. Kot avstri-jško-
-	ogrski častnik in hrvatski madžaron bi se vzdržal na površju vsaj zunanje, četudi je bila njegova notranja, moralna kvaliteta že tedaj manjvredna, vendar ne v taki men, da bi ga njegova družba ne priznala kot svojega polnovrednega člana. Z razpadom Avstrije pa je izEU-b-l tla pod nogami, ni se mogel-odtrgati od tal, kjer ie bil zakoreninjen, postal je madžarski vohun in bil obsojen na triletno ječo. To ga popolnoma uniči in ko drži
^ posiednjikrat svojo častm-šk-o obleko v rojii: zbogom na veke, dragi mrtvec! — se .poslavlja v- resnici tudi od svojega življenja. -Kajti poslej je njegovo življenje nevredno človeka: kvarta; pijančuje, izmozgava svojo ženo, ki mora za njim plačevati „častne dolgove" jo muči z bedastim in nadutim govoričenjem alkoholika, ki se ziblje sedaj v višjih-sferah konjeniškega častnika in aristokrata, sedaj pada v klaverno vlogo prosjaka in odpuščenega kaznjenca. NajbednejšO- vlogo igra v trenutkih, ko izsiljuje iz svoje žene denar. Njegova smrt učinkuje kot nekaj - neposrednega, nepričakovanega, dasi grozi -neprestano s samomorom, a oči-vidno tega niti sam ne jemlje resno, saj še trenutek prei razmišlja, da bo preživel večer pri vinu s svojimi prijatelji.
Pozitivna ösebnost v tej drami je Lenbachova žena Lavra, katere pojava je do posledniega trenutka nevsiljivo simpatična. Njeno zadržanje napram soprogu je diskretno in fino, n-j-eno obnašanje je naravno usmerjeno brez gosposko-iz-unietničene finosti in potvorje-nost. Ko ji njen mož grozi, -da se bo ustrelil, sledi ona svoji notranji imp-hrzivni težnji, porojeni iz dolgotrajnega trpljenja, -ter brez navidezne zgrozitve in olepšavajija prizna: to bii bilo za oba najbolje. Morebiti je ta izjava hladna in brezčutna, toda pomisliti je treba, da je bil njen odnos do moža koiivencijonatoa laž, njen zakon gola foirmalnost, da je moža, s katerim so jo poročili, ker je bil „ugledna -partija", zamrzela takoj po poroki, ko je zvedela, kako okrutno je ravnal z- žensko, ki ni pripadala njegovi družabni plasti, takrat, ko je zvedel, da je ž njim noseča. Lavra spozna
251
štovanra"'	""	začutila v sebi gnus mesto spo-
V odnosu med oliema zalioncema jasno odseva propadanje razreda, s kateiim se pogrezajo tdđ,_njegove ir,štitudje kot zunanje oblike. In to pride v drami oMto X iz!
pleksrli, a v zakomii je rcKulirano samo telesno stanje. Ljudje v resnici žive med seboj samo v fiziciie-m odnosu, ali to je samo odraz globokih notranjih teženj. Ves juridični zenitbenopravni kompleiks je T)atriarhalni nesmisel" Doč
im se Lavrin mož ne more vživeti v iiQve spremenjene razmere katere je pri' nesel prevrat tudi njegovi družini, ona poigumno najde novih eksistenčnih možnosti-postane š.vilja in odpre modni salon. To .priča o njeni življenjski sili, o volji TsS ljenju po sreči, ki zadobiva konkreten smoter v njeni ljubezni do advokata Ivana Kri-zovca, ki nastopa kot tretja glavna oseba v tej drami. Doktor Križovec je pravi tip velemestnega advokata: zunanje uglajen, dobro oblečen in dobrih manir, toda notranje prazen m brez ciivstev, popolnoma