PRIMORSKI DNEVNIK Cena 400 lir__Leto XXXVII. Št. 103 (10.925) TRST, petek, 1. maja 1981 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Enotnost v boju za delo in mir P OVSOD po svetu, razen v državah, ki jih tlači ena ali druga oblika fašističnega nasilja, proslavljamo danes delovni ljudje v borbenem duhu spomin na žrtve iz Chicaga, ko so v tem največjem ameriškem industrijskem mestu 1. maja 1886 zatrli v krvi delavske manifestacije za 8-urni delavnik. Od tedaj, oziroma od n. internacionale, ki je tri leta pozneje, ob stoletnici francoske revolucije, proglasila 1. maj za mednarodni dan dela, predstavlja la dan sproti obnovljeno obvezo vseh ljudi, ki pošteno živijo od svojega fizičnega in umskega dela, v neuklonljivem prizadevanju za svetovni mir, za ustvarjanje pravičnejših družbenih odnosov, za enakopravnost in bratstvo med ljudmi in narodi sveta. Tudi današnje delavske manifestacije širom po svetu bo torej prevevalo praznično vzdušje, a združeno z borbenim duhom, ki ga ponazarjajo pozdrav z dvignjeno pestjo, rdeči prapori, navdušujoči zvoki »Internacionale*. Dvignjena pest, ki ne pomeni zgolj odpora in upora delovnih ljudi proti zatiranju in izkoriščanju, ampak predvsem voljo po enotnosti in solidar, nosti med njimi za družbeno, politično in zato tudi za »kulturno® emancipacijo. Rdeči prapori, ki ne ponazarjajo le prelite krvi na doslej prehojeni poti, ampak predvsem tovariško ljubezen, ki jih druži v neomahljivi odločnosti, da jo prehodijo do kraja. »Internacionala*. ki je bila posvečena žrtvam krvavega zatrtja pariške komune in proglas «ekspropriacije ekspropriatorjev, vojne proti vojni®. a je postala himna vseh delovnih ljudi, ki naznanja jutrišnji svet bratstva vseh ljudi na svetu. Ta boj delovnih ljudi ne pozna pr emirja, ker um ga ne dovoljujejo še vedno močne sile. nosilke izkoriščevalskih teženj, ki se odražajo v gospodarskih, političnih in celo vojaških pritiskih za nadvlado močnejšega nad šibkejšim v zaskrbljujočih pojavnili oblikah neokolonializma in hegemonizma. Mimo vsake, bolj ali manj znanstveno osnovane ekonomske teorije in razlage, je vsakemu človeku dobre volje in z zdravo pametjo razumljivo, da je pravi vzrok gospodarske krize in vojnih žarišč, ki pretresajo sedanji svet, v- vsiljenih velikili nesorazmerjih v življenjski ravni med družbami, v katerili uspeva kužna klica raz-sipništva in tistimi, kjer še razsaja smrt od lakote. V dobi sredstev javnega obveščanja ni namreč mogoče pričakovati, da bi gospodarsko šibkejši narodi bili pripravljeni prenašati v nedogled izkoriščanje, na katerem razvite industrijske velesile gradijo svoje (sicer majavo) blagostanje. Gospodarska nadvlada in izkoriščanje sta prava vzroka čedalje bolj zaskrbljujočega razširjanja žarišč napetosti na svetu. Indijec, Afričan ali katerikoli prebivalec do nedavna brezobzirno kolonialno izžemanih dežel, ki zato niso krive svoje sedanje gospodarske nerazvitosti ne more neprizadeto gledati na podobe razsipni.štva. ki mu jih posredujeta čedalje bolj razširjeni tisk in televizija. Pogoj za odpravo mednarodnih žarišč napetosti in za perspektivo trajnega miru je torej vzpostavitev pravičnejših in enakopravnih mednarodnih gospodarskih odnosov. »Nov svetovni gospodarski red» je postalo geslo vseh sil, ki se borijo za dejanski mir, za sodelovanje in za bratstvo med ljudmi in narodi. V prvi vrsti so med njimi neuvrščene dežele in države v razvoju, ki predstavljajo veliko večino svetovnega prebivalstva, in pa naprednejši del svetovnega sindikalnega gibanja, kar zagotavlja, da bo tudi to geslo v osredju današnjih množičnih manifestacij. V Italiji sovpada letošnji prvi maj s trenutkom, ko preživlja sindikalna enotnost največje težave odkar je bila ponovno vzpostavljena. Te težave pa po našem mnenju (navzlic instrumentalnim napihovanjem dela sredstev javnega obveščanja) niso odraz globljih notranjili razprtij v zvezi CGIL, CISL, UIL, ampak bolj odsev objektivne krize, ki pretresa gospodarske, družbene in politične odnose v državi. Zaradi nestabilnosti političnega vodstva države ob izredno pogostnem menjavanju vlad (pri čemer je bila »zvezda stalnica® le KD), ki je z zaviranjem konservativnih sil onemogočilo vsako resno načrtovanje .družbenega in gospodarskega razvoja, so bili sindikati v zadnjem deset- letju prisiljeni pokrivati tudi vlogo posredovalca širših družbenih interesov in spodbujevalca (brez velikega uspeha spričo stalnega menjavanja sogovornikov) splošnih družbeno-gospodarskih reform, ki naj bi posodobile upravni in proizvajalni ustroj države, za kar bi praviloma morale poskrbeti politične sile. Na tej poti je sindikat dosegel tudi nekaj pomembnih uspehov (naj navedemo le statut delavcev in zdravstveno reformo), naletel je pa tudi na nove ovire, ki so plod pomanjkljivega usmerjanja družbenih in gospodarskih procesov s strani vladnih organov. Ob notranjem’ preseljevanju v industrijska središča brez vzporednih posegov za zagotovitev vsaj najnujnejših javnih storitev (stanovanje, družbene strukture) je naraščalo nezadovoljstvo v tovarnah in na drugih delovnih mestih, ki so ga izkoristili po eni strani prenapeti oznanjevalci teroristične katarze, po drugi pa samozvani »avtonomni® sindikati maloštevilnih cehov, ki so ob popustljivosti vladnih oblasti vsiljevali ohranitev svojih privilegijev. Svetovna gospodarska kriza, ki je hudo prizadela tudi Italijo, je še otežila delo sindikata, saj je naravno njegova pogajalska moč hudo okrnjena zaradi milijona in 7C0 tisoč brezposelnih in stotisočev »prikritih* brezposelnih v dopolnilni blagajni. Ob inflacijski stopnji, ki se že bliža 25 odstotkom na leto, postaja naloga sindikatov še težja, saj so njene žrtve predvsem delovni sloji s stalnimi dohodki. Nekaj je tu treba storiti, ni pa lahko izbrati sredstev, ki bi pravično porazdelili žrtve za zajezitev draginje in izhod iz gospodarske krize. Zmanjšanje denarnega obtoka z o-mejevanjem bančnih kreditov ter povišanjem tarif za javne storitve (prevozi, elektrika, telefon itd.), sta za sindikate nesprejemljiva, saj povzročata po eni strani naraščanje brezposelnosti, po drugi pa močno prizadevajo kupno moč manj premožnih družin. Vlada je v prvi in drugi fazi pro-tikriznih ukrepov uvedla prav take posege, navzlic znanemu nasprotovanju sindikatov. Sedaj je na vrsti pritisk, da bi sindikati sprejeli omejevanja pri izplačevanju dra-ginjske doklade. Odraz tega pritiska je bilo tudi prikazovanje neke študije CISL, ki je bila le o-snova za razpravo v sindikalni zvezi, kot že sprejeto enotno stališče. Študija je v bistvu predlagala, naj bi vlada, sindikati in delodajalci vnaprej določili predvideno stopnjo povišanja cen do konca leta, ki bi jo bilo mogoče doseči z verigo u-krepov (vlada naj bi blokirala tarife, industrijci naj bi zamrznili cene, sindikati pa naj bi sprejeli znatno zmanjšanje novih točk dra ginjske doklade), če bi se ob koncu leta izkazalo, da je kljub vsemu inflacija narasla prek predvidene stopnje, bi po predlogu CISL morali zaostale točke draginjske doklade izplačati delodajalci (v tem se razlikuje od podobnega predloga bivšega guvernerja državne banke in nato predsednika Con-findustrie Carlija, ki je nalagal to breme državi). Kot je znano, so v preteklih tednih ravno instrumentalizacije o-krog različnih stališč treh sindikatov izzvale največ polemik, ki so se prav v zadnjih dneh polegle z napovedjo bližnjega sestanka tajništva enotne zveze CGIL - CISL -UIL. Vprašanje draginjske doklade bo pa prav gotovo v osredju vseh sindikalnih shodov, ki bodo danes na vseh glavnih italijanskih trgih, saj življenjsko zadeva prav vse delovne ljudi. Saj je po eni strani res, da ne predstavlja draginjska doklada v sedanji (zastareli) obliki vsele-ka, ker odpravlja le del posledic inflacije na izgubo kupne moči plač. Prav tako je pa res, da je edino (čeprav nepopolno) sredstvo, kateremu se delovni ljudje ne morejo odpovedati zgolj na osnovi obljub in da ni vzrok, a le posledica naraščanja draginje. Zato sindikati zahtevajo (najbolj odločno CGIL, a tudi UIL in navsezadnje tudi CI SL), naj vlada najprej dokaže s konkretnimi ukrepi v okviru odločnega preokreta svoje gospodarske politike, da hoče in more zaustaviti naraščanje cen. Letošnji prvi maj bo torej v znamenju obrambe kupne moči plač in pravičnejše porazdelitve bremen za izhod iz krize, o čemer pričajo stotine resolucij tovarniških svetov in krajevnih sindikalnih vodstev vseh treh organizacij, ki zahtevajo tudi najširše posvetovanje na bazi pred vsako odločitvijo, ki zadeva življenjske interese delovnih ljudi. LUCIJAN VOLK PO NEUSPELEM PAPEŽEVEM POSREDOVANA V ULSTRU BELFAST — Dan smrti irskega poslanca IRA Bobbyja Sandsa se približuje z naglimi koraki. Pripadnik separatističnega gibanja tehta, po 61 dneh gladovne stavke, sedaj le še 41 kilogramov (sprva več kot 70), zdravniki pa trdijo, da bo le stežka vzdržal do prihodnjega tedna. Po vsej Severni Irski potekajo torej mrzlične »priprave® na dogodek, ki utegne vžgati iskrico ponovnega nasilja in politične nestrpnosti. Neomajno stališče sekretarja za Severno Irsko londonske vlade Atkin-sona, ki noče sprejeti Sandsovih -zahtev, ne dopušča nikakršne alternativne rešitve. Sands bo umrl, o tem ni več dvoma, pravijo njegovi pristaši, v življenjski nevarnosti pa so sedaj tudi trije njegovi somišljeniki, ki so ga posnemali in že 'več kot mesec dni ne zauživajo hrane. V Londonderryju je posebni odbor za «krilo H» zapora Maže pri Belfastu, v katerem je zaprtih 400 članov IRA, pozval katoliško prebivalstvo, naj se ob priliki Sandsove smrti udeleži enodnevne splošne j stavke in njegovega pogreba. Hkra- MllllllllllllII11111111111111111111111111111111111111111111111111(1 Čelni spopad je le še vprašanje časa Zdravniki napovedujejo skorajšnjo smrt Sandsa, njegovi pristaši pa «se pripravljajo na pogreb OSREDNJA KOMISIJA ZA CENE ODOBRILA PREDLOG PONOVNA PODRAŽITEV BENCINA SUPER OD DANES PO 900 UR Tiskovna konferenca komunistične partije o vladnih gospodarskih ukrepih RIM — Vperaj zjutraj je osrednja komisija za cene odobrila predlog za podražitev petrolejskih proizvodov, kar bi potenh v večernih urah moral potrditi medministrski odbor za .cene. Nove cene bi morale biti torej naslednje (v oklepaju dosedanje cene); bencin super * 900 lir (870), normalni bencin 865 (835), Pred rimskim zasedanjem atlantskega zavezništva RIM — Konec tedna in začetek prihodnjega bo za italijansko diplomacijo pravi «tour de force® osredotočen na ministrsko zasedanje atlantskega zavezništva, ki bo v ponedeljek in torek v italijanskem glavnem mestu. K temu je treba dedati- vrsto dvostranskih srečanj med italijanskim zunanjim ministrom Colombom in 15 zunanjimi ministri NATO. Kot prvi bo danes v Rim prispel ameriški državni tajnik Alexander Haig. ki se bo poleg z zunanjim ministrom Colombom sestal tudi s predsednikom italijanske vlade Forlanijem, v soboto pa ga bo sprejel tudi papež Janez Pavel II. Nedvomno bo imel Haig v prihodnjih dneh polne roke deda. saj bo v Rimu poleg zasedali ja atlantskega zavezništva tudi posvetovanja o Namibiji. Haig bo imel tudi številne dvostranske pogovore predvsem z nemškimi in britanskimi predstavniki. V Rimu obenem napovedujejo, da bodo podobna srečanja tudi med drugimi udeleženci zasedania, posebno zanimanje pa vlada za napovedano grško-turško srečanje. nega načrta, o katerem pa se vlada ni mogla domeniti, ker so nasprotja med erssmeznini; (.ankvi-mi, ki jo sestavljajo vse preveč globoka. Končan obisk španskega kralja v Italiji RIM — španski kralj Juan Carlos in kraljica Sofia sta včeraj zjutraj uradno končala tridnevni obisk v Italiji. Po ponovnem prisrčnem srečanju s predsednikom Pertinijem se je španski kraljevski par mudil še nekaj ur v Vatikanu, kjer je bilo na sporedu zasebno srečanje s papežem Janežem^ Pavbm II. Obisk Juan Carlosa je pripomogel k še večji utrditvi dobrih odnosih med Španijo in »Italijo. Dogovorili so se, da bodo v prihodnosti stiki med obema državama še tesnejši, Italija po je obljubila, da bo odločno podprla špansko kandidaturo za vstop v EGS. NA DESETEM PLENUMU CK PZDP Zamenjave v vodstvu poljskih komunistov Delna zadostitev zahtev članstva z vstopom dveh delavcev v politbiro ti so napovedali tudi tridnevno žalovanje. člani odbora so celo organizirali prevozna sredstva za »masovni® pogreb in objavili seznam zbirališč manifestantov. Da bi vsaj delno zajezila priliv demonstrantov in onemogočila pojave nasilja je v zadnjih. dneh policija aretirala vsaj 60 Sandsovih somišljenikov. Agenti pa so prav gotovo dosegli prav nasprotni učinek. Vsi predstavniki republikanskih strank v Ulstru so namreč odločno obsodili