Brzojavni poskusi v prejšnjih časih. Potrebo, važne novi;ce naglo prenesti na 'določeno mesto, so ču¦tili že tudi starodavni predniki. Znano je, da so brzojavili nekaj stoletij pred Kristusom padec mesta Troje v Mali Aziji v evropsko Grčijo 8 pomočjo ognjev, katere so zažgali na vrheh. Edino težavo pri tem brzojavu je tvorilo Egejsko morje med Malo Azijo ter Grško, ker niso skupine otokov enakomerno porazdeljene. Ta način brzojavljanja se je ohranil skozi dolga stoletja, dokler niso znašli koncem 18. stoletja na Francoskem nov način hitrega prenašanja .važnih vesti. Nov brzojav je obstojal iz visokih drogov, na katerih so bW le pritrjene peruti.^ Razne lege peruti so pomenjale črke in na ta način je bil omogočen brzojav od ene postaje do druge. Peruti so prestavljale človeške roke in je preteklo precej časa, predno sd dospela sporočila na; ta način od Sredozemskega morja v Pariz. Vest o izkrcanju \apoleona v zalivu Juan ob južnofrancoski o-bali 1. raarca 1815 je ra-i bila 18 ur, da je do-: spela v Pariz, iz Pariza na Dunaj 21 ur. Ogrski inž. Schmidt Liisy je o*j*avil pred kratkem razpravo, v, kateri popisuje, kako' so brzojavili leta 1589 iz madžarskega gradu Raab ,v Prago s pomočjo luninih žarkov. Praga je bila tedai prestolica cesarja Rudolfa II. Njegove madžarske čete so pri Raabu odločilno potolkle Turke in vojskovodje so hoteli o zmagi kolikor mogoče naglo obvestiti vladarja. Brzojavili so zmagoslavno sporočilo takole: Postavili so že v naprej pripravljena lunina ogledala, v katerih se je lomila lunina svetloba. Zrcalenje luninih žarkov je bilo večmilj daleč vidno. Potrebnih je bilo 12 vmesnih postaj, da so zmagale razdaljo 400 km, kar se je zgodilo tekom par ur, za taiste čase ysekakor nekaj prav posebnega. Na ta na-: čin bi se zamoglo oddajati brzojavke le v mesečnih nočeh in tudi stroški za prenos bi bili tako veliki, da jih' je zmagal lahko samo še cesar. Brzojav s pomočjo lune se je uporabil, kolikor je znano, samo enkrat v zgoraj omenjenem letu.