amoralen in do skrajnosti zintelektualiziran zapadnoevropski civihziranec - skratka človek, kakršnega ustvarja neozdravljivo bolna zapadnoevropska družba. Lavra mu je tri leta vdana do saniopozabe- zato in ker je v nekem pogledu kljub dvanajstletnemu zakonu skoro popolnoma naivna, ga ne pregleda m ne .spozna njegove notranje praznote. On jo je zamamil s svojo dialektično spretnostjo, s svojim fmim nastopom — in tako so postali razgovori ž njim ujegove cvetice njegove knjige, nj'egovi obiski nepogrešljiva nujnost njenega življenja. Zato sedaj, ko ji prav njegov brezdušni, advokatski način razpravljanja pričenja presedati, nima moči, da bi pogledala resnici v obraz takoj, dasi začuti .instinktivno, da se bliža konec tej Iju-Prnatelj Ivan Križovec zapušča nepriklicno, da se oddaljuje od nje kakor ivit r	'"ja kakor nekdaj, ko še prihaja on sam in njegovo
cvetje Lavra vendarle določno čuti, da se bliža konec. Njegovo obnašanje izdaja
kofViJ ^n r '	"	Križovec še vedno p^d njo
kot olj, po katerem je hrepenela, pa ob svoi.i .najtežji url spregledala kdo je Križovec- m ■kaj_ more pričakovati, od njega. Ko je po moživem saZ-moru do smrti izmučena vsled posledic, ki jih je ta samomor prinesel neizogibno L?« "h"" H i"'	'"S''" J"''?"® od svojega prijatelja, ki ji celo uro govori o
"	"odrilnega pogleda, niti besede
o meni situacjji o njem bodočnosti, o njenem razpoloženju o živem človeku, ki nima n.kogar na svetu razen njega, ki čaka na njegovo besedo kakor na rešilno bilko Tetaj S^JI^ifC^I" ^»ot»	življenja, spozna, da je bila zamena, po kateri ie hre^
uf v Lni™ h-.f	T'" I"''""«"'' «resničiti, brez vrednosti: brezdušen advokat
ni v svojejii bistvu nic več vreden kot propal plemič. To spoznanje jo notranie zlomi' pred njo zazeva praznota iz katere si poišče rešitev in izhod v smrti.
1	l'ttt izrazit tip današnje ženske v najboljšem smislu: je .pri
no snmnnh^v " f	Po^a življenjske sile in zdrave težnj
j? iSiSrSega Tazred^	""""""	"
Dramo vprizarjajo v režiji ,dr. Gavelle, čigar inteligenca se očituje zlasti v samo-
d^l^ntt-rnfceZtnf	^	^ -
V vlogo Lavre se je poglobila z resničnim razumevanjem Mira Danilova Vlos-a le težka ker zahteva od igralke, da izkleše enoten značaj, ki ohranja svoje bistvo do konca. V tem ,primeru je to zahtevalo precejšnje poglobitve, ker razplet dogodkov postavlja Lavro v tako kočljive situacije, da bi bila kreacija kaj hitro -manj enotna,"ko bi je Igralka popolnoma ne doumela. Tudi Sancin se je vživel v vlogo degeneriranega Lenbacha m je zlasti dobro pogodil menjavanje med izbruhi aristokratske samozavesti m lakajskim moledovanjem. Qregorüiov Križovec je to, kar mora biti po njegovi karakteristiki: o.n ostaja navzven dovršeno takten, pasivno superloren do konca Noben izbruh narav-ne, mestoma močno eruptivne partnerice ga ne spravi iz ravnotežja. -Vobce predstavlja vsa igra z okvirom vred resnično harmonično celoto.
AhgelaVodetova
Po™^' služkinje. Mohoirjeva knjižnica,59. Založila Družba sv. Mohorja v Celju. 1933. Str. 128
A u .l"»®	W^fa H us, je bilo še do nedavnega časa povsem neznano.