ravnanje policije. Socialdemokrat in laburisti menijo, da policija namerava zadušiti miroljubno gibanje in utišati opozicijo. Pravijo, da uporaba posebnih zakonov, na katere se sklicuje policija, velja le za teroriste, ne pa za ostala gibanja. Obsodili so tudi domnevno diskriminacijo policije, ki je posegla le v katoliških krogih, ne pa med protestanti, ki so prav tako uprizorili več demonstracij. Britanski tisk medtem poroča, da je papežev odposlanec John Magee zelo razočaran nad izidom pogajanj s Sandsom in njegovimi somišljeniki. Msgr. Magee pa je tudi precej »presenečen* nad ostrim in nepopustljivim stališčem sekretarja za Ulster Humphreya Atkinsona, ki ni pripravljen spremeniti niti za vejico svoj odnos do republikancev IRA. V Severni Irski je torej čelni spopad med separatisti in filobritan-sko vlado le še vprašanje časa. V uredništvu smo prvomajsko številko Prmorskega dnevnika zaključili predčasno. Nekatere Vesti so zaradi tega morda nepopolne. VARŠAVA — Po 20-urni razpravi se je včeraj v Varšavi končal deseti plenum CK Poljske zadružen« delavske partije. Proti vsem pričakovanjem je prišlo do bistvenih sprememb v vodstvu poljske partije. Politbiro zapuščajo bivši predsednik vlade Jožef Pinkowski, bivši zunanji minister Emil Wo!jtaszek, kot dodatni član politbiroja minister za kmetijstvo Jerzy Wojtecki, s tajništva pa odgovorni za industrijo Zbig-niew Zilienski. Na njihovo mesto so p os tari li šle-zijskega rudarja iz Katotvic Gerar-da Gabrysa, kovinarja varšavske tovarne traktorjev «Ursus» Zygmunta Wrcnskega, dodatni član je vodja PZDP iz Opoja Jožef Masni, novi iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiliftiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiii FAŠISTIČNI »MINEREO FURL0TTI ŽE SVOBODEN DRŽAVLJAN pogonsko plinsko olje 400 (370). plinsko olje za ogrevanje 366 (339), pogonski vtekočinjeni plin 600 (575), vtekočirljeni plin v 10-kilogramskih jeklenkah 9550 (8800). Prav v trenutku, ko je osrednja kerrtisija za cene razpravljala o novi podražitvi petrolejskih proizvodov, je v Rimu bila tiskovna konferenca komunistične partije o vlad-pih gospodarskih ukrepih. Vodil jo je senator Chiaromonte, ki je v partiii zadolžen za gospodarska vprašanja. Chiaromonte je med drugim dejal, da premična lestvica ni glavni vzrok inflacije ter dodal, da je vprašanje stroškov za delovno silo mogoče rešiti samo s ^prejet-iem take gospodarske politike, ki bo v resnici vredna tega imena in seveda po predhodnem posvetovanju z delavskim gibanjem. Chiaromonte je povedal, da se o vladnih gospodarskih ukrepih za sedaj ne ve še prav nič, razen to, o čemer je pisal italijanski tisk. Po njegovem mnenju pa so ti ukrepi nesmotrni, medtem ko bi bilo treba izdelati resno energetsko politiko. Industrijsko in kmetijsko politiko ter politiko infrastruktur in komaj potem zahtevati od italijanskih delavcev novih žrtev. Dodal je tudi, da, je načrt, ki. ga je .vlada ^prejela 22. marca zgolj platnica trilet- Domnevnega avtorja pokola v Bologni izpustili zaradi pomanjkanja indicov V zaporu ostaja le še «ideolog» Paolo Signorelli BOLOGNA — Francesca »Chicca® Furlottija, domnevnega materialnega avtorja pokola na bolonjski železniški postaji 2. avgusta lani so izpustili na svobodo zaradi pomanjkanja zadostnih indicev. Furlottije-va osvoboditev, ki sicer ne preseneča, je ponovni udarec za preiskovalce, ki so nekaj dni po pokolu aretirali številne neofašiste pod obtožbo, da so organizirali in izvedli pokol. Pred njim .je bolonjsko državno pravdništvo že izpustilo profesorja Alda Semerarija, domnevnega ideologa skrajnodesničarskega gibanja. Med najpomembnejšimi člani organizacije ostaja v zaporu torej le še Paolo Signorelli, Francesca Furlattija so aret.jrali 28. avgusta. Sodniki so - ga ta! Arah 'krat obtoževali, da je skupno, z Dariom Pedrettijem in Sergiom Calorejem postavil v čakalnico železniške postaje peklenski stroj, ki je povzročil smrt 85 oseb in ranil preko potnikov. Furlottija je najbolj bremenilo dejstvo, da je 1 ’’ med služenjem vojaškega roka minerec. Preiskovalci so domnevali, da je sam izdelal bombo in pri tem uporabil pri aluminijevih sodčkov piva, ki jih je sam nabavil kot lastnik nekega bara v poletnem letoviščar-skem kraju v Fasanu pri Brindisi-ju. Preiskovalni sodnik, ki je izdal nalog za izpustitev pa meni, da so indici preskromni, Furlottijev a libi pa dovolj zanesljiv. Rimskega desničarskega pretepača je policija aretirala na osnovi pričevanj navadnih zločincev Piergiorgia Fari-ne in Maria Aurore, ki sta posredovala preiskovalcem vrsto zanimivih informacij o Furlottijevi preteklosti, vendar pa se je kasneje izkazalo, da je bilo Auroiovo pričevanje sad bujne domišljije. Domneve preiskovalcev slonijo torej v glavnem na pričevanju Farine, saj drugih pomemhne.iših dokazov doslej niso našli, čeprav je preiskava še .v teku. Furlcttijeva izpustitev potrjuje domnevo, da so se preiskovalci v želji, da bi čimprej zasledili avtorje pokola, ki je vznemeril vso deželo, očitno prenaglili in zbrali premalo dokazov, čeprav ni dvoma, da izhajajo morilci nedolžnih žrtev na bolonjski postaji iz vrst skrajnode-sničarskih organizacij NAR, terza posizione in drugih, ki so zagreši- le neverjetno število ropov, umorov in atentatov po vsej Italiji. MILAN — Na osnovi gradiva, ki ga je zbral milanski Digos .je preiskovalni urad v tem mestu izdal petnajst zapornih nalogov za prav toliko teroristov, ki jih obtožujejo a-tentata na milanskega podjetnika Armanda Girotta in požiga skladišč »Magneti Marelli® in «Sit Siemens®. tajnik centralnega komiteja pa je tajnik PZDP ščečinskega vojvodstva Kazimierz Cyprynmiak. * Nedvomno predstavlja največjo novost imenovanje dveh skoraj neznanih delavcev v politbiro stranice, kar v precejšnji meri dokazuje, da so vsaj. načelno sprejeli zahteve partijske baze. Tudi v 20-umi razpravi po Kanievem poročilu so se osredotočili na eno izmed glavnih zahtev partijskega članstva — o odgovemesih in napakah vodilnih organov PZDP —. Včerajšnje »čistke* so ob tem zgovoren dokaz, da hoče sedanje vodstvo pretrgati vsako odgovornost s preteklim partijskim vodstvom, a to še ne pomeni, da bo tudi pretrgalo z metodami, ki so dovedle do sedanjega Z imenovanjem dveh delavcev je prišlo do odpiranja, a verticizem še vedno ostaja, saj so prepovedali predstavnikom raznih krajevnih organizacij PZDP, da bi prisostvovali delom plenuma. Prav tako so bile informacije v poljskih občilih o zasedanju plenuma skrajno pomanjkljive. Samo po sebi se ob tem vsiljuje mnenje, da je hotela poljska partija z omejenimi informacijami preprečiti morebitne obtožbe drugih »bratskih partij®, češ da se v PZ DP že odvija frankcijski boj. Nič čudnega torej, da je poljska agencija «PAP» iz razprave precej izčrpno povzela poseg predstavnika najbolj »pravovernih stališč® Stefa na Olszovvskega, ki je obsodil »desničarske, anarhistične, nacionalisti« ne in protisovjetske težnje® in trdil, da je v tel j poskus združevanja med kontrarevolucionarnimi interesi in zahtevami delavcev. Za 01-sžowskega sindikat Solidarnost že menjuje svoje izključno sindikalne -oq?njp ijejscd esnijs ui psoupoBuz nopolitična organizacija. Srečanje FoiTani-Craxi RIM —- Predsednik italijanske vlade Ferlani, se je včeraj dopoldne eno uro pogovarjal s tajnikom PSI Craxij»m. V kasnejšem pogovoru s časnikarji je Craxi povedal, da je seznanil Fcrlanija «o rezultatih palermskega kongresa®. ° 1 J ^ '"anska vojna Fotografski posnetek fotoreporterja tiskovue agencije «AP» le nekaj trenutkov preden so ga pripadniki salvadorske garde ranili. Ranjen je bil tudi neki drugi dopisnik, njunega prevajalca pa je nacionalna garda ubiia , ,, . (Telefoto AP) Zanimiv posvet predstavnikov pristanišč severnega Jadrana ZAGREB — Vloga pristanišč Trsta, Kopra, Reke in Benetk pri o-krepitri trgovskega poslovanja med srednjo Evropo in deželami v razvoju je bila osrednja tema zanimivega posveta, ki se je te dni končal v Zagrebu, v •okviru mednarodne razstave pomorskih prevozov «Transadria», ki gta jo organizirali zagrebška in tržaška mednarodna velesejemska ustanova. Predstavniki štirih največjih pristanišč severnega Jadrana so enotno ugotovili, da je treba v luči o-simskih sporazumov okrepiti medsebojno sodelovanje, da bi zagotovili deželam ob Donavi, predvsem Avstriji, Zah. Nemčiji, Medžarski in Češkoslovaški,’ čimkvaiitelnejše in učinkovite sriritve. Hkrati so tudi poudarili vedno večji pomen, ki ga jadranska pristanišča zadobivajo, kot vezna točka rrjed deželami v razvoju in Srednjo Evropo. Končno so tudi ugotovili, da so v okviru skupnosti Alpe-Adria že proučili načrt sodelovanja, ki predvideva posodobljenje in okrepitev pristaniščnih infrastruktur za izboljšanje poslovanja s srednjo Evropo, (e. o.) RIM — Poslanska zbornica je včeraj odobrila s 367 glasovi zakon o reformi vojaških sodišč v mirnem času. Petnajst poslancev je bilo prati zakonu, 11 se jih je vzdržalo. Zakon bo sedaj prešel v senat. Ko ga bodo še tu od-brili, bo kasači ja skoraj gotovo sklenila, da prekliče že napovedani referendum o vojaških sodiščih. Zadnje slovo v od dr. Danila Švare LJUBLJANA — Velika množica Ljubljančanov, v Sloveniji živečih primorskih rojakov in ljudi iz zamejstva, med njimi številni Ric-manjci z županom dolinske občine Edvinom Švabom na čelu, predsednik SKGZ Boris Race, predsednik odbora za kulturo SKGZ Miroslav Košuta, ravnatelj Glasbene matice prof. Svetko Grgič in drugi, je včeraj pospremila na zadnji poti primorskega skladatelja, dirigenta in glasbenega pedagoga dr. Danila Švaro. Žara s pokojnikovim pepelom je bila izpostavljena od 11. do 12. ure v avli ljubljanske Opere, kjer so se ob njej menjavali na častni straži slovenski glasbeniki iti člani Opere in kjer se je cd pokojnika poslovil dekan Akademije za glasbo Dane Škerl. Pogrebne svečanosti so se odvijale na Žalah od 15. uri. Ža-lostinke je pel Ljubljanski oktet, poslovilne govore pa so imeli režiser Franjo Potočnik v imenu mariborske Opere, dr. Danijo Okorn v i-menu Društva slovenskih skladateljev in Rok Klopčič v imenu glasbenih izvajalcev. Žaro so položili v grob pod macesnom skladateljev, kjer leže Davorin Jenko, Osterc, Mirk, Hubad, Polič, Emil Adamič in Anton Lajovic. TRADICIONALNA PRVOMAJSKA POVORKA IN ZROROVANJE NA TRGU GOLDONI Zahteva po ohranitvi delovnih mest značilna za praznik dela na Tržaškem Poleg osrednje v Trstu, še številne druge proslave - Zborovanja v Mitjah, Križu in Nabrežini - Podelitev priznanj za zasluge pri delu Številne prvomajske proslave, ki i letti, E. Škrbec, L. Toppi, S. Vidot- se kot je že v navadi, tudi danes zvrščajo po naših krajih, ootekajo v znamenju povečane zaskrbljenosti in protesta zoper izrazito gospodarsko nazadovanje našega območja in zoper za Trst tako značilno politično zaprtost. Hkrati pa se vsebinsko povezujejo z aktualnim političnim trenutkom, ki bo v kratkem postavil italijanske držav-, ljane pred izbiro na referendumih o nekaterih važnih vidikih političnega in socialnega življenja države. In ne nazadnje, se prvomajske proslave navezujejo na obeleževanje 40-letnice Osvobodilne fronte slovenskega naroda in na prizadevanja nekdanjih borcev in aktivistov ter naprednih sil. da bi ohranili in razvijali njeno dragoceno izročilo. ; Delavci miljske ladjedelnice, tovarne Velikih motorjev, pivovarne Dreher, steklarne Vetrobel in šti-vanske papirnice, se bodo danes ob 8.30 skupaj z tovariši iz drugih podjetij, sindikalnimi silami, člani demokratičnih strank, predstavniki slovenske narodnostne skupnosti, ženskimi in mladinskimi organizacijami ter z naprednim prebivalstvom, zbrali na Trgu Pesta-lozzi in v sprevodu krenili na Goldonijev trg, kjer bo ob 10.30 osrednja proslava delavskega praznika. Na njej bosta spregovorila v slovenščini in italijanščini Ivana Pla-cer v imenu pokrajinskega vodstva enotne sindikalne zveze CGIL, CISL, UIL in predstavnik vsedržavnega vodstva zveze Franco Marini. Hkrati se bo na tržaški trgovinski zbornici odvila slovesnost, na kateri bo podtajnik pri predsedstvu vlade Bressani podelil 22 zvezd za delovne zasluge, ki jih bo med drugimi prejelo tudi 7 Tržačanov. Ob 11.30 bo podobna slovesnost tudi v dvorani pokrajinskega sveta, kjer bo 21 uslužbencev pokrajinske uprave prejelo zlata odličja za 25-letno delo pri tej ustanovi. Nagrajeni bodo: G. Bertoc-chi, C. Bortuzzo, M. Braida, F. Castellano. L. Petelin, G. Cossetto, P. Hrvatin, Z. Sussich - Jovanovich, G. Jerman, G. Leonardi, N. Mau-ro Sculli, D. Milano, A. M. Nacci Russo - Cirillo, M. Panzini, G. Ri-tossa. F. Rodella, I. Saracino Bol- URNIK TRGOVIN DANES, 1 .maja - praznik dela: popolno zaprtje vseh trgovin. JUTRI, 2. maja: vse trgovine strumentalnih dobrin, ki navadno zapirajo ob sobotah bodo lahko odprte tako zjutraj kot popoldne. NEDELJA, 10. maja • praznik matere: cvetličarne bodo lahko odprte v jutranjih urah. to in S. Zuttion. Miljska prvomajska slovesnost bo ob 11 uri na Marconijevem trgu. kjer bosta v imenu enotne sindikalne zveze govorila slovenski in italijanski predstavnik. V Nabrežini se bodo prebivalci ob 10.30 zbrali pred spomenikom padlim za svobodo, v Križu pa ob 8.30 v Ljudskem domu, od koder bodo nato idšli na osrednjo manifestacijo v Trst. Slovesnost se bo v Križu nadaljevala popoldne ob 16.30, ko bo govoroma člana vsedržavnega vodstva KPI Di Giulia in deželnega svetovalca Iskre, sledil kulturni spored v okviru 3-dnevnih slovesnosti, ki jih. organizira sekcija KPI »J. Verginella* iz Križa. V Zgoniku bo občinska uprava danes polagala vence k spomenikom padlih na proseški postaji in pokopališču, v Gabrovcu, v Samatorci, na grob Lojzeta Kokoravca - Gorazda, na vaške spomenike v Saležu in Zgoniku ter na občinski spomenik padlim borcem NOB. V zvezi s prvomajskimi proslavami naj omenimo še prvomajski miting, povezan s proslavo obletnice OF, ki ga je sinoči v Kulturnem domu na Proseku priredila Zveza borcev Prosek - Kontovel ob sodelovanju Godbenega društva Prosek, amaterskega odra Jaka Štoka, harmonikarjev GM, pevskega zbora Vasilij Mir« in mladinskega krožka Prosek - Kontovel. V Kulturnem domu Albert Sirk v Križu pa je domače društvo Vesna priredilo sinoči že tradicionalni predvečer prvega maja, z bogatim kulturnim sporedom, na katerem se je sodobna poezija na temo dela in boja za enakopravnost delavskega razreda prepletla z borbeno in partizansko pesmijo. PRETEKLI TOREK V MILANU OBČNI ZBOR ITAUJANSKO-JUGOSLOVANSKE ZBORNICE Tržaško delegacijo so zastopali Pelrucco, Bole in Maurel, videmsko pa D’Onofrio in Covre - Jeseni praznovanje 25-letnice delovanja Italijansko - jugoslovanska trgovinska zbornica s sedežem v Milanu je v torek, na svojem letnem občnem zboru, obravnavala minulo dejavnost ter začrtala programe za nadaljnje delo. Še pred splošnim zasedanjem se je sestal vodilni odbor. Na obeh sejah, ki ju je vodil predsednik ing. Zuccoli, so poglobljeno obravnavali problematiko gospodarskega sodelovanja z Jugoslavijo s posebnim poudarkom na blagovno menjavo med Sosednimi območji v okviru avtonomnih računov za Tržaško in Goriško. Poudarjena je bila nujnost nadaljnje poglobitve prizadevanj zbornice za še bolj u-sklajeno sodelovanje gospodarstva Italije in Jugoslavije, kar naj pripomore k zmanjšanju jugoslovanskega deficita v medsebojni trgovinski bilanci in k bogatenju menjave z večjim vključevanjem jugoslovanskih industrijskih proizvodov. mini minil miiiiiiii n iiimii it n mn m im um mm milu um mlin um m iiiiiiiiii n iiiiiiiiiiiiiiii minil ut 111111111111111111111111111(11111111111111 n inv NA VČERAJŠNJEM SNIDENJU Z ENOTNIM ODPOSLANSTVOM S TRŽAŠKEGA Minister De Michelis je zagotovil rešitev miljske ladjedelnice CAA Obvezal se je za posredovanje, da parlament v najkrajšem odobri področni načrt o ladjedelstvu - Dne 7. maja bo sestanek med Fincantierijem in sindikalnimi predstavniki Minister za državne soudeležoe De Michelis je na včerajšnjem snidenju z enotnim odposlanstvom s Tržaškega potrdil, da se bo vprašanje miljske ladjedelnice Cantieri Alto Adriatico rešilo v sklopu po dročnega načrta o ladjedelstvu, ki ga je predvčerajšnjim odobril medministrski odbor za vsk'ajevanje industrijske politike (CIPI). Obvezal se je tudi glede posredovanja, da parlament omenjeni načrt čim prej odobri. De Michelis bo z za devo uradno seznanil predsedstvo državnega zavoda za industrijsko obnovo (IRI) ki se sestane prihodnji teden, tako da se lahko v najkrajšem sproži uresničevanje na vodila o ustanovitvi Fincantieii-Friulia. Slednja bo, kot 'liano, prevzela upravljanje ladjedelnice CAA z deležema 51 od sto glavnice (Fincantieri) in 4!) .od sto (Fri ulia). Sklenjenofc, četrtek, 7. maja, na ministrstvu za državne soudeležbe sestanejo predstavniki Fincantieri ter enotne sindikalne zveze CGIL-CISL-UIL ter preverijo tehnično-operativne vidike omenjene operacije s posebnim ozirom na zaposlenostno in proizvodno vprašanje. De Michelis je na iz- recno prošnjo sindikalistov tržaške enotne federacije zagotovil, da med zdajšnjo upravo miljske ladjedelnice, ki se preneha 13. ma a, in začetkom nove uprave ne pride do zastoja, ki bi zapečatil usodo tega obrata. Vest o ministrovem zagotovilu je v tukajšnjih krogih izzvala seveda zadovoljstvo, vendar z določenimi pridržki. Rešitev miljskega obrata namreč še ne pomeni, da se bodo v njem tudi v bodoče gradile ladje. Nikjer ni rečeno, da se njegova proizvodnja ne preusmeri, recimo, na popravitveno ali kakšno sorodno dejavnost, ki pa bi v vsakem primeru bila povezana z dosedanjo. Delavstvu in vsem, ki se radi ozirajo na ladjedelniško preteklost Tržaškega, kaj takega očitno ne bi bilo po godu. Res pa je tudi, da Vsega ni mogočer'itneti in da bi že sama ohranitev tako pomembnega industrijskega podjetja, še zlasti pa delovnih mest v njem, lahko bila v uteho. To smo dolžni zapisati, da si kdo ne bi delal utvar, vsekakor pa v želji, da se v Miljah ladjedelniško delo ohrani in še bolj razcvete. Sinoči sta se v zvezi s tem problemom na izredni seji sestala tako (miHHIIIIIIimillllllllHIIIIIHIHHIIIIIHIIIIIIHIIIIIIIIHIIIHIlHlHIIIIIHinHIIIIIIIIIIIIIIIIIIHnilHIHHHIIIIHIIIIIIHinillllHIIIIIIIHIHIIHIIIIIIHIIIlIlHIIIlUIIIIIIIHIIHIIIII VČERAJ NA GOLDONIJEVEM TRGU Celodnevna manifestacija ZŽI-UDI za obrambo sedanjega zakona o splavu Med prebivalstvom je čutiti potrebo po večji informaciji * Obstoječi zakon 194 je edini, ki ščiti žensko »Proti mazaškim splavom in proti tistim silam, ki bi nas hotele ne-rpe, osamele in vedno pokorne, bomo 117. maja glasovale z dvakratnim NE na referendumih za odpravo zakona o splavu*; pod tem zgovornim geslom je Zveza žensk Italije v sodelovanju s Kolektivom za zdravje žensk priredila včeraj celodnevno' manifestacijo na Trgu Goldoni. Ta osrednji trg, ki bo danes prizorišče množične prvomajske manifestacije, je bil včeraj opremljen v znamenju boja proti referendumoma, ki ju predlagata Gibanje za življenje in radikalna stranka. Ženske so pripravile mize, stolice, kioske, potujoče, razstave z informacijami o skorajšnjem glasovanju, mizice s srečolovi itd. Popoldne ob 17. uri je bila okrogla miza o vprašanjih splava, na kateri so sodelovale predstavnice ZŽI, gibanja za življe-njp in radikalcev. Sledila je nato glasbeno - gledališka prireditev, ki jo je pripravil Kolektiv za zdravje žensk. S pesmijo, odrskim izražanjem in glasbo so ženske ponazorile stanje, ki ie bilo v zvezi s prekinitvijo nosečnosti pred zakonom 194, in položaj, ki bi nastal v primeru, da bi zmagali predlogi Gibanja za življenje in radikalcev. Številni mimoidoči so se za dalj časa ustavljali ob prireditvenem prostoru, prebirali so lepake ZŽI, neprenehoma so se ustvarjale skupinice, kjer se je razpravljalo o vprašanju splava. Na dan je prišla jasna opredeljenost žensk, pa tudi moških, da bodo s svojim glasom branili obstoječi zakon, ki ženskam jamči brezplačno prekinitev nosečnosti v javnih zdravstvenih ustanovah. Marsikdo pa je bil tudi zmeden, saj sploh ni poznal zakona 194 in predlogov radikalcev ter gibanja za življenje Predstavnice ZŽI so nam včeraj povedale, da je med prebivalstvom čutiti zahtevo po jasni informaciji, marsikdo pa zaradi zmedenosti že sedaj napoveduje, da ne bo izkoristil volilne pravice. Poudarile so tudi, da je vse premalo prostora za besedo ženskega gibanja, tako v časopisov, kot na državnem radiu in televiziji. «Ob tem moramo tudi pripomniti*, je dodala aktivna članica ZŽI, «da se Gibanje za iivlje- miljski kot tržaški občinski svet, vendar nam o tem ni mogoče poročati. ker smo morali predčasno zaključiti uredniško delo. (dg) • V sredo, 6. t.m., se bo ob 20.30 na sedežu v Ul. Colautti 6 sestal rajonski svet za Sv. Vid in Staro mesto. Na dnevnem redu je izvolili v podpredsednika in razprava o tekočih zadevah. NDE5TI nje ne udeležuje kampanje kot mi. torej javno, pred tovarnami, pred veleblagovnicami, na trgih. Gibanje za življenje vodi kapilarno kampanjo preko papeža in duhovni kov. Še posebno z ozirom na papeževo vlogo v tej kampanji je treba opozoriti, kot so to že storili u-gledni strokovnjaki, da je njegovo ravnanje na robu italijanske zakonodaje, saj gre za vprašanje vmeša vanja v politiko druge države * (nf) • V umetnostni dvorani «C. Sofia nopulo* na Trgu Papa Giovanni 6, bodo danes 1. maja ob 12.30 odprli tradicionalno prvomajsko razstavo slik, grafik, kiparskih in drugih u-metniških del. Razstava bo odprta do 15. maja, in sicer ob delavnikih od 17.30 do 19.30 in ob praznikih od 11. do 13. ure. KRIZA NA POKRAJINI Stališče izvršnega odbora SSk Kriza na tržaški pokrajini je odprla vrsto novih političnih problemov, ki jih bo treba v prihodnjih dneh,’ po zatišju prvomajskih praznikov, razrešiti, Tako se bodo prihodnji teden posvetovanja med raznimi strankami spet obnovila, tudi zato, ker se bliža čas glasovanja o proračunskih dokumentih. Vendar pa bo prva preizkušnja že v ponedeljek, ko se bo sestala glavna skupščina tržaške krajevne zdravstvene enote, ki bo morala izvoliti 9-članski u-pravni odbor tega novega organa. Takrat bo nemara lažje spregovoriti tudi o sedanjem političnem položaju po izstopu KPI iz pokrajinske večine. • V sredo zvečer pa se je sestal izvršni odbor Slovenske skupnosti in razpravljal o krajevnem političnem položaju po formalnem odstopu pokrajinskega odbora. V zvezi s tem izvršni odbor SSk ugotavlja, da «je do tega dejanja prišlo v zelo kočljivem trenutku na Tržaškem.* Nadalje izvršni odbor SSk meni, da je «povzročitev krize še v tej krajevni upravi, brez jasnih perspektiv za kako boljšo rešitev, neprimerna, politično neutemeljena in da objektivno koristi silam, ki so nasprotne demokratičnemu sožitju in tudi Slovencem.* Ob koncu svojega tiskovnega poročila izvršni odbor SSk pripominja, da je bil korak KPI prenagljen in da bo po odstopu »pokrajinskega odbora zastalo izvajanje sprejetih pobud v ko rist prebivalstva celotne tržaške pokrajine in tudi pobud v korist Slovencev, na področju kmetijstva in v zvezi s problematiko globalne zaščite slovenske narodnostne skupnosti*. Tržaško delegacijo mešane zbornice sta na zasedanju zastopala predsednik dr. Petrucco, podpredsednik Stanislav Bole in generalni tajnik trgovinske zbornice dr. S. Maurel. Videmsko zastopstvo pa sta vodila predsednik D’Onofrio in tajnik dr. Covre. Na zasedanju je bil med drugim sprejet tudi sklep o okrepitvi delovanja same zbornice z odprtjem predstavništev v deželah Laciju in Apuliji in z vljučevanjem večjega števila industrijskih podjetij. Govor je bil še o pripravah na skorajšnje praznovanje 25-letnice nastanka in delovanja mešane italijansko - jugoslovanske trgovinske zbornice. Slavnost bo letos jeseni (kraj in podrobnejši program bo določila posebna delovna komisija, v tej zvezi pa je tudi Trst postavil svojo kandidaturo), seveda v prisotnosti tudi članov jugoslovansko - italijanske zbornice iz Beograda. Slavnosti se bodo udeležili tudi ugledni predstavniki eospodarstev obeh držav. Ob tej priliki bo zbornica izdala tudi poseben priročnik za zunanjetrgovinske operaterje. Industrijci seznanili ministra R. Mazzotto z deželno stvarnostjo Med obiskom v naši deželi se je minister za odnose z deželami Roberto Mazzotta sešel v Trstu z vodstvom deželne zveze industrijcev. Navzoč je bil tud- predsednik deželnega odbora Comelli. S predsednikom omenjene zveze, kot tudi tržaške zveze industrijcev Tassijem je obravnaval razmere in potrebe industrijskih obratov v Furlaniji -Julijski krajn i Comelli je naglasil pomen naše deže'e kot obmeme regi;e. ki je zaradi tega trebe posvetiti še več pozornosti. Tassi pa je zlasti poudaril krizo na Tržaškem in Goriškem, ki potrebujeta izrednih oobud iz Rima Tassi je pripomnil. da ie o-bljube in predlog za »noosimski Trst* in »popotresno Furlani1«* treba enkrat za vselej tudi začeti izvajati. Minister je probleme naše dežele razumel, vendar tudi poudaril te-žkoče v njihovem reševanju, kolikor zadeva pomoč iz Rima. V isti sapi je naglasil, da bi za FJK morala kaj več storiti EGS., 1 "iz.Gn timiii- Danes praznujem#, FILIP BLAŽEVIČ 70. rojstni dan Ob tem lepem jubileju mu iz srca čestitajo žena, sinova in hčeri z družinami «Kar hočete» v izvedbi SSG aillllllllllfaallHIIIMHIIIHIIMHHHIHHIIIIIirilllllllllHilMIttillllMttllHHHIIIHIItlinilllllllHIIIIIHIIMIIHIHHIII ZAPORA AMBULANT 00 10. MAJA Splošni zdravniki protestirajo proti zadržanju rimske vlade Še danes ni bil