A bolj m bolj često se je začelo pojavljati v javnosti, zlasti v našem najboljšem družinskem listu Mladiki. Sxpisi Mare Husove pa niso bili spočetka niti najmanj podobni obi-cajnirn prvencem pisateljev in pisateljic. Nič ni bilo sentimentalnosti in mehkobne .oslad-nosti m solzavosti v njih. Kar koj so te črtice in novele stopile sveže in is trdimi koraki na plan. Kar koj so bili skalnati ko kraška tla, domača tla Mare Husove. Jezik je bil krepak jasen in ojocen; .i>omen besed se ni krotovičil po vijugastih ovinkih. Kamen je bil kamen m nebo - nebo - in nič sanj ne spredaj ne zadaj. Čutiti je bilo že koj
262
prl-ie le
v začetku, da Mara Husova ne pisari, ampak pi-sateliiije; da ne besedici, marveč govori; da ne govori v zabavo in za prazen nič, ampak da je v niei umetnost in da ie Husova izares rojena pisateljica. Ona sama pravi, da ii je „umetnost poglavitni smoter njenega življenja". — Vse to obču-f.mo, ko beremo njeno prvo knjig o, ki je izšla letos v Mohorjevi knjižnici, ko se poglobimo v ..Njene službe". „Njene službe" so pač po zasnovi original v slovenski literaturi. Boja služ-•kiinj z življenjem ni — kolikor vem— še nihče opisal v leposlovnem pomenu. Prizna.ti je treba, da ie bilo opisovanje življenja služkinje kaj težavno, predvsem zato, ker je tu tako ozka .meja med pravim- umetniškim tonom in med tonom žurnalistike. Zdaj zdaj, si človek misli, bo vse žurna-listicno, bo kar adrknilo v preteklost. Pa se zaiskri stavek, se zableste nove misli in že je vsa tvorba na višji stopnji. Prepričani smo, da bo pričujoča „Povest služkinje" našla nuiogo čitateljic in čitate-liev. Jasno in odkrito so razodete rane naših tako zvanih nižjih slojev, naših tako zvanih „narodni dam" in na drugi strani — naših „gospodov", ki jim ie služkinja samo nižje bitje — sužnja. Prav je, da imamo tako knjigo. Čestitamo pisateljici j,, založnici, da je iz.^Sla. V Mari Husovi pa vidimo pisateljico, ki pričakujemo od nje še mnogo del!	Marija Kmetova
SINCLAIR LEWIS: ANA VtCKERS. Sinclair Lewis je eden «laibolj znanih ameriških pisateljev, a ena najboljših njegovih knjig ije „Ann Vickers", ki je izšla istočasno z ameriškim originalom v dvajse'th prevodih po vsem svetu. Pri nas jo je izdala znana založba Nolit v Beogradu v srbolirvaščinl.
Pisatelj prikazuje razvoj mešcan.ske£a dekleta, čigar prva mladost poteka v tesnem ozračju malega ameriškega mesta, a pride pozneje pod vplivom razmer v veletok ameriškega javnega življenja. Postane ugledna žena, vpoštevana javna delavka — kljub temu, da vseskozi ne opazimo na njej nobene tistih potez, ki so včasih pri ženskah te vrste odvratne, a jim dajejo zlasti moški pisatelji radi pretiran povdarek. Ana nasprotno že kot mala deklica pokaže vse „pristno" ženske lastnosti, bodisi dobre ali slabe. Tudi „prva ljubezen" petnajstletne je značilna čisto v ženskem smislu: všeč ji je fant, ki sicer ne spada v družbo njenega razreda — njen oče je profesor, njegov pa rokodelec — toda ker kaže v vsakem ipogledu toliko premoči nad svojimi gosposkimi vrstniki, vidi deklica v njem ideal moža, od katerega instinktivno zahteva nadmoč (superiornost) in samozavest. Ta njena poteza je značilna pri vseh njenih poznejših odnosih do moških? in pisatelj pravi: „V resnici, Ana je bila s petnajstimi leti v bistvu ista kot s štirideset iTnl."
Po neizogibni prevari prve ljubezni sklene, da hoče „postati nekaj", in po očetovi smrti zapusti sedemnajstletna svoje rodno mesto, da se všola v ženski kolegij. Tu dozori v njej sklep za bodočnost: ..Hočem se posvetiti takemu delu, ki bo koristilo človeštvu. Hočem postati nekaj, s čimer bom vplivala na druge — ne vem še zagotovo kaj. Morda misijonarka? Morda zdravnica? Morda bom delala v Settlement-Housu?" (= neke vrste zavetišče za vse one, ki so potrebni zaščite.)
Življenje v kolegiju jI prinaša novih spoznani, dasi živi v zavodu daleč od realnega življenja. Značilen je njen doživljaj z najbolj simpatičnim profesorjem kolegija; delata skupne izlete, razgovarjata se o življenjskih problemih, a ko nekoč zakipi v njem mladost, se mu ona odreče. Odbil jo je divji način njegovega zavojevanja. ki ni ustrezal njenim predstavam. Njegov odgovor -je karakterističen za prevaranega moža; „Vi ste biološki monstrum — vi kakor vsa dekleta v zavodu. Biološki nestvor — to je takozvana dobro vzgojena ameriška žena!" Njeno čuvstvo do njega polagoma ugasne In se pretvori v močno težnjo po udejstvovanjn na socijalnem polju: subHmiranje spolnega nagona v socijalno aktivnost — kakor pri toliko drugih ženah!
Skoro boli zanimiva kot njeno intimno življenje — dasi vseskozi značilno in svojstveno — je njena borba za osebno uveljavljenje v življenju, za pravice žene in pozneje za pravice in podvig najbednejšlh.
Zlasti zanimivo za ženske čitatelje bo gotovo ono razdobje v Aninem življenju, ko se ie borila za žensko politično enakopravnost. To je bilo zadnja leta pred vojno. Ana postane organizatorka v njujorškem glavnem stanu sufražetk, od tu pa jo je poslalo vodstvo v Ohio v Klatburne. Dočim se v velikih mestih najde dosti mož, ki imajo umevanje in smisel za napredek v njegovem bistvu, ki je v tem. da zajame vse življe-
253
nie, torei tudi življenje žene, je v tesnolji malega mesta le malo takih, ki bi se povzpeli do resnično progresivnega gledižča na življenje. To so morale okušati tudi organizatorke volilnega glavnega stana v Klatbnrnu. Lokalni listi so iih siiiešili na vse načine, moški so jih hodili gledat kot nekake nestvore. In vendar so bila to povečini lepa mlada dekleta, z edino najiako, da so jim manjkali tradicijonalni maiomeščnskl predsodki o življenju žene in njenih večno nespremenljivih nalogah. Prišle so v navzkrižje z meščani in včasih tudi s policijo, le študentje so bili na njihovi strani. Nekoč so sedele 14 dni v zaporu — od tedaj se jih je prijelo ime „četa z okovi". Za pravi ženski nestvor pa ie veljala tajnica, starejšii neomožena žena, ki v resnici ni imela mikavne zunanjosti, a tudi ne mikavnih lastnosti v običajnem pomenu. Bila je pa ženska prepogurana, iirezirala je avtoriteto in če je spoznala, da je nekdo izvršil kako ko-ruptrio dejanje, mu je napovedala brezobzirno borbo, -pa naj je bil urizadeti kdorkoli. Zato so ji nadeli ime „boj.na sekira". Sodba, ki jo ob taki priliki napravijo moški o ženski, je zadela tudi njo; govorili so, da je postala zato sufražetka, ker ni mogla dobiti moža: da je v resnici stremela za nečem, a da to ni bila volilna pravica. Ana: pa, dasi mlađa, je vendar spoznala, da bo žena, „tudi če bi bila poročena in mati desetih otrok, ostala enako borbena, enako lačna in žejna pravice,"
„Četo z okovi" so napadali vsi, tudi ženske, zlasti omožene. Usti so jih smešili, potvarjall interwieve ž njimi, one pa so neustrašeno razvijale aktivnost, ki je za naše razmere naravnost nerazumljiva: agitirale so povsod, kjer se iim je nudila priložnost, govorile javno na cestnih vogalih, pred cerkvami: pisale so članke, brošure; širile letake — skratka: delale so noč in dan. Tako je vztrajala Ann več let, dokler je ni prenaporno delo utrudilo. Vrnila se je v New York, kjer ie postala socijalna delavka v nekem Settlementu. Tu se ji odpre ccla vrsta živlieniskih problemov, tu spozna ljudi, ki prihajajo „iz dna"; zlasti pa ima odprte oči in srce za bedo današnje žene, ki jo spoznava v vseh oblikah in odt«nkih. Ogorčena je nad nedoslednostjo družbe, ki zahteva od matere, da rodi otroke, a gleda hladno in brezbrižno, ko ti otroci umirajo v nboštvu. Razmišlja o problemu nezakonske matere in njenega otroka, njunem položaju v družbi — skratka: z razumevanjem in spoznanjem sodoživlja vse probleme, ki so združili današnje žene v skupno fronto.
Pisatelj poskrbi, da je doživljanje teh vprašanj čimbolj živo in učinkovito, zato se ne omeji samo na opazovanja glavne osebe v njenem delokrogu, temveč postavi njo samo pred najbolj pereči problem: po kratki, a resnični in gorki ljubezni' se začuti mater — a obenem z vzklitjem svojevrstne, elementarne, nagonske sreče, ki jo more vzbuditi v ženi samo materinstvo, vstane v njej drug občutek: strah za lastno in otro^ kovo eksistenco — naistra,šnejši dilema, ki razdvaja današnjo mater. V Ani zmaga strah, odreče se otroku. Posebnega mojstra se pokaže pisatelj, ko slika duševno razdvojenost naravne žene, ki se mora radi hipokrizije družbe odreči svoji najelementar-neiši pravici: kako se bori v svoji duši za svojega otroka, ga neguje v duliu, ga kliče s sladkimi imeni; še mnogo pozneje se zasači, kako se v postelji pogovarja s svojo nerojeno hčerko.