podpisan dekret, ki bi jamčil, da bo delovna pogodba stopila v veljavo s 1. julijem Že včeraj smo poročali, da bodo splošne zdravniške ambulante zaprte vse od danes pa do 10. maja, tako da bodo nevšečnosti za bolnike velike. Že sedaj mora pacient za pregled v ambulanti odšteti deset tisočakov, za pregled na domu pa 15, kar je seveda sprožilo val negodovanj, sedaj pa niti tega ne bo mogel, saj ga splošni zdravnik sploh ne bo sprejel. Ne bo preostalo drugega, kot «privatno» poklicati zdravnika na dom, ali pa se zateči na prvo pomoč v bolnico, pa čeprav najbrž vsi zdravniki ne bodo stavkali. Če pa primer ni nujen, bo treba počakati 11. maj, ko bi se moralo stanje normalizirati. In zakaj so splošni zdravniki sprejeli tako obliko sindikalnega boja? Gre predvsem za protest proti vladi in deželam, ki so »zahtevale od zdravnikov žrtev, da pomaknejo začetek izvajanja že podpisane delovne pogodbe za šest mesecev, saj je celptni drgeti «P -rat v krizi, sedaj pa sploh' nr mogoče Več uresničevati sklepov omenjenega dokumenta*. Vse to se dogaja, ker je ministrski svet, ki se je sestal 16. eprila, pomaknil datum, ko naj bi začela veljati delovna pogodba, na 1. julij in še danes ni bil podpisan dekret, ki bi res zagotavljal, da bo sploh pogodba stopila v veljavo. V resnici kaže, da hoče vlada po- ■ IWiaiHIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIMIIIHIHIIHIIHIIHIIIHIIIIIinillHHinilH CEPKA V JC PODROČJI ROD ZAKONSKO ZAŠČITO NOV POSKUS GRADBENE ŠPEKULACIJE NA OBALI Pod Križem hočejo graditi in prodajati stanovanja Tržaška sekcija Svetovnega sklada za varstvo narave (WWF) je poslala našemu listu, kot tudi drugim množičnim občilom, pa še tržaškemu županu, tržaškemu odborniku za urbanistiko, deželnemu tiad-zorništvu za zaščito krajinskega, arhitektonskega, umetniškega in zgodovinskega bogastva ter predsedniku zanodnokraškega rajonskega sveta sporočilo, v katerem obsoja načrt podjetja Riccesi o »zacementiranju* 5.000 kvadratnih metrov zelene površine na obalni strmim med Grljanom in Križem. Gre za predel, kjer stoji tako imenovana »Tenda rossa*. Sporočilo ugotavlja, da hoče ume njeno podjetje tam zgraditi hotelsko naselje in tako prevesiti podobo kraškega ravnotežja. Pripominja tudi, da je ondotno področje pod Aretirana jugoslovanska zakonca ki sta v Trstu razpečavala heroin Predvčerajšnjim zvečer so tržaški karabinjerji aretirali zakonca z Reke, ki sta že dalj časa razpečevala v našem mestu doze heroina. Gre za 26-letnega Borisa Premruja, ki je po poklicu pomorščak, ter za njegovo 21-letno ženo Snježano. Karabinjerji so ju prijeli pred restavracijo Fabris in ju z dovoljenjem preiskovalnega sodnika Staffe preiskali. Zakonca sta imela pri sebi 16 gramov heroina, kar bi na črni borzi nametalo 2 milijona lir. ................................................ TOLPA ZLIKOVCEV SE JE POSLUŽEVALA RAZNIH UKAN lapleteno delo tržaških polidstov pri odkrivanju prebrisanih tatov 24-letni Fulvio Lombardo iz ul. Forti 30 in njegovi pajdaši (gre za znano skupino tržaških malopridnežev) so v preteklih dneh skušali izigrati agente letečega oddelka. Vsi zlikovci so stari znanci policije, saj so zagrešili že vrsto tatvin in drugih kaznivih dejanj, prav zaradi tega pa so zelo dobro poznali preiskovalne metode tržaških agentov, tako da jim slednji zlepa niso mogli stopiti na prste. Kaj se je tokrat zgodilo? Omenjeni Lombardo, ki je sedaj že za za pahi je 19. aprila s pajdašem kradel v stanovanju 48-letnega France De Marchija. Tatovi so odnesli dva krznena plašča, nekaj gotovine in pištolo, vse v vrednosti 10 milijonov lir. Skupina treh mladeničev je še isti dan skrila kovček s krznenima plaščema v gozdiču ob železniški postaji pri Rocolu. To je videla priča, ki je v Izmibardijevi sliki spoznala enega izmed trojice zlikovcev. Ker je Lombardi na nadzorovani svobodi, so agenti takoj preverili podpise, ki jih mora vsak dan zabeležiti na kvesturi. Ugotovili so, da se Lombardi na dan tatvine ni javil na kvesturi, ampak, da se je že prejšnji dan, to je 18. aprila, podpisal v posebno knjigo tudi-za naslednji dan, to je za 19. april. Ker kontrola ni bila stroga so agenti opazili prevaro šele 20. aprila. Takrat so tudi imeli dovolj indicev, da so I-ombardija aretirali. Ko so ga na kvesturi hoteli soočiti s pričo, ki ga je na sliki prepoznala, je izkoristil pravico, da zavrne predlog o soočanju, saj sodna preiskava ni bila še v teku. Nekaj ur pozneje, ko je bil že v zaporu in ko je vedel, da soočanja ne bo mogel odložiti, je dobil od nekega »vljudnega* paznika britvico in si obril brado, lase in brke, tako, da ga priča ni več mogla prepoznati. Ker pa se je Lombardi že večkrat poslužil te ukane, so bili policisti prepričani, da jt ret on tat, saj se v primerih, ko so ga »po nedolžnem* obtožili, takšne u-kane ni poslužil. Agenti s kapetanom Scozzaijem na čelu pa so Lombarda vseeno razkrinkali. Ugotovili so namreč, da se je Lombardi popeljal v gozdič pri Rocolu s svojim mopedom, kar pa je med izpraševanjem ostro zanikal, češ da je vozilo prodal |e pred mesecem dni. To pa ni bilo res, saj je njegov prijatelj Bruno De-grassi iz Ulice San Zenone 3 skril moped na svojem domu. Agenti so tako prijavili Lombardija zaradi lažne izjave v javnih dokumentih tatvine z obtežilnimi okoliščinami v sodelovanju z drugimi — za sedaj še neznanimi ter nedovoljene posesti orožja. Degras-sija pa zaradi pomoči, ki jo jel nudil Lombardiju. V zadevo je vpletenih še nekaj oseb, med njimi je tudi dekle, o teh pa se bo javno pisalo, ko bo policija končala preiskavo. izrecno zakonsko zaščito zoper r.a pade na iznakaženje narave in v tej zvezi omenja zakon št. 1497 iz leta 1939. Nazadnje dostavlja da bi takšnemu krajinskemu razdejanju utegnila slediti še druga. Ker je protest WWF bil naslovljen tudi predsedniku zahodnokraskega rajonskega sveta smo Slavka Štoko poprosili za ustrezno pojasnilo in t^iko zvedeli, da sporočilo tržaške sekcije imenovanega varstvenega sklada vsebuje bistveno netočnost; vseeno pa je protest docela upravičen. Štoka nam je namreč razjasnil, da podjetje Riccesi pod Križem nikakor ne misli graditi enega ali več hotelov, marveč vrsto malih stanovanj, ki bi jih nato prodajalo zasebnikom. To pa je povsem v nasprotju z urbanističnimi pred piši variante 25 k splošnemu regulacijskemu načrtu. Omenjeno obalno območje je po zakonu zazidljivo za »turistično-proizvodne dejavnosti*, torej hotelske, oziroma gostinske. Predsednik zahodnokraskega rajonskega sveta je še naglasil, da je svet že lani poleti izrazil negativno mnenje o gradnjah, kakor si jih zamišlja podjetje Riccesi (za mnenje ga je seveda vprašala tržaška občina). To pomeni, da mora občina to mnenje strogo upoštevati, sicer bi ravnala proti urbanističnim predpisom. (dg) V SREDO V BAZOVICI Izvoljen nov odbor vaške sekcije VZPI-ANPI V sredo, 29. t.m., so se v Bazoviškem domu zbrali bivši borci, aktivisti in simpatizerji VZPI - AN Pl in ob prisotnosti člana pokrajinskega vodstva organizacije Andreja Renarja izvolili po dolgem premoru nov odbor vaške sekcije VZPI -ANPI. Novi odbor sekcije sestavljajo: I-van čač - predsednik, Ivan - Miro Križmančič - podpredsednik, Stanko Vodopivec - tajnik, Miroslav Grgič - blagajnik, Radivoj Čač - namestnik tajnika, Marija Kralj - namestnik blagajnika, Rudolf Križmančič, Andrej Pečar, Joaip Žagar, Vera Križmančič, Miroslav Žagar, Anton Pečar in Viktor Mavec - odborniki. praviti razne točke sporazuma, ki so ga podpisali januarja letos, kar bi bilo seveda na škodo zdravnikov. Splošni zdravniki tako nočejo sprejemati več tega položaja, ki je po njihovem mnenju nevzdržen, saj jih vleče vlada za nos. Tako so v sredo tudi v Trstu sprejeli na skupščini odločitev, da ne bodo opravljali več pregledov in postregli z drugimi zdravniškimi uslugami, razen če ne bo šlo za nujne primere. Konec koncev pa bedo ob tej odločitvi spet prizadeti samo občani, ki rabijo skrbniško oskrbo, res pa je tudi, da ima za tako stanje dobršen del krivde osrednja vlada v Rimu, ki noče še formalizirati nove delovne p.-j-rrrlhp Pisma uredništvu Še o publikaciji cTrieste in njena pokrajina* Spoštovano urgdrHstvož~ " ~ ^ ___ z zanimanjem sem prebral pismi šole konec meseca marca pozval na temo *Trieste in njena pokrajinei». Seveda se do pičice strinjam z • njuno vsebino. Poštenje in narodna korist mi pa vendarle velevata, da seznamu dodam vsaj še tole: 1. napis središče ■ vasi krasilo majsko drevo, ovenčano s poma rančami, zastavicami, kolači in lučmi. Tudi v Boljuncu, kjer stara navada kljubuje stoletjem, so sinoči dvignil mlaj. Z razliko od Boršta-nov. ki so na kraj droga pritrdili češnjego drevo, pa so v Boljuncu pritrdili bor in ga prav take okrasili s pomarančami, na konico na so pritrdili rdečo zastavo, simbol prvomajskega praznika. Tudi v Dolini se na Majenco vneto pripravljajo. Običaj je, da zadnjo aprilsko noč postavijo fantje k studencu topolovo drevo. Ta običaj se je ponovil tudi letos in fantje so imeli do poznih večernih ur polne roke dela. Včeraj pod večer pa so v galeriji Torkla v Dolini odprli razstavo del slikarjev amaterjev iz Brega. Razstavo je v okviru največjega dolinskega praznika orga- Vbdnikf. Ta gazstava je poslala že tradicionalna,' letos se je je udele-; žilo osem slikarjev: Stano Žerjal) Mirko Hrvatič, Oskar Kocjančič, Evgen- in Marija Pahcrazi,- -Luciancj De Bernardi, Fabio Smotlak iri Voj; ko Lovriha. Na- otvoritvi razstave je uvodoma spregovoril Fabio.Smot-lak', kulturni program pa je i izpolnil ženski zbor - Valentin Vodnik pod vodstvom Vihre Kodrič, Razstava bo odprta vse dni Majence. (Ris) Gledališča Razčlenjene Slavke v avtobusnem prometu V naši'' pokrajini bodo razčlenjene stavke v torek, 5. maja (vozila bodo stala od 11. do 15. ure), v petek, 8. maja (od 21. do 24. ure), v torek, 12. maja (od 11. do 15. ure) in v četrtek, 14. maja (prav tako od 11. do 15. ure). MAJENCA 81 XXV. občinska razstava domačih vin 2., 3., 4. in 5. maja v Dolini JUTRI, 2. maja — ob 18. uri otvoritev razstave vin — od 20. ure vso noč postavljanje «MAJA» NEDELJA, 3. maja — ob 15. uri začetek kulturnega programa: koncert godbe na pihala BREG iz Doline in krstni nastop gojencev godbene šole BREG, nastop otroške folklorne skupine KD RDEČA ZVEZDA iz Saleža, tržaške folklorne skupine STU LEDI in moškega pevskega zbora FRAN VENTURINI od Domja — ob 19. uri slavnostni prihod ((parterjev* in «parterc»; sledi ples z ansamblom OKTAVIJA BRAJKA PONEDELJEK, 4. maja — ob 20. uri koncert slovenskega kantavtorja ANDREJA ŠIFRERJA — od 21. ure dalje ples z ansamblom ARIES TOREK, 5. maja — ob 18. uri nastop godbe na pihala BREG iz Doline — ob 19. uri slovesno podiranje «MAJA» Galerija «TorkIa»: likovna razstava slikarjev amaterjev iz Brega ..J* ejJ-toJr.c c-.tvaic KMEČKA ZVEZA vošči za 1. maj članom, vsem kmetom ia delovnim ljudem , ■"?t. T j " Šolske vesti Osnovna šola ((Bazoviški junaki)) priredi šolsko prireditev v nedeljo, 3. maja, ob 17. uri v Marijinem domu v Rojanu. Vabljeni. Včeraj-danes Danes, PETEK, 1. maja PRAZNIK DELA Sonce vzide ob 5.53 in zatone ob 20.11. — Dolžana dneva 14.18. — Lu-‘na vzide ob 4.46 in zatone ob 16.42. Jutri, SOBOTA, 2. maja ŽIVANA Vreme včeraj: Temperatura ob 12. uri 15,2 stopinje, zračni tlak 1014,3 mb rahlo pada, vlaga 60-odstotna, nebo rahlo pooblačeno s slabo vid ljivostjo, morje mirno, temperatura imorja 21,1 stopinje. j ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Aky Redivo, Lau Ta Bernetti Massimo Galati, Moira Soncin, Luca Porseo, Sigrid De Riz. UMRLI SO: 57-letna Euclide Pian-tg, 89-letni Sabato Iacoviello, 39-let-ni Giuseppe Giussi, 68Jetna Anita Bacci por. Skerk, 57-letna Giuscppi na Sponza por. Pignat, 89-letna Flora Monsalvi, 80-letna Maria Covacich por. Del Piero, 73 letni Vito Sanzone, 74-letni Franceseo Perhavec. 64-let-na Elena Tortul por. De Martin, 62 letni Daniele Morpurgo, 76-letni Ni-cola Mangini, 83 letni Antonio Furlan, 76-letni Franceseo Kočevar. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Cavsna 1, P. Giotti (sv. Frančišek) 1, Largo Osoppo 1. Ul. Zo rutti 19. (od 8.30 do 13. in c,d IG. do 20.301 Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellin 24. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA I Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 732 627, predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. d - 20 ure, tel. 68-441. KOZMETIČNI SALON RUŽIČA BOLJUNEC 378 Tel.*'228-313 čestita ob 1. maju v SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU WILLIAM SHAKESPEARE KAR HOČETE komedija v petih dejanjih > Režija: BRANKO GOMBAČ Jutri; 2*'Waja; ob &.30 ABONMA REI) B -t prva sobota po premiferi'r * . . v nedeljo, *3. maja, ob 16.00 — ABONMA RED C — prva nedelja po premieri PREMIERA .v torek, 5. maja, ob 20.30 - ABONMA RED A -premierski PRAZNOVANJE MEDNARODNEGA PRAZNIKA DELA NA GORIŠKEM V znamenju prizadevanj za izhod iz vse hujše gospodarske krize Osrednji delavski shod bo danes dopoldne v Tržiču - Popoldne prvomajsko slavje in proslava 40. obletnice Osvobodilne fronte v Števerjanu SKD, IGO GRUDEN 1 NABREŽINA priredi v nedeljo, 3. > maja, ob ' 20.15 v društveni dvorani i klobasanje: < -mi * satirični kabaretni večer Sergi-. ja Verča, Borisa Kobala in Aleksandra Vodopivca. Vabljeni! Razna obvestila Občina Dolina razpisuje javni natečaj za mesto specializiranega in stalaterja. Rok razglasa zapade 23. maja t.l. ob 12. uri. Zainteresirani si lahko ogledajo razglas na občip-ski oglasni deski in dobijo vse informacije v občinskem' tajništvu v uradnih urah. .. Zveza borcev - Boljuncc obvešča izletnike za Beograd - Djerdap, da bo odhod na izlet 7. maja ob 6. uri iz Boljunca. Prosimo za točnost. Obenem obveščamo, da je na razpolago še nekaj mest. Za informacije telefonirati na štev. 228-188 od 20. do 22. ure. . f____________ f Čestitke VERDI Jutri, 2. t.m.,iob_18. uri (red B) ponovitev Haydfu>vegg oratorija «Die Jahreszeitep» (Letni časi) v nemškem izvirniku. Dirigent G8rt Meditz. Nastopajo tenorist Josef Protschka, sopranistka Eva Csapo in basist Karl Helm; AVDITORIJ Jutri, ob 16. in 20.30 (red prost) komedija «Un sial per Carlotta* v tržaškem narečju. Glasba Nini Per-no, režija Franceseo Macedonio. V abonmaju odrezek 8. Kino La Cappella Underground 18.00— 20.00—22.00 «La caccia selvaggia di re Stačh*, Valerija Rubincika. Boris Plotnikov, Elena Dimitrova. Ariston 17.00 «Mio zio d’America», Alaina Resnaisa. Gerard Depar-dieu, Nicole Garcia, Jean Gabin. Eden 16.30 «Sorvegliate i! vedovo». Ritz 16.30 «Asso». Adriano Cel-entano. E. Fenech. Evcelsior 17.00 «1 carabbinieri*. Grattacielo 16.00 «Lili Marlen*. G. Giannini in H. Sch.vgulla. Fenice 17.00 «L’ultimo squalo». Aurora 16.00 «Occhio alla penna». Bud Spencer. Cristallo. 16.00 «Laguna blu». Vittcrio Venete 16.00 «SOS Titanic». Capitol 16.00 «Ali that jazz» (Lo spettacoio comincia), Moderno 15.00 «Mano lesta*. Thomas Millian. Lumiere 16.30 «Black sunday». Bruce Dern, Marta Keller.: Mignon 16.00 «Le notti di Salem» Nazionale 15.30—22.15 «Bagnate di amore». Prepovedan mladini pod 18. letom. Filodrammatico 14.30, «Super sex super». Prepovedan mladini pod 18. letom. Radio 15.30 «Malizia erotica*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Volta (Milje) 15.00 «Un maggiolino tutto matto*. W. Disriey. Izleti LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228 124; Bazovica: tel 226-165: Opčine: tel. 211-001: Prosek: tel. 225-141; Božje polje Zgonik: tel. 225 596: Nabrežina: tel. 200 121: Sesljan: tel 209 197; Žavlje: tel. 213137; Milje: tel. 271 124. Danes praznuje 60. rojstni (lan SILVANA KRAŠOVEC iz Rlcmapj. Iskreno ji čestitajo in-želijo mnogo zdravja mož Fellce, sinova Nereo in Silvano,-sestra, vnuki -in* snahi. Danes praznujejo v Ricmanjih |)ri Gohnih dva praznika praznik eh* la in rojstni dan SILVE. Vse naj boljše ji želijo vsi njeni dragi. ZdružičhjtPLkiMn Podlmijer priredi' enodnevni izlet dne 17. maja v Kumrovec z ogledom rojstne hiše tov Tita in muzeja. Kosilo bomo imeli v Krškem. Informacije in vpisovanje na sedežu, Ul. Valdirivo 30, telefon 64459. V okviru izmenjav, ki jih predvideva listina o pobratenju z bujsko občino, prireja devinsko-nabrežin-ska občinska uprava v nedeljo 10. maja «izlet prijateljstva))'v Umag z motorno ladjo Dioneo. Odhod iz Se-sljana ob 8. uri. Za vpisovanje obr nite se na občinske urade. Vabljeni. Mali oglasi telefon (040) 7946 72 PRODAJAM kokoši nesnice pet mesecev stare. Jožef Peric — Peč št. 50, telefon 882-057. OSMICO je odprl Pepe Dacov iz Doberdoba — Rimska ulica. Toči belo in črno vino lastne proiz vodnje. ŠTUDENTA iščeta opremljeno so bo. Ponudbe poslati, na upravo Primorskega dnevnika. Ul. Mon tecchi 6, pod šifro »Solidna*. V MEDJI vasi št. 21 pri Karlu Per narčiču točijo belo in črno vino Prijatelji domače kapljice vljudno vabljeni. PRODAM po ugodni ceni avtomobil ’ autobianchi 112. Telefonirati na štev. 911-119 v večernih urah. OSMICO je odprl Karlo Pegan — Zgonik 58. Toči belo in črno vino. NA CESTI Vižovlje - Mavhinje prodam nezazidljivo zemljišče veliko 600 kV. m. Telefon 209-276. OSMICO je odprl Angel Kraljič — Prebeneg 73. Toči belo in črno vino. PRODAM po zelo ugodni ceni večjo ' količino . rezervnih delov za renault 4. Telefon 53-495. GOSTILNA «Pri Aleksandru* v Pre-benegu nudi vsak dan od 16. ure dalje pristne čevapčiče. Telefon 231-741. Ob torkih zaprto. OSMICO je odprl Andrej Lavrenčič — Lonjer 263. Toči belo in Črno vino. OSMICO je odprl Silvester Berdon, Ricmanje 30. Toči belo in črno vino. RABITE NOŽE raznih vrst in mer ter druge gospodinjske potrebščine? Obrnite se na naslov; Severin Komel — Ul. S. Gabriele 65 — Gorica, telefon (0481) 82-580. PRODAJ fiat 128 CL letnik 1076 -60.000 km, v dobrem stanju. Telefon 227-284. OSMICO je odprl Oskar Slavec • Kus — Dolina 442. Toči pristno belo in črno vino. OSMICO je odprla Ada Kante - Fran-doli Slivno 25 Toči belo in črno vino PRODAM kmetijo z dvonadstropno 50 let ‘staro hišo. v dobrem stanju. v Vinicah nad Izolo pri Kopru po zelo ugodni ceni. Za informacije Trst. tel. 23170B. I VRDKA Bittkovič — sončni kolek-tnrji — vas vabi na sejem Espo meg6, kjer si bost-’ lahko ogledali delujoči sončni komplet 'A- ' riston. Bolj kakor prejšnja leta, bo proslavljanje mednarodnega praznika dela na Goriškem potekalo v znamenju prizadevanj in enotnega sindikalnega boja za premostitev — in to za čimprejšnjo premostitev — krize, v katero je zašlo gospodarstvo na Goriškem, od velikih pol-državnih podjetij preko srednjih in manjših industrijskih obratov, do terciarnih dejavnosti. V tem znamenju bo potekala ino: gočna delavska manifestacija, ki bo danes dopoldne v Tržiču, na pobudo sindikalne federacije CGIL. CISL, UIL in kjer bo govoril član vsedržavnega tajništva sindikalne federacije Luigi Agneletti, poleg predstavnikov krajevnih uprav ter članov delegacije sindikalnega sveta novogoriške občine. «Praznovanje 1. maja ima letos, v goriški pokrajini, svojstven pomen, saj smo se, kar zadeva položaj gospodarstva znašli v naravnost dramatičnem trenutku, ki terja s strani dežele, države in s strani podjetnikov takojšnjih ustre- Vse tiste, ki so se prijavili v Gorici za križarjenje s Primorskim,dnevnikom z ladjo Dalmacija obveščamo, da bo odhod avtobusa jutri, v soboto 2.5. ob 13.15 s Travnika v Gorici, ob 13.20 s trga pred cerkvijo v Štandrežu in ob 13.25 s trga pred cerkvijo v Sovodnjah. Prosimo točnost. iiiiimiiiiiiiiiiiiiHfiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiuiii Razna obvestila Kmečka zveza obvešča, da se bliža rok, ko bo treba izpolniti davčne prijave. Zato naproša člane, da se čimprej zglasijo v uradu z ustrezno dokumentacijo. Prijave bodo sprejemali samo do 20. maja. Iz poštnega urada v števerjanu so nas obvestili, da že imajo na razpolago potrdila o kni izplačanih pokojninah — obrazec 101 — zavoda INPS. Upokojenci naj se čimprej zglasijo v uradu za dvig omenjenih potrdil. Občinska uprava v Doberdobu namerava sprejeti v začasno službo, do izpopolnitve javnega natečaja, pomožnega uradnika. Zahteva se diploma nižje srednje šole in znanje slovenskega jezika. Interesenti; Jiaj. vložijo prošnjo na kolkovanem papirju, naslovljeno na občinsko’ u-pravo/rtajftasnčje do 12. ure 9. maja. j Slovensko planinsko društvo vabi člane in prijatelje, da se množično udeležijo 2. spominskega pohoda med Števerjanom in Gonjačami, ki bo v nedeljo, 3. maja. Vsi, ki nameravajo sodelovati pri tej manifestaciji, naj se zberejo do 9. ure na Dvoru v Števerjanu in naj se vključijo v skupino SPDG. ‘Kino ,f»'tulca VERtll 15.00-22.00 (jutri 17.00— 22.00) «Fontamara». M. Placido in A. Murgia. Barvhi film. CORSO 16.00—22.00 (jutri 18.00— 22.00) «Alla 39. eclisse*. Prepovedan mladini pod 14. letom. VITTORIA 15.00-22.00 «La porno orgia delle adolescenti*. Prepovedan mladini pod 18. letom. V soboto; 17.00—22.00 «Super bri-vido*. Barvni film. Tržič EXCELS10R 14.00-22.00 «Sorveglia-te il vedovo*. V soboto: 16.30—22.00 «Uno stra-no tipo*. Barvni film. PRINCIPE 16.00-22.00 (jutri 18.00-22.00) «Uno contro 1’altro - prati-camente amici*. J\»ra (lorica in okolica SOČA 18.00—20.00 »Plamen na Pacifiku*. Ameriški film. Jutri: 16.00 «Maščevanje bele strele*. 18.00 in 20.00 «LopoV». SVOBODA 18.00-20.00 «Gnezdo sa-lamandre*. Jutri: 18.00 in 20.00 «Skrivnostna akcija*. DESKLE 19.30 «Sodoma in Gomora*. Italijanski film. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Trži ču dežurna lekarna Al Iledentore, Ul.' Rosselli, tel. 72-340. DEŽURNA LEKARNA V GORIC! Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Marzini, Korzo Italija 89, tel. .84-443. IjjU.iaiuilillB V sklad za Kulturni dom v Sovodnjah so prispevali, Giovanni Dottori 100 tisoč lir ter podjetje Juren in Buzin 320 tisoč lir (v obliki popusta na račun za opravljena zidarska dela). znih odločitev, če hočemo najti izhod*, ugotavlja v posebnem tiskovnem poročilu pokrajinsko vodstvo sindikalne federacije, ki vabi na množično udeležbo na današnji manifestaciji. Poleg sindikalnega shoda v Tržiču, kjer bo ob 10.30 zborovanje na Trgu Republike, bo danes po številnih krajih na Goriškem, na obeh straneh meje, še vrsta tradicionalnih prireditev. Tako v Opatjem selu, na Predmeji, v Bovcu pa še kje. Slovenci z Goriškega se bomo danes 'popoldne zbrali v Števerjanu. kjer bo, s pričetkom ob 16. uri, v okviru prvomajskega slavja tudi osrednja proslava 40. obletnice Osvobodilne fronte na Goriškem. Na manifestaciji, ki bo na Trgu Svobode. bodo govorili dr. Mirko Primožič, predsednik TO SKGZ za Goriško, Silvino Poletto in Julij Beltram. V ponedeljek popoldne prekinitev prometa skozi Podgoro Zaradi odkopavanja cevi za nov vodovod, bodo v ponedeljek popoldne, približno od 13. ure dalje, zaprli za ves promet glavno ulico v Podgori, v bližini mostiča čez Sočo. Dela bodo predvidoma zaključili že v ponedeljek popoldne. Zaradi prekinitve, tako sporoča občinsko podjetje, bodo v ponedeljek popoldne morali preusmeriti tudi avtobuse na progah CNE in CRE, ki običajno vozijo skozi Podgoro. Namesto teh avtobusov, bodo v ponedeljek popoldne začasno vzpostavili dve novi progi in sicer med glavno pošto in Ulico Ponte del Torione ter glavno pošto in Ul. 4. novembra preko ločniškega mostu. Maja v Kromberku retrospektivna •v razstava Ivana Čarga V kromberškem gradu, kjer ima svoje prostore goriški mažei, bodo 22. maja odprli retrospektivno razstavo del slikarja Ivana Čarga. Rojen je bil v Tolminu leta 189S, živel pa je dglgo let, > ob Soči- $odi med .miizrazjtejsp ,sUkdr- je Goriške. Za to priliko pripravlja jo tudi katalog, ki ga je napisal Marko Vuk. Srečanje prijateljev CISV v Gradežu V Gradežu bo jutri, v soboto, zvečer, ob 20.30, v tamkajšnji kongresni palači srečanje otrok in staršev, ki so včlanjeni v mednarodno organizacijo CISV. Imeli bodo tudi kulturno prireditev. Ta organizacija skrbi za poletna taborišča otrok, deluje v več državah. Iz Goriške je šlo v zadnjih petih letih v razna taborišča tudi precej otrok iz slovenskih šol. Enako bo tudi letos, ko gresta dve skupini na Japonsko in na Norveško. Dva taka kampa sta že bila tudi pri nas, prvi v Gorici, drugi pa v Medeji. Vsakokrat so sodelovali tudi tukajšnji slovenski dijaki, prisotne so bile tudi skupine iz Jugoslavije. V POČASTITEV 40-LETNICE 0F Nad ISO partizanskih brošur na razstavi v Feiglovi knjižnici Razstavo so uredili s pomočjo Goriškega muzeja iz Kromberka Razstava partizanskih tiskov v Feiglovi knjižnici V Feiglovi knjižnici v Gorici so v sredo zvečer odprli razstavo partizanskih tiskov, za katero sta dali pobudo ZSKD in Feiglova knjižnica ob sodelovanju Goriškega muzeja iz Kromberka; Razstavo je uredil Marijan Brecelj. Na n.jej je BESEDE BENJAMINA BESEDNJAKA Prvi uspehi obmejne gospodarske kooperacije Na ESP0MEG0 so razstavljeni proizvodi, ki jih v kooperaciji izdelujeta Ciciban iz Mirna in Beneco iz Čedada PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO «Blagovna menjava V prvem tromesečju letošnjega leta je znašala Po goriškem sporazumu skoraj 40 odstotkov lanske realizacije, no. go-riškera in tržaškem sporazumu skoraj za 35 odstotkov.* je ob jugoslovanskem dnevu na sejmu ESPO MEGO v Gorici za naš list dejal predsednik medobčinske zbornice v Novi Gorici Benjamin Besednjak. »Naš skupni cilj je uveljavljanje bolj fleksibilnih list po obstoječin sporazumih in vpeljava brezcariske liste C in D tudi v goriški sporazum.