V svojem socijalnem delu pride Ana pogosto v stik z odpuščenimi kaznjenkami in po njih do spoznanja, da kaznilnice po vsem njihovem bistvu niso tako, urejene, da bi dosezale to, kar bi moral biti njihov namen: poboljšanje kaiiznjenccv. V svoji neumorni težnji, z vseimj svojimi močmi pomagati tistim, ki so pomoči najbolj potrebni, gre znova ' študirat in sicer penologiio (nauk o kaznovanju), nakar se skuša poglobiti v življenje kaznjencev s praktičnim delom med njimi, ne samo z ogledovanjem kaznilnic, kjer takim nepoklicanim reformatorjem pokažejo sapio toliko, kolikor je treba, da jim zabrišejo oči. Ana vstopi kot paziteliica v najbolj zloglasno žensko kaznilnico v Ameriki. Tu znova spoznava bedo žen ter strašen vpliv. ,ki ga pušča to ozračje krivice in hinav-ščine na človeku.. Ko se vrne po dveh letih v „svobodo" v New York, skiiäa pokazati svetu krivično ureditev v zavodu, zlasti pa nečloveško postopanje vodstva s kažnjen- ■ kami, A ko naleti povsod na gluha ušesa — noben li.st noče .sprejeti njenega poročila — prične spoznavati, da je vir zla v" celotnem družabnem sistemu. Vendar ne obupa, temveč sklene v svojem optimizmu in smislu za spontano aktivnost kljub vsemu .še nadalje delati na tem polju. Postane upravnica ženske poboliševalnice, ki jo imenuje „Dom dela". Vsem nesrečnicam, ki pridejo v njeno varstvo, iioče potom dela pokazati pravo pot v življenje. Vzgaja jih in poučuje, odpre iim tečaje, da se spopolnijo v svojem prvotnem poklicnem znanju. Kmalu postane njen „dom" vzor. drugim tovrstnim zavodom. Anin ugled raste v ameriški družbi, neka univerza ii podeli častni doktorat. —
Pisatelj ie zajel v tej knjigi celoten razvoj zadnje ženske generacije od leta 1912. do leta 1933.: močni razmah žen v .intelektualnih poklicih, borbo žen za politično enakopravnost, borbo za vpliv na vse javne u.stanovc in predstavništva. Njegova junakinja Ana, kot tipična predstavnica sodobne ameriške žene, doseže vse, za čemer je stremela žena njene generacije, spopolnjuje svoje mesto tako, kakor bi ga mogel le najsposobnejši moški — morda prav to mesto še bolje, kaiti močno raizviti materinski čut daje obeležje vsemu njenemu delu.
254
]ii vendar ü vsi uspehi v njenem delokrogu, vse priznanje od strani najbolj poštenih ljudi ne spopolnijo življenja. Kljub neprestani zaposlenosti ne more — a si tudi ne poskuša — iitajiti .svoie .močne iti ■vztraijne težnje ipo ljubezni do moza in do otrojka. Gotovo je za duševno visoko stojeSo žensko težje najti primernega partnerja to cuti tudi Ana, ki pri tem iskanju naleti na može, ki so vsaj v nekaterih pogledih mail] vredni kot ona sama. A kdor pozfia žensko naravo, ve. da zahteva ženska od moza ■predvsem takih lastnosti, da ga more radi njih spoštovati, in ceniti. Zato je umevno, da je duševno manj razviti ženski lažje dobiti moža kot inteligentnejši. V tem^ dejstvu je gotovo treba iskati tragiko marsikatere današnje intelektualke. Kajti znanje m javno delo nikakor ne zamori v ženski njenih prirodnih čuvstev in teženj, marveč jih lahko samo poglobi in poplemeniti. Zato pa ne išče v svojem partnerju samo samca m red-nika, temveč mnogo več. Takega moža pa je težje najti:
Sinclair Lewis lepo razvije ta problem v zadnjem poglavju .svoje knjige. Ko se sreča Ana z možem, ki ga ceni, ki ima vero vanj, ki ga smatra za superiornega, tedaj pokaže, da je ženska v vsem svojem bistvu; njegova postane brez pridržka, z vso dušo in ga ne zapusti niti potem, ko ga njegova družba deklasira in obsodi radi prestopka, na kakoršnih ona bazira in kakoršni tvorijo bistvo njenega sistema. Na_sprofno: Ana zapusti svojo lepo družabno pozicijo in mu sledi v daljnje kraje, kjer hočeta skupaj delati na farmi- „Ti in Tvoj otrok sta me povedla iz ječe ambicije, iz jece slavohlepja, iz jece samega sebe." ' • .	■
To knjigo bi morale prečitati vse žene, ki se žaiiiniajo za javna vprašanja, a tudi moški hi se marsičesa naučili iz nje. Kajti .potrebno je, da se začno vsi zavedati važnosti tako zvanega ženskega problema, ki posega v vseh podrobnostih v strukturo današnie družbe in se ne da odpraviti s sveta niti s smešenjem, niti z omalovaževanjem', niti s fašističnimi ukrepi, -tem^več mora iti neizbežno svojo pot vzporedno z razvojem. Da je problem vreden razmišljanja, je «ajbolie dokazal Sinclair Lews, ki se mu je 'kat pisatelju svetomieiga slovesa videl ta problem vreden ni dovolj, važen da ga po svoije — v obliki omotnine ^ predoči svetu. Morda bo ta knjjga vsaj nekoliko pripomogla, da bodo nekateri začeli drugače «ledati na eno najvažnejših sodobnih vprašanj. Saj «h je tako mnogo med nami, ki jim lastna uvidevnost m spoznanje ne zadostujeta, temveč jih mora potrditi kaka priznana velicin-
Angela Vodetc
OBZORNIK
VOLrrVE v delavsko zbornico in ZENE. Dne 22. oiktohra so se po sedmih Jetih zopet vršile volitve v Delavsko zbornico.	__
Delavska zbornica je tista zakonita socijalna ustanova, ki ima nalögo scititi delavce in nameščence v matcrijalnem in pravTiem pogledu. V ta namen mora raziskovati pogoje v industrijskih, obrtnih, prometnih in trgovskih podjetjih, kakor tudi v privatnih gospodinjstvih, ki zaposlujejo hišne posle. V primerih spora ah nesijorazumljenia posredujejo zastopniki Delavske zbornice v prilog prizadetega delojemalca ter je njihova naloga, da dosežejo čim več ugodnosti za svojega varovanca. Delavska zbornica ima, ali bi vsaj morala imeti tudi možnost, da v primerih potrebe na podlagi svojih raz-iskavanj in dognanj stavlia predloge in zahteve za izboljšanje delovnih in življenjskih pogojev zavarovanega delavstva in meščanstva. Kot zaščitna delavska institucija ima tudi vpliv na socijalno-politično in delavsko varstveno zakonodajo; ta vpliv je seveda rclatiiven in ie tem vočji, čimbolj demokratično ustavo ima kaka država. Borba za skrajšanie delovnega časa, proti zniževanju mezd, proti vsakovrstnemu izkoriščanju od strani delodajalca, proti brezposelnosti, vse to spada v delokrog delavske zbornice.
Iz vsega tega ie razvidno, da ie delavska zbornica za tiste, ki jih zastopa, vse-kako pomembna inštitucija, in da je tudi v današnjih časih kolikor toMko važno kaJtšne zastopnike imaio zavarovanci delavske zbornice. Te zastopnike pošiljajo v delavsko zbornico delavci in nameščenca po svojih strokovnih organizacijah. Pravico voliti imajo vsi delavci- in nameščenci brez razlike spola, ki so do dneva razpisa volitev zavarovani .proti bolezni pri ustanovah za zakonsko obvezno zavarovanje delavcev na podlagi stanja prijave na dan volilnega razpisa in plačujejo za delavsko zboniico odrejeno do-klado. (Ta je vključena dajatvam za bohn.ško zavarovanje.)