* Besednjak je povedal, da obstajajo med njihovo zbornico in trgo vinsko zbornico v Gorici vedno bolj tesni stiki in da je že prišlo -do konkretnih stikoy tudi me^ delovnimi organizacijami, jfojiazij je upa’-nje, da bodo gospodarstveniki ii gotovih kopjs ucg»čipe, ,posobnosti., i\\ se dogovorili za blagovno menjavi) in v perspektivi tudi za kooperacijo. Predsednik medobčinske gospodarske zbornice Besednjak je še iiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiuiiiutiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiunimiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii PRIZADEVANJA ZA OHRANITEV OKOLJA DOBERDOBSKO JEZERO KONČNO OAZA MIRU Županstvo objavilo odlok o prepovedi vožnje motornih vozil - Poljske poti proti jezeru bodo zaprli Kakor je znano, je bilo področje Doberdoskega jezera vključeno med naravnovarstvena področja, v tako imenovane naravne parke. V zvezi s tem je doberdobsko županstvo pred kratkim izdalo odredbo, ki prepoveduje kroženje motornih vozil na vseh stranskih cestah, ki vodijo k jezeru. Ukrep je bil nujno potreben v svrho zavarovanja gozdov na tem območju ter v svrho zavarovanja flore in favne. Ker sama prepoved vožnje najbrž še ne bi zadoščala, je občinska uprava sklenila na vseh poljskih poteh, ki vodijo proti jezeru namestiti tudi posebno zapornico, ki jo bodo po potrebi lahko odprli ie vojaki in uslužbenci pristojnega deželnega urada. Prost prehod bo imel tudi lastnik gostilne ob jezeru ter kmetovalci, ki imajo kme- tijske parcele na tem območju. U-: krep je v veljavi že od 25. aprila letos. Fotografska razstava o stari Gorici Center za ohranjevanje ljudskih izročil iz Podturna je pred kratkim pripravil zanimivo razstavo starih fotografij Gorice. Gre za nekaj nad dvajset' posnetkov iz. Gorice iz let pred prvo svetovno vojne. Nekateri izmed;teh menda še niso bili objavljeni, za razstavo pa jih je pripravil (slike so namreč v formatu 50x60 centimetrov) Roberto Elifani. Škoda, da je bila sicer zanimiva razstava odprta le kratek čas, saj je trajala le teden dni. PEVSKI ZBOR RUPA-PEČ priredi tradicionalni PRAZNIK FRTALJE ki bo od danes do nedelje 3. maja ' Danes: ob 16. uri nastop ansambla «Mladi mi* iz Koroške, moškega zbora Krmin - Plešivo, mladinskega zbora iz Mirna ter dramske skupine PD Štandrež z veseloigro Jubilej. Slavnostni govornik bo dr. Rafko Dolhar. Jutri, 2. maja zvečer: deloval bo buffet. Nedelja, 3. maja, ob 16. uri: nastop mladinskega zbora Rupa - Peč, dekhškega zbora Danica z Vrha, moškega zbora »Ciril Silič* iz Vrtojbe, mešanega zbora «Iskra» iz Železnikov in mešanega zbora iz Mirna. Danes in v nedeljo, 3. maja bo za veselo razpoloženje skrbel ansambel Taims z Opčin. dejal, da so na letošnjem ESPO MEGO razstavljeni proizvodi, ki jih v kooperaciji izdelujejo Ciciban iz Mirna in Beneco iz Čedada. Gre za otroške igrače, športno obutev, smučarske palice in drugo. Izrazil je željo, da bi se takšne In slične kooperacije množile v obojestranskem interesu: Iz goriške splošne bolnišnice V goriški bolnišnici se zdravi, s prognozo okrevanja v dvajsetih, dneh; , 31-letna Franca Bertolin iz Goriqe, Ul. Brigata Casale 19. Ranila se je V prometni • nesreči, na križišču Ul. Bras in ploščadi Cul-'iat V Gorici. , . Oi ■- bc 1 at - .. Razstave V občinski razstavni galeriji Alle antiche mura v Tržiču bodo jutri odprh razstavo tržaškega slikarja Emidia Eredita. Na ogled bo do 14. maja. Izleti Ženski iniciativni odbor priredi od 18. do 21. junija izlet v Beograd in razstavljenih približno 150 brošur in knjižic, ki so jih tiskali v partizanskih tiskarnah na takratnem Go-< riškem, torej v severnoprimorskih krajih. Zastopane so vse partizan-, ske tehnike in tiskarne na tem področju. Seveda ni na tej razstavi vseh brošur, ki so izšle v letih borbe na tem področju. Teli .je registriranih približno 400, zaradi tega je na sedanji razstavi le ena tretjina vseh tovrstnih tiskov. Niti niso razstavljeni partizanski časopisi. revije in letaki ter lepaki. To iz enostavnega razloga, ker ni bilo v knjižnici dovolj prostora za obširnejšo razstavo. Razstava se vključuje v proslave ob 40-letnici ustanovitve Osvobodilne fronte, je dejal tajnik ZSKD Marko Waltritsch ob otvoritvi. Poudaril je tudi, da si Slovenci lahko štejemo v ponos, da smo imeli edini tiskani dnevnik. Partizanski dnevnik, v .zasužnjeni Evropi. Tiskal se je v tiskarni Slovenija blizu Vojskega, v tej tiskarni so namestili moderne stroje in iz nje odnašali vsak dan 6.000 izvodov Partizanskega dnevnika. Že samo prinašanje papirja v tiskarno ir» odnašanje dnevnikov ter drugih tiskov, je bil podvig. Prvo tiskarno pa smo imeli v neposredni bližini Gorice. Že jeseni 1941 je Andrej Velušček - Matevž dal nalog za tipkanje ciklostilnih matric v Gorici, razmnožili pa so jih takoj zatem v Pevmi. Ciklo-stilne tehnike so se širile, konpc leta 1942 so bile že v vsen ofcreZ-jih. v katera je bila razdeljen« r’l t-morska. kasneje pa smo pčslR .lo prav4Ji\*«rtizanskih tiskava Wal-tritsdr je omenil, da so stroje za to bis^grnp dobavili iz nekaterih slovenskih.,-.tiskarn v Gorici in Mirnu, nekatere stroje so pripeljali s tovornjaki. Poldeta Dolinka iz Milana (kasneje, med pogovorom, ie Mirko Rogelja povedal, da se spominja, da se je tistega dne Poldo Doljak ustavil, da bi popil nekaj toplega v Viatorijevi kavarnrt. Tajnik ZSKD .je ob otvoritvi dejal, da se moramo danes zahvaliti vsem, ki so sodelovali v tiskarnah in propagandističnem delu. novinar- druge kraje Srbije. Vpisovanje od1 jem, aktivistom, tiskarjem, kurir-ponedeljka do petka od 17. do 19. jem, da je šla slovenska odporni-ure, ob sobotah.pa pd 10. do 12. ure ška beseda med slovenske ljudi, na , sedežu odbora v Ut Mhlta- 2,- jih bodrila in jih pozivala k uporu, do 16. maja. Ražstava bo odprta petnajst dni. Espomego dHHHn* MEDNARODNI SEJEM GORICA 24. APRILA — 3. MAJA 1981. . Urmk: ob delavnikih od iV clo^21, , f prazniki 10. na’ pm^mčne Umv'r J'-v "‘s '.>> "SfT\ ' SEJMIŠČE % gotizia esposizionič^M^^,^1 - .'i jella Borca ir, Tel u4«lA33MO ___■ , .v-’ 1 ’ ’ OBIŠČITE SEJEM/ ,, , SltVBUAN, I. MAJA OB It. mI PROSLAVA 40-letnice OSVOBODILNE FRONTE SLOVmSKA KNJIGA V LETU 81 (19) Program Slovenske matice Slovenska matica sodi zagotovo med najstarejše slovenske založbe in kontinuirano deluje že dobrih sto in več let ter v svojem programu nekje ohranja duha in podobo podpiranja, ohra njanja in objavljanja v glavnem domačih znanstvenih in literarnih del. Njen letošnji knjižni program ni sicer obsežen po številu naslovov, sedem knjig in zbornik predvideva načrt za leto 1981, vendar pa so ta dela po svoje pomembna in zanimiva tako za slovensko, predvsem humanistično znanost kot tudi za naše izvirno leposlovje. V redni matični zbirki je treba na prvem mestu omeniti pre vod Linhartove Zgodovine. Lin hartov «Poskus zgodovine Kranjske in ostalih dežel južnih Slovanov Avstrije* (v nemščini, L-II., 1788, 1791) šteje med najznamenitejša zgodovinopisna dela, kar jih Slovenci imamo. Pomeni začetek slovenskega znanstvenokri-tičnega zgodovinopisja, po svoji zasnovi je na znanstveni višini časa, v katerem je nastalo. Prvi zvezek se ukvarja s predslovan-sko dobo, medtem ko je drugi posvečen preseljevanju ljudstev, naselitvi slovenskih prednikov v novi domovini ter njihovemu političnemu, družbenemu, gospodarskemu in kulturnemu življenju do padca pod frankovsko nadoblast (v drugi polovici 8. stoletja). Avtor priteguje v obravnavo še sosednje južnoslovanske pokrajine (v sklopu tedanje avstrijske države). Slovenski porevod bp o-mogočil seznanjanje s pomembnim delom, ki je tudi v izvi-ni-ku težko dosegljivo. Prevedla sth ga dr. Jaro šašel in poKojni prof. Alfonz Gspan (ki se je prvi lotil tega dela), komentar k delu sta oskrbela dr. šašel in dr. Grafenauer, spremno študijo pa je nanisal dr. Fran Zvvilter. Druga knjiga iz letošnjega rednega programa je znanstveno delo dr. Antona Trstenjaka ‘'Psihologija ustvarjalnosti*. Trstenjakovo delo obravnava s psihološkega vidika različne probleme človekove kreativnosti. Knjiga je razdeljena na tri temeljna poglavja. Prvo z naslovom Vsestranska ustvarjalncst govori o psiholoških pogojih ustvarjalnosti, ki so obdelani v mnogih včasih tudi dokaj presenetljivih zvezah. Tema drugega poglavja je znanstvena ustvarjalnost, kjer gre za psihološko analizo tipične »znanstvene* pameti. Tu je opisana vloga informacijskih sistemov ter različni tipi znanstvenikov (npr. matematik, biolog itd.). Tretje in zadnje poglavje je posvečeno umetniški ustvarjalnosti Ifil pomeni izredno dragocen prispevek k sodobnim estetskim razmišljanjem in raziskovanjem. Knjiga- je dopolnjena s številnimi ilustracij jami in diagrami ter z mnogimi primeri različnih kreativnosti, kar daje knjigi še poseben mik in je napisala v dobrem, za Trstenjakovo pisanje značilnem slogu. Tretje delo redne zbirke je roman Alojza Rebule 'Zeleno izgnanstvo*. Avtorju je roman navdihnila zgodovina. Toda čeprav spoštuje njena dejstva, v bistvu ni bolj 'arheološki* kakor njegov prejšnji roman »V Sibilinem vetru*. Znameniti humanist in diplomat Enea Silvio Piccolomuii (1405 1464) je bil. nekaj let predan je postal papež Pij II., tri leta škof na stolici Sv. Justa v Trstu. Samo na sebi to dejstvo avtorja ne bi bilo pritegnilo, ko v tem predstavniku zgodnje renesanse ne bi bil videl človeško in kulturno izredno zanimive o-sebnosti. Enea Silvio Piccolomini, ta Italijan nagonske mladosti, je izobraženec vsestranskih zanimanj, ljubitelj narave in umetnosti, predvsem pa univerzalen duh, odprt tudi slovanskemu svetu. Tako mu na primer Čehi dolgujejo delo Historia Bohemiae, Slovenci pa opis ustoličenja koroških vojvod na Gosposvetskem polju. To so razlogi, ki so spodbudili pisca, da si je v domišljijski sproščenosti zamislil Piccolomini-jev jadranski intermezzo. Seveda ga ie pri tem posebej mikalo možno Piccolominijevo doživetje slovenskega Krasa in njegovega človeka. Tedanja tržaška škofija je namreč prostorsko obsegala v glavnem slovensko etnično ozemlje od morja do Nanosa in Brkinov. Eno od izhodišč te svobodne pripovedi, poleg nadnarodne mi selne in kulturne problematike, je tudi poskus ovrednotenja slovenske prisotnosti v času in prostoru — v 15. stoletju na Tržaškem, ki sta Slovence zapisala anonimnosti. V Filozofski knjižnici bo Slovenska matica izdala delo Igorja Hrušovskega »Dialektika biti in kulture*. Knjiga prvaka slovaških filozofov je poskus povezovanja osnovnih ontoloških kategorij, kakor so se razvile v marksizmu (problematika marksistično pojmovanje prakse, dialektike, strukture in razvoja), s temeljnimi vprašanji človekove sodobne kul ture (se pravi z njenimi sestavinami, kot so umetnost, zna nost, zgodovina itd.). Delo prinaša. kot pravi sam avtor »...nov koncept ontologije kot teoretski temelj mojega pojmovanja struk-turologije.* Ta je podana skoraj V telegrafskem slogu, čeprav je izrazito jasna in brez odvečnega filozofskega žargona. Knjiga je razdeljena na štiri poglavja: Protislovja kulture. Odpiranje obzorja (to je pravzaprav v Knjigi ključno poglavje), Idejne inicia tive in Retrospektive in rekapitulacije, ki vsako po svoje analizira naslovno temo. Razprava skuša na ontološki ravni uveljaviti enakopravnost dialektike in strukturologije kot dveh momentov biti in človeške kulture. Knjigi bo dodan esej o razvoju slovaške filozofije in o njenem mestu v okviru evropske marksistične misli. Delo je prevedel Frane Jerman. V zbirki Razprave in eseji pa bo izšla knjiga Bojana Štiha »Knji-i ga. ki noče biti requiem». Štiri-! indvajset zapisov, člankov in esejev pod zgornjim naslovom ima tako rekoč eno samo, toda zelo važno temo: kultura. Ta je namreč odločujoči in odločilni funkcionalni in esencialni del člove- j kovega duhovnega in družbenega j bistva in ravnanja. Prispevki v ’ »Knjigi, ki noče biti requiem», so ! .bili' napisani in tudi objavljeni v revijah in časnikih med 1962. in 1980. letom. Uvodno poglavje so Tolminski zapiski AD 1980., list iz dnevnika. Doslej še niso bili objavljeni, kakor tudi ne avtorjevo dokumentarno in pisemsKo gradivo, ki je vključeno v Tol minske zapiske. Bojan Štih zastavlja vrsto vprašanj, ki so značilno slovenska v svoji socialni in nacionalni pojavnosti: umetnost v življenju naroda, sodobna kulturna politika in nepolitika, vloga znanja, izobrazbe in učenja, socialne aplikacije morale v pred-metniško-uporabniški družbi, zgodovinske in idejne metamorfoze v vlogi kulture na Slovenskem itd. Delo je napisano v polemični obliki in skuša biti izziv k razmišljanju, vrednotenju in tudi h klasificiranju kulture in nekulture v našem družbenem in nacionalnem trenutku po letu 1960. Ob slovenski razsežnosti kulturne problematike pa avtor knjige razpravlja tudi o usodi evropskega kulturnega prizorišča in izročila in o položaju umetniške in znanstvene kulture v svetovnem, planetarnem prostoru. Knjiga je poskus opisa kulturnega položaia Slovencev obenem pa je tudi izpoved misli in spoznanja, da je socializem v bistvu kulturno, duhovno in moralno vprašanje. Poleg omenjenih del bosta pri Matici letos izšli tudi dve izredni izdaji. Prva je knjiga Franceta Pibernika «Med modernizmom in avantgardo*. Že prva Pi-bernikova knjiga »Med tradicijo in modernizmom* je nesporno prinesla zanimiva spoznanja o notranji podobi sodobne slovenske poezije, poezije tedaj, ki se je razvijala v povojnem tridesetlet-ju. V njej zajeta pesniška ime na so bila že zdavnaj predmet literarnozgodovinskih opredelitev, zato so sp poleg zgolj estetskih momentov marsikje nujno pokazali tudi polemični toni. Drugi del Pibernikovih popisovanj pod naslovom «Med modernizmom in a- letu 1960 ip j^'Jh'jffio6!s( Mtstvhto jalnost še v: riČnČRh^rti' ršfeVČJtfl' Zato je problematika dopisovarij z njimi bolj odprta neposrednosti njihovega vstopanja, hkrati pa odpira vsa bistvena vprašanja novih estetskih obzorij. Ker je bil čas njihovega vstopanja v literarno areno izjemno razgiban, saj je zajemal radikalne premike v temeljih slovenske poetike, utegne biti knjiga sovjevrsten dokument tega pesniškega dvajsetlet-ja. šestnajsterici iz prve knjige se pridružujejo še naslednji avtorji: V. Cundrič, M. Kramberger, M. Ogen, S. Makarovič, I. Žerjal, N. Grafenauer. E. Fritz, T. Šalamun, T. Kuntner, A. Brvar. I. Geister, V. Gajšek, A. Medved, D. Poniž, M. Hanžek, J. Strehovec in B. A. Novak. Druga knjiga zunaj zbirk pa je delo Mirka Mahniča »Klici*. Klici so knjiga dnevnih zapisov, ki jim je dalo poglavitno vzpod budo piščevo poklicno opravilo (gledališki lektor). Zato je v nji mnogo premišljevanja o odrskem govoru — pa tudi o govorjenju v vsakdanjem življenju. Ker je av- tor tudi gledališki režiser in »e po malo ukvarja tudi z giedahsko zgodbvino, so ga privlačevale tudi naloge in vprašanja gledališke režije, estetike in vzgoje in vse premnoge reči, ki. sodijo k celotni podobi gledališča. Zato je V knjigi poleg poglavij p govoru še mnogo premišljevanj, raziskav in ugotovitev — gotovo večkrat tudi subjektivnih — o režiji in igralstvu (večkrat v obliki zapisov na vajah), o sodobnih in nekdanjih krizah in uspehih našega gledališkega snovanja, o domači dramatiki, o naši igralski špli, o gledaliških razstavah, o življenju ne le ljubljanskih, ampak,skoraj vseh slovenskih gledališč, o gledališki kritiki in občinstvu. V nji sd poleg neimenovanih gledališčnikov •našega časa opisani tudi mnogi mrtvi in živi gledališki pa tudi drugi kulturni delavci. Pisec je vseskoz pozoren tudi na druge kulturne, umetnostne in kulturnopolitične in duhovne resničnosti pri nas, dotika se mnogih vprašanj človeka, narave, družbe in sveta, ki dandanes vznemirjajo Končno omenimo še peti zvezek »Zbornika za zgodovino naravoslovja in tehnike*, ki bo zajel članke in razprave o strokovnih prizadevanjih in dosežkih naših znanstvenikov v nekaterih področjih naravoslovja in tehnike. D. Ž. Cvetje pred začasni spomenik padlim iz Skednja, od Sv. Ane, Daeja, s Kolonkovca Pred dnevi, na predvečer dneva vstaje v Italiji ter 40 letnice ustanovi tve Osvobodilne fronte, so položili venec pred začasni spomenik padlim v času NOB iz Skednja, od Sv. Ane, s Kolonkovca in od Daeja Zenska in njena stvarnost Do 17. maja je vendarle dovolj časa da vsakdo o vsem temeljito razmisli Tisti krogi, ki toliko zagovarjajo «pravico do življenja», zakaj se ne enako zavzemajo za reševanje življenj tam, kjer lakota ubija ljudi, kjer režimi fizično pokoneujejo svoje nasprotnike, kjer delavci umirajo na delu itd. »Lahko bi analizirali številne razloge, ki narekujejo, da se izrečemo proti odpravi zakona št. 194 o splavu. Podčrtal bom samo enega in sicer tako, da bom izhajal iz postavke, da uzakonitev pravice do splava v samem načelu ni proti pravici do življenja. Lahktiiisaveda razpravljamo o na-činih- takšne uzakonitve in o izboljšavi •raznihskritferijev, ki so v veljavi* sedaj. ■1 Toda ■ -osredotočiti za dej ati sito ptu» , " 'V - H ?; •IIIIH|lllllinillIII|lllllll(llllllllllll|llllll|IIIIIIIIIIIIIIIMIUHIV*IIIIUIIITIIitMm«||lltM|lsi vse leto prizadevali, da bi ga nazaj dobili; vedeli so za vsako «erjuho» in srajčko in še vedno cenili staro, obrabljeno Gabriječkovo suknico in jo «za dobro prejeli*. Sprva tudi hlapca niso še imeli, da bi lahko skrbel za konja. Mlada gospa MIM je v Trstu s hvaležnostjo sprejela »use dobrute, ki se je precartana mate poslale*: ješpren, lečo, bob, kašo, jarca, kozliča, četrt teleta, zajca, jerebice, purana, postrvi in rake, pa mezlan, predivo in platno, domače seveda. Preserčena luba gospa hči je pa Imenitni ino Visokorojeni Gnad-ljivi Gospe, Gospe, Liberi Baronesi Ester Coraduzzi v njih gnadijive roke pošiljala: teran, ole (olje), artičoke, dinje, česen, petršil, rožmarin, špargle, pop.v, sol za živino, sirdke kolačke prestice in no tri «sorte ta nar buli ribe*: brancine, morske liste in girice, »use dobru narejene u marinade*. Za bolezen želodca pa »pulferce* in pa žaubo za garje. Za setnan> dneve v Ložu se je gospa Ester občasno srečala z ribenško grofico Trilerjevo in s kneginjo Turjaško iz gradu Snežnika, ki je kot visoka plemkinja bila zelo, zelo blizu dvoru in cesarju na Dunaju. Ob takih priložnostih so prišle na dan vse slabe in dobre novice, in tudi tiste o težavah pri Marenzijevih. Mlada gospa MIM, čeprav je bila po mnenju fiirstinje »ena dobra inu pokoma žena*, ni imela ob Marenziju lepega in srečnega življenja. Rodila je osem otrok ter bila nenehno v skrbeh žanje, saj’ pravi: »Tukej, v Terst gredo okule kozice jeno otroče zelo merjo, Buh vare moje otroke.* Takrat za take bolezni ni bilo zdravila. Pa so tudi pri Marenzijevih umrli kar trjje mladoletni otroci. Marija Izabela je bila «ena sruta* in je imela vezane roke, v hiši je vse odločal neprijazni Marenzi in je s svojimi izpadi pred domačimi uslužbenci smešil in poniževal ženo, saj pravi mati, da jo pred »ljudmi k tl,om da-jč» — ponižuje. Gospa Ester v Koči vasi ni živela od milosti tržaških sorodnikov, saj je mnogo, mnogo več dobrot poslala v Trst, kot pa jih od tam dobila. Bila pa je včasih malce »stole*, občutljiva za svojo čast, rekel bi, malo prevzetna; hčeri je ogorčena vrnila 4 goldinarje, poslane za sočivja in zagrozila, da ne bo sprejela terana, če ji ne pošljejo računa. Uboga Ester ni bila rojena pod srečno zvezdo. Že pri Coraduzzijevih je bila večkrat tepena kot nobena dekla, o Koči vasi pa pravi: »O, nesrečna ura, da sem se rodila ali Kmjska dežela videla ino prekleta Pristava, kjer moram jest moje življenje pustit!* Bila je srčno dobra ta naša Korošica, imela je lepe spomine na svojo mater, srčno rada je imela obe svoji hčeri, nam pa je zapustila za našo književnost zelo dragocena pisma. B M. POPRAVEK V št.-87 z dne 12. aprila 1981, je tiskarski škrat malo zamešal štreno. O.: Pod pismom EMC/št. 15 smo začeli zadnjo opombo: »Pojdejo v oni teden Šuštarji noter (noter k vam) be per jih naši stari... Pravilno se glasi: »V starih listinah so ledinska imena označena tako kot so jih naši stari izgovarjali: Umlake, Uleškouenci, Prpile, Naloge, Ubrege, En breg. Sjtrnbreg: Mlaka, Leskovca, Pil, Log, Breg, Starbreg. Marenzijeva hiša v Majkantonu je bila dograjena kakšno leto pred 1700 — 'raje nekaj po 1700. Pisma EMC neposredno — kmalu — po poroki MIM. so pisana čitljivo in mirno. Naslovi v nemščini se v knjigi končujejo: «zu Enbreh*. Posebno jasno se preglašeni 6 vidi v pismu EMC/št. 21., kjer bi se ta beseda čitala Enbreh - v Bregu in tudi Strbreh, kajti gospa Ester pogosto izpušča in zamenjuje posamezne črke in večkrat tudi staplja dve v eno črko (Srhreh). Marenzijevi so imeli njive in travnike do neposredne bližine S. Cat-terina, vinograde in takrat svojo hišo pa v območju Staregabrega, ki se je začel že v bližini Ul. Carducci in zajemal področje v smeri Rossetti - Kjadin. jo z bolj ali manj odkritim pozivom na vseljudsko mobilizacijo. Vsekakor bosta široka neosveščenost in pomanjkanje informacij o pomenu in namenu uzakonitve pravice do prostovoljne prekinitve nosečnosti, nato še o zakonskih predpisih, ki to urejujejo v Italiji in končno še ..o izvajanju zakona 'sariKg&, igrala nadvse pomembno vlogo, ,1 J<)i 't Približno tretjina vseh “italijanskih volivcev, ki po raznih statističnih podatkih redno zahaja v cerkev, bo vprašanje verjetno rešila tako, da bo poslušno sprejela odločitev katoliških krogov, da podpre predlog Gibanja za življenje, ki ga zelo aktivno vsako nedeljo zagovarjajo skoraj vsi duhovniki. Tisti med katoliško mislečimi, ki bo razmišljal dlje od osnovnega vprašanja «za ali proti življenju*, se bo prav gotovo znašel v škripcih, tudi zato, ker je obstoječi zakon nekoliko pomanjkljiv in še zlasti zato, ker se še bolj neustrezno izvaja. To so sicer tiste težave, na ka-tčre naletijo laični zagovorniki pravice do prostovoljne prekinitve nosečnosti, ki se med drugim morajo soočiti z dvomom, da.tudi tiste politične sile, ki odločno zagovarjajo zakon št. 194 — se pravi dejansko vsa levica razen radikalcev — to počno brez večje angažiranosti. Pomanjkanje politične volje pa žensko gibanje očita tem silam še bolj, ko gre za spremembo določenih določil v zakonu, kajti še najodlečnejši zagovornik zakonu esporavajo nekatere pomanjkljivosti ali »načelne odstope*. Že iz tega bežnega in zelo posplošenega pregleda torej jasno izhaja, da je tabor tistih, ki bo-i »Idi ti"’«" tvoju nezavisnu p. mv .:«r~••>••• < - Pot smo po nekih stranskih cestah nadaljevali skozi Srebrenico in Vlasenico. Po neki dobni so kmetje prevažali municijo in drugo opremo in postopoma vse odmetavali v obcestne jarke. » • • »HAENDE HOCH!» «ABSTEIGEN!» Potem ko smo zavozih na glavno cesto Zenica - Sarajevo, se je naš tovornjak nenadoma znašel v dolgi koloni med samimi nemškimi tovornjaki, polnimi nemških vojakov. Kak stik nenaden, nenavaden, presenetljiv in nepričakovan, skoraj nerealen in neresničen s sovražnikom! Niti v sanjah si ne bi mogel podobnega predstavljati. Nemci pred nami, Nemci za nami in kolona se premika, kot da se ni nič zgodilo, kot da nas niso niti opazili: ne nas ne naših štirih ab petih pušk z majorjevim samokresom vred. No, čez kakšne pol ure pa se kolona končno le ustavi, a še vedno se za nas nihče ne zmeni. Gledam iz našega tovornjaka izpod platna namškega vojaka, ki sedi ob šoferju prvega tovornjaka za našim, kako požrešno obira svinjsko prekajeno kračo. — Tedaj pristopi od nekje k našemu majorju nemški podoficir z brzostrelko • v rokah in s spremljevalcem nam zavpije: fllaende hoch! Absteigen!» Nekdo izmed naših nam prevede, da to pomeni dviganje rok in da moramo izstopiti, kar tudi stojimo, podoficirjev spremljevalec pa pobere tistih par pušk. Kmalu se kolona počasi premakne in Nemec nam ukaže, naj se vrnemo, v tovornjak, • ki, vedno v koloni, zapelje v. center Sarajeva, vsega v nepopisni zmešnjavi. In naš šofer naglo zavije v ozko stransko ulico, ustavi pred neko pritlično hišo rekoč: »Tukaj ostanite. To so naši ljudje.* In izgine. S tovornjakom in majorjem vred. * * * (Moje doživetje aprilske vojne se je končalo torej z vojaško «vajo* zaradi pridobitve državljanstva stare Jugoslavije, ki se je med vajo — sesula. Ostal sem državljan čez štiri leta premagane Ita-bje v smislu mirovne pogodbe iz leta 1947 — «residente ab’estero» na dan njenega vstopa v vojno 10. junija 1940.) STANISLAV RENKO ................-.,„V.......................... ■ % Praznično vzdušje ob prihodu oddelka JLA na Trg Unita v Trstu 3. maja 1945, ko je IV. jugoslovanska armada ob sodelovanju enot Komande mesta že 1. maja osvobodila Trst in dan kasneje očistila še zadnja oporišča nemškega okupatorja ŽE V PRVIH DNEH PO VOJAŠKI OSVOBODITVI MESTA PRVA LJUDSKA OBLAST V TRSTU Vojaška uprava Jugoslovanske ljudske armade preda večino pristojnosti Osvobodilnemu svetu Trsta že 15. maja O vojaških operacijah za osvoboditev Trsta smo tudi v Primorskem dnevniku pisab skoraj ob vsakem 1. maju, manj pa smo o-bujab takratno dogajanje kar zadeva izvrševanje upravne oblasti najprej preko vojaške uprave JLA, potem pa preko civilnih organov ljudske oblasti. Zato bomo tokrat skušab v glavnih obrisih podati sliko takratnega stanja v tem smislu. 