Pri' letošnjih volitvah so nastopile naše tradicijonalne tri skupine, ki se ze od nekdai dele po političnem prepričanju in ki so ostale nespremenjene v bistvu svojih teženj in svojega svetovnega nazora. Socijalisti z rdečo barvo glasovnice so zastopali neodvisne strokovne organizacije, združene v Strokovni komisiji in v Zvezi privatnih nameščencev Jugoslavije, ki sta pozivali delavce v enotno ironto za skupno borbo proti fašizmu; kot konkreten cilj dela v delavski zbornici sta navajali starostno zavarovanje in pravo zavarovanje za čas brezposelnosti. Narodni socialisti se združujejo v Narodni strokovni zvezi in Zvezi društev piivatnih nameščencev. Njihov program stremi „za
265
pr^^^i™"?« na podlagi lojalnega in enakopravnega sodelovanja med vi^W	katoliškega svetovnega nabora so «Irufe^v JugoTo-
Jlavte Nifho™ ZZlU Slrokovni zvezi privatnih in trgovskih nameščencev Jugo-äih načeL stremljenje le pravična ureditev gospodarstva na podlagi krščL-
Nas kot ženske zanima gotovo predvisem vprašanje, kako so volile in kako so se zadržale ženske .pri teh volitvah. Pred volitvami je bilo videti da zanimaiie zlSti med
" ti, ! ,, s^zkrn so se zavedale svoie pravice in .dolžnosti zlasti tiste ki so
?afgite r kakor le'SriÄ'f	'fanf boli
Äb fänskft vnli« h 'fVn^,	prav lepa eelo
I- i! ■	(Tocni podatki v lem trenutku še niso objavljeni) Neki član
^ zbsttTeX^w'' pripovedoval svoje vtise z volišča, ki so prav zS m"Vi. Opa.oval je zlasti ženske, fa so prihajale na volišče, in pravi, .da so prihajale nairazlični^išp v"''	f	"	obnSal tako to? ^ vrle
m§mmmmmm
rajo kot j^odrejeno. nevedno v vprašanjih politike, javnega živSa sSiSSe
ženska udruženja v hitlerjevi nemčiji Ko se'if'v Nemci,i uveljavila Hitlerjeva vlada in so ves družabni red izjednačevalno usmeril so se tudi stanovske ženske organizacije priključile -------- ' ".wcevamo usmenu, sc
pot pa so šla društva s posebnimi kulturnimi in v Ženski Savez. Fašistične Nemke so takoj
r jv r'—^"v . , vmud in au ves uruzaoni rea izjednačevalnn usmprili cn Wt pa so ^drušK^f	priključile novim strokovnim StoženZ D ugo
posebnim, kulturnimi in socialnim, smotri, ki so bila včlanjena v Ženski Savez. Fasistične Nemke so takoj ustanovile tzv. Nemško žensko fronto ter povabile tud, Savez, naj se jim pridruži.. Pri tem so stavile ttle Soge 1. brezpogojna podrejenost voditelju nar. socialistov
..	vnuiieiju nar. socialistov:
i priznanje nalog, katere nalaga nar. soc. država ženam-
3.	odstranitev nearijskih članic iz predsedstva-
4.	volitev nar. soc. žen na odlična mesta v organizacijah
illgiiseii^
rnrnmmm^^
mmmmmrnm
256
VSEBINA 11. ŠTEVILKE
ANGELA VODETOVA: PRED NOVIMI VIDIKI ILKA VASTETOVA: LETA 1831 P. HOCEVARJEVA: „EDINSTVO SLOVANSKIH 2EN" I. ŠINKOVCEVA: POLOŽAJ NASIH IZSELJENK DR. B. K. SKERLJ: O ŽENSKIH TIPIH KNJIŽEVNOST IN UMETNOST: M. Krleža: V Agonij! (Ansela Vodetova) — Mara Hus: Njene službe (Marila Kmetova) — Siaclair Lewis: Ana Vickers (Angela Vodetova) OBZORNIK: Volitve v Delavsko zbornico in žene — Ženska »druženja v Hitlerjev! Nemčiji — Tudi na Češkoslovaškem groze poročenim uradnicam PRILOGE: Naš dom — Modna priloga — Krojna pota — Ročna dela
Zeotkl Svet izhala vuk mesec v LjubilanL Letna niroSalna Din 64*—. polletna Din 32*—, Žetrttetaa DI« H'—, za U.S. A.DoL2-—, za Avstrijo Sch. Id—. ps«^ Inozemstvo DtoSS.
Posamezna štev. 6 Din. Uredolštvs In «prava t Tavčarjevi uIlcl 12/11. — Izdaja Konzorcij „Ženski Svet" v Ljubljani. Za konzorcij in uredništvo odgovorna Marica Bartolova. Tiskali J. Blasnika nasi.. Univerzitetna tis.kama in Ittoirafija d. d. v Llubliani. Ođ?ovoren L. MlktiS.
Opozorilo čitatelji cam!