1. maja je bil Trst praktično o-svobojen, Nemci so se upirali samo še na nekaterih točkah, toda ne za dolgo. Komanda mesta Trsta, ki je dotlej vodila akcije svojih enot ob strani enot IV. armade JLA, se je 2. maja preselila v Ul. Buonar-roti iz nalogo, da prevzame upravo mesta. Medtem je izdala tudi že prvi odlok, s katerim je z dne 1. maja 1945'prevzela' E R Podjetje za izvajanje zaključnih gradbenih del, Koper, Ulica 15. maja 5/b, tel. 23-261 in 23282, žiro račun: SDK Koper 51400 - 601 - 10969 Delovna organizacija ima' svoje poslovne enote 3133 JSts — v Pulju, Ul. Juriče Kalca 29, tel. (052) 23-203 — na Reki, Vodovodna ul. 22 predstav. Matuliji, tel. (051) 741-148 — v Ljubljani, Ul. M. Pijade št. 6, tel. (061) 316-414 — predstavništvo v Zagreb’’ Marjanovičev prilaz 6, telefon (041) 671-243 Dejavnost: -izvajanje vseh vrst obrtniških zaključnih del v gradbeništvu, kot: Polaganje parketa, plastičnih, tlakov, pcdolita in linoleja, gume, vinil,' azbesta in tapet — soboslikarske in pleskarske, u-sluge, polaganje keramike, ,Az-delavo plastičnih svetlobnih napisov, display in črkoslikarske usluge ter izvajanje vseh vrst drugih del, ki dopolnjujejo glav no dejavnost. Vsem delovnim ljudem čestitamo za 1. MAJ — PRAZNIK DELA P m © ..-T-D7 PROIZVODNI PROGRAM: portlandski cementi in maltit azbestcementne plošče in cevi fasadni silikatni zidaki in bloki kremenovi peski in keramična glina SALONIT ANHOVO ČESTITAMO ZA MEDNARODNI PRAZNIK DELA — 1. MAJ 7 "7 ■■ . . di FRANCO ŽAGO TKANINE OBI ACILA TRST — Largo Barriera Vecchia 6 — Tel. 790-730 RAZVOJNO PROJEKTIVNI CENTER IDRIJA TOZD Atelje za projektiranje TOZD Elektronski računski center POSLOVNI PREDMET: — prostorsko in urbanistično planiranje in projektiranje — projektiranje gradbenih objektov — inženiring — raziskovalne in razvojne storitve v gospodarskih dejavnostih — ekonomske, organizacijske in tehnološke storitve — avtomatska obdelava podatkov LESNA IN POHIŠTVENA INDUSTRIJA IDRIJA N, SOL. O. SPODNJA IDRIJA JUGOSLAVIJA TLLLFON: (063) 76-010 Proizvaja: SPALNICE IN SESTAVLJIVO POHIŠTVO MASIVNE REGALE IN MIZE ŽAGAN LES IN EMBALAŽO PERUTNINSKI KOMBINAT Neverke Z lastno klavnico, trgovino na Kalu pri Pivki ter s svojimi farmami na Ravnah, v Zabičah, Novi Sušici, na Kalu in v Ne-verkah: iz lastne proizvodnje: — sveže piščančje meso — zmrznjeno kokošje meso — žive kokoši — sveža konzumna in volilna jajca za vzrejo piščancev Za vse informacije lahko vprašate tudi po telefonu (067) 22-174, (067) 75-030, (067) 75-810. Vsem delovnim ljudem čestitamo za 1 moj — praznik dela ŠPORT ŠPORT ŠPORT NOGOMET PO VISOKI ZMAGI NAP GRČIJO «Plavi» navdušili Evropo Od vsepovsod laskave ocene - Poleg talenta tudi požrtvovalnost in borbenost - Španija sedaj bližja - Angleška reprezentanca zopet razočarala V sredo so odigrali kar sedem Kvalifikacijskih nogometnih tekem za SP v Španiji leta 1982. Veliko pričakovanje je med ljubitelji evropskega nogometa vladalo pred vsem za derbije med Francijo in Belgijo, med ZRN in Avstrijo, med Anglijo in Romunijo. Bili so to spopadi močnih evropskih reprezen tanc, na igrišču so se razvrstili pravi nogometni asi. . . »Nogometna Evropa» pa je nato ostala navdušena nad «nekim drugim srečanjem*. V Splitu je namreč Jugoslavija proti Grčiji pokazala vrhunsko igro, dosegla ker pet zadetkov, nadigrala, sicer ne preveč kakovostne, toda borbene grške nogometaše. Jugoslavija je torej navdušila Evropo. Športni tisk laskavo piše o predstavi «plave vrste*. Jugoslavija je bila od nekdaj dokaj »plodna* z nogometnimi talenti. Tudi sedaj jih je v obilici. Toliko odličnih posameznikov (Zajec, Stojkovič, Buljan, Sliškovič, Halilhodžič, šljivo, Petrovič, Jerkovič, Svilar, šurjak in še in še), kot jih ima jugoslovanski nogomet, jih zmore malokatera druga država Vseeno pa «plavi» doslej niso u-speli uveljaviti svojega talenta v reprezentanci, verjetno tudi zato, ker za velike podvige v nogometu ni dovolj talent. V sredo pa je Miljaničeva vrsta igrala izredno požrtvovalno, borbeno, zbrano, odločno DANES V BAZOVICI Dve nogometni tekmi med Trstom in Gorico V počastitev jubilejev OF in ZSŠDI bosta danes v Bazovici dve nogometni tekmi, v katerih se bosta spoprijeli naraščajniš-ki in članski selekciji ZSŠDI iz tržaške in goriške pokrajine. Pred nogometnima srečanjema pa bodo nogometaši in spremljevalci moštev ter odborniki ZSŠDI pred spomenikom na Gmajni počastili spominu padlim v NOB. Današnji spored 14.30: odhod kolone od igrišča v Bazovici do spomenika na Gmajni, kjer bodo položili venec 16.00: ZSŠDI Trst - ZSŠDI Gorica (naraščajniki) 18.00: ZSŠDI Trst - ZSŠDI Gorica (člani) kot malokdaj prej. S tako igro je bila zmaga neizbežna, če bodo jugoslovanski reprezentanti ohranili še naprej tak odnos do igre, potem ni dvoma, da bo uvrstitev na SP v Španijo Veliko lažja. Jugoslovanska reprezentanca je napravila lep korak naprej po poti, ki pelje v Španijo. Zmaga nad Grčijo v Splitu pa verjetno ni bila odločilna za nastop na SP. Miljani-čevo moštvo čaka še težka in dolga pot. Po našem mnenju bo za Jugoslavijo izredno važno srečanje v gosteh proti Danski. V tej tekmi »plavi* ne smejo izgubiti. Od ostalih kvalifikacijskih sre čanj, ki so jih odigrali v sredo, nedvomno najbolj preseneča neodločen izid brez zadetkov Anglije proti Romuniji. Res je, da so Angleži i-grali v okrnjeni postavi, toda na dlani je, da so trenutno angleški klubi v evropskih tekmovanjih zopet v ospredju in zato je skoraj nerazumljivo, kako reprezentanca igra tako poprečno. Kaže tudi, da je nekdaj slavni nizozemski nogomet v zatonu. »Tulipani* so v sredo premagali reprezentanco Cipra le z 1:0. MINIBASKET CAMB — Bor B 4D:42 (17:20) BOR: Lokar 13, Kovačič, Civardi, Žetko, Mosetti 6, Lippolis B, in L. 4, Šik, Barut, Rasgni, Pertot, Sedmak. V zadnji, zaostali tekmi prvenstva Z&R so najmlajši predstavniki Bora zasluženo premagali skromni CAMB. Naši fantje so bili telesno in tehnično boljši od nasprotnikov, slabo pa so igrali v napadu. Čeprav je izid tesen so borovci ves čas vodili, dobro pa so igrali zlasti v obrambi. Bor je na tem turnirju med 19 ekipami osvojil 7. mesto, vendar bi lahko Rasenijevi varovanci dosegli tudi boljšo uvrstitev, če bi pokazali to, kar res znajo. ODBOJKA V MLADINSKIH LIGAH ŠE ZADNJI NAPORI Ta teden se Zaključijo tri prvenstva Medtem, ko se je že končalo odbojkarsko prvenstvo še v moški B ligi, se druga nadaljujejo. Ta konec tedrta bodo sklenjena tudi prvenstva v moški in. žeaski D ligi ter 1. moški diviziji. Naše štiri zastopnike v obeh kategorijah C-2 lige pa čakajo še tri kola' V teku pa sta dve prvenstvi v dveh skupinah najnižje ženske lige. To je skupine za napredovanje - Breg, in tolažilna skupina - Sloga. ŽENSKA C-2 LIGA V tej konkurenci je n vrhu lestvice praktično že vse določeno. Obeta pa se,ogorčen boj za osvojitev dru-gega mesta na lestvici, ob dejstvu, da ima tržaški CUS izredno ugoden koledar in povrhu še 2 točki prednosti. Vse tri naše šesterke imajo jutri spet enkratno možnost, da pospravijo vseh šest točk. Ekipa Brega bo gostovala pri Intrepidi, ki je v zgornjem delu razpredelnice, Konto vrike se bodo spoprijele v gosteh s Rivignanom, ki je zadnji, odbojkarice Sloge pa bodo gostile Fon-tanafreddo in točki bi morali ostati doma. W . , s. -Sfrti Rf ioRm' Tretji gol za Jugoslavijo: Pantelič je z ostrim strelom z bele pike premagal grškega «kolego». (Foto AP) MOŠKA C-2 LIGA Goriška 01ympia bo gostila v štan-drežu Ginnastico iz Spilimberga. Gostje so doslej pospravili 16 točk, Goričani pa so praznih rok. To pa obenem pove vse. MOŠKA D LIGA Šesterka Juventine se bo poslovila od prvenstva v Trstu na srečanju z Volley clubom. Favoriti so seveda Tržačani, ki so drugi na lestvici in so že prvo srečanje v štan-drežu zaključili s prepričljivim 3:0. ŽENSKA D LIGA Jutri bo sklenjeno prvenstvo tudi v tej ligi. Borovke se bodo srečale z Olympioom in imajo enkratno priložnost, da dosedanji izkupiček povečajo za dve točki. Od prvenstva se bodo pred domačimi gledalci poslovile tudi zastopnice Sloge. V korist slogašic igra tokrat tudi Bor, ki mora zmagati. Če OIym-pic zmaga in Sloga izgubi, bodo morale namreč prav slednje zapustiti ligo. Gotovi pa smo, da bo vrsta trenerja Drašiča izbojevala potrebni dve točki gotovosti v neposrednem obračunu z Lucinicom. 1. MOŠKA DIVIZIJA Odbojkarji Krasa so favoriti v srečanju z Interjem A, ki so zadnji na lestvici samo z 2 točkama. Povsem drugačna naloga pa čaka mlade borovce, ki bodo gostili vodečo in še nepremagano Nuovo Pal-lavolo A. G. F. RIM — Italijanska odbojkarska zveza je sklenila, da bo Ancona sedež finalnega dela turnirja za italijanski odbojkarski pokal. ATLETIKA RIM — 23, in 24. maja bo v Rimu zanimiv atletski četveroboj med reprezentancami Italije, SZ, Španije in Grčije. 22. maja pa bo v Perugii ženski dvoboj Italija - SZ. DOMAČI ŠPORT VAM PREDSTAVI vse za šport in prosti čas VEČ ŠPORTA - VEČ ZDRAVJA B r i š č k i - Girandolei 42/B DANES PETEK, 1. MAJA 1981 KOŠARKA 1. MOŠKA DIVIZIJA 10.00 v Trstu, Čarbola: Inter 1904 - Bor A; 11.00 na Kontovelu: Kon-tovel - POM; 11.30 v Trstu, stadion «1. maj*.: Bor B - Saba; JUTRI SOBOTA, 2. MAJA 1981 ODBOJKA MOŠKA C-2 LIGA 18.00 v Štandrežu: 01ympia - Ginnastica Spilimbergo; ŽENSKA C-2 LIGA 20.30 pri Banih: Sloga - Fontana-fredda; 18.30 v Marianu: Intrepi- da - Breg; 20.00 v San Vitu: Rivi-gnano - Kontovel; MOŠKA D LIGA 15.30 v Trstu, Zandonai: Volley Club - Juventina; ŽENSKA D LIGA 16.00 v Trstu, stadion «1. maj*: Bor - Olimpic; 18.00 pri Banih: Sloga - Lucinico; 1. MOŠKA DIVIZIJA 18.00 v Trstu, Galilei: Inter A -Kras; 20.00 v Trstu, stadion «1. maj*: Bor - Nuova Pallavolo A; KOŠARKA POULE C - 2 20.00 v Dolini: Jadran - Servo-lana; TENIS DALLAS — Na finalnem teniškem turnirju WCT v Dallasu, ki je za radi odsotnosti Borga, Connorsa in Vilasa na dokaj poprečni ravni, so bili gledalci končno priča zanimivemu dvoboju. Američan Roscoe Tanner je namreč po petih razburljivih setih premagal Indijca Vijava Amritraja s 6:2, 1:6, 2:6, 7:6, 6:4. LONDON -r- Mednarodna teniška zveza je odločila, da odslej bodo na tekmah za Davisov pokal nevtralni sodniki. ODBOJKA ZA PRESTOP V D LIGO Breg povsem zadovoljil Breg — II Modulo 3:1 (13:4, 17:15, 13:15, 15:4) BREG: K. in V. Kocjančič, Žerjal, Pečenik, Ota, Maver, Smotlak, Canciani. SODNIK: Grippo iz Trsta V nedeljo so Brežanke igrale na domačem igrišču prvo tekmo za prestop v D ligo proti ekipi II 'Modulo, ki je tudi napredovala iz i>t e skupine kot naša dekleta. Ekipi sta si enakovredni, čeprav so bile domačinke učinkovitejše ob mreži, so se nasprotnice izkazale v obrambi. Tekma je bila zanimiva in obe ekipi sta se potrudili, da bi čim bolje igrali. Brežanke so tokrat odigrale eno svojih boljšh tekem tega prvenstva, še vedno pa grešite preveč servisov. Za zmago gre pohvaliti vse igralke. MRS PAVLU UGRINU in SOPROGI želi vso srečo na notri življenjski poti Odbo;karska sekcija ŠZ BOR ODBOJKA TEDENSKI PREGLED Še en neuspeh naših drugoligašev Za Sokolom so se od drugoligaškega statusa poslovili tudi borovci - Kontovel presenetil v ženski C-2 ligi - * • - •••••••tiiiiiiifitniiiiiiitiumiiiinMi KOŠARKA ZA PRESTOP V C-l LIGO Poslovilno srečanje Jadrana od svojih zvestih navijačev Jadranovci bodo jutri ob 20. uri igrali v Dolini proti Servoiani Jadran bo jutri v Dolini ob 20. uri igral v predzadnjem kolu sklepnega turnirja za prestop v C-l li-So proti Servoiani. To bo obenem tudi poslovilno srečanje naših košarkarjev od svojih številnih in zvestih navijačev v tem, zanje nadvse uspešnem prvenstvu. V zad njem kolu bodo jadranovci igrali v gosteh proti Elmitexu iz Vicenze. Tekma proti Servoiani bo tako lepa priložnost za vse naše ljubitelje košarke, pa tudi športa sploh, da pozdravijo Jadranove košarkarji ki so si že pred časom zagotovili napredovanje v višjo ligo. Varovanci trenerja Splichala so v tem prvenstvu igrali ‘ako uspešno, da si zares zaslužijo od svojih zvestih navijačev pravi »poslovilni Praznik*. Po nedeljskem nepričakovano visokem porazu v Codroipu pa je u-Pnti. da bodo naši košarkarji jutri v derbiju s Servclano pokazali ?v°jo pravo moč. Resnici na Iju-P?. po »matematičnem napredovanju* so fantje predvsem psihično Popustili in težko je verjeti, da bodo jutri lahko zaigral tako uspešno kot v začetku tega sklepnega dola prvenstva. Vseeno pa je pričakovati, da se bodo jutri močno Potrudili in se tako z zmago po slovili od svojih privržencev. Jutrišnje srečanje pa bo za Jadranove košarkarje še ena priložnost, da z zmago proti Servoiani Potrdijo, da so trenutno drugo moš tvo (za Hurlinghamom) v Trstu. Ros škoda bi bilo. da bi s porazom Postavili v dvom to ugotovitev. PROMOCIJSKO PRVENSTVO V središču pozornosti 22. kola toga prvenstva bo nedeljski slovenski derbi v Dolini med Poletom in Borom. V prvem medsebojnem spopadu so tesno slavili borovci, ki pa so