ženska založba Belo-modra knjižnica v Ljubljani nadaljuje svoje delo ikljub težkim časom, katere preživljamo. Veruje in zaupa našim ženam, da jo bodo podpirale do skrajnega. Pravkar poživlja na subslkripcijo. izdajati namerava v zbirki „Slovenske pisateljice" najboljša dela starejših in novejših slovenskih pisateljic v vezani in nevezaui oblifci izbranih spisov in antotogij. Posamezne knjige bodo opremljene s slikami pisateljic, kritičnimi uvodi in kronološkimi pregledi vsega njihovega objavljenega in neobjavljenega gradiva ter vse dotedanje literature o njih.
Kot prva knjiga te zbirke izide „I z b r a n o d e 1 o Vide J e r a i e v e" v izdaji prof. Al_arie 13oršn ikove". Knjiga bo obsegala na 140 straneh poleg izbora iz pesmi, ki jih je pesnica objavHa v revijah in zbirkah 1. 1908. in 1. 192)., tudi nekaj doslej še neobjavljenega gradiva.
Cena broširani knjigi v predplačilu Din 34,— kasneje Din 36,— vezani „ „ „	„ 42.— „ „ 44.—
NadaJje pripravlja založba izbrane spise Marije Kmetove v kritični izdaji prof. Silve Trdinove.
Vs^ko leto izide ena knjiga.
Vabimo, da pošljejo vse one, ki bi imele voljo naročiti se na vse zbirke, brez-obvezno prijavo za naročbo v predplačilu v približno ugotovitev števila naročnikov na naslov: Belo-modra knjižnica, Ljubljana, Prečna ulica 2, pritličje.
Založba ima bogato zalogo svojih izdanih knjig. Zato bi bilo primerno, da se zlasti me žene oziramo pri nakupu književnih daril na to založbo. 2e danes opozarjamo na Miklavževo in božično priliko.
Najnovejše -izišlo delo so „Rdeče kamelije" pesmice Dore Grudnove. Na željo dostavi založba svoj cenik. katerega nudi naročnicam Ženskega sveta 10% popusta.
Založba propagira tudi izdajo in prodajo domačih družabnih iger, med drugimi „Pot po Jugoslaviji", „Za soncem", „Literarne četvorke" itd.
Listnica uredništva.
Iv. M.: Ko bi mogli napisati bolj jasno! Razumem, da je za lak položaj baš duševna zmeda značilna, toda pisatelj io mora izraziti tako. da se osrednji občutek vendar prepozna :n se tudi v zmedi čuti logika.
Pod
im© m
looste oblečene, ako kupite svoi zimski plašč, obleko, barhent, flanelo, vsakovrstno blago za perilo pri tvrdki
v ^ _ ___
l»t
R.JVliklauc „PRI ŠKOFU
LJUBLJANA Llnf^arjeva - Medarska ulica, pred Škofij
Ugodne cene I Točna postrežba I ^^
*
SPLOSMO KRZtIHRSTVO
FRflMC KEMK
L]UBL}fltini ŽIDOVSKA UL. 5
dunnjski Iti phriški kroji
HflKUP KOŽ BIVJflCitiE IZDELOVBMl E ÜEPK
IZDELOVflnjE IM PROBnjB VSBKOVRSTriE KOŽUHOVI-HE: PmŠCl, CRPI, OVRRT-lilKI, QflRMITURE, LISICE, BOE ITD. • POPRfIVILH IN SHRfiMBfl KOŽUHOVinE
*
Mi moramo biti poceni,
ker imamo
mnogo kupcev
Mi moramo paziti, da je blago dobro, ker postrezamo tisoče in tisoče l<upcev, ki naročajo naše blago iz naših l<atalogov, po slikah. Ljudje kupujejo blago, če tudi ga niso videli. To zaupanje jc najlepše priznanje našemu delu. In zato polagamo največjo skrb v najvestnejše iz-
_ vrševanje poštnih naročil, zato kontroliramo vsako poštno
pošiljko dvakrat. Mi pazimo na kupce, ker varujemo naš sloves največje trgovske in odpremnetvrdke v Jugoslaviji. Naročite vse kar vam je treba po našem katalogu. Jamčimo vam za pravo kakovost blaga. Zamenjamo ali vrnemo denar, če blago ne ugaja. Ako osebno še nimate kataloga, pišite nam dopisnico. Poslali vam ga bomo takoj brezplačno. In potem se prepričate, da se izplača biti odjemalec največje trgovske in odpremne tvrdke v Jugoslaviji.;
JCastnec i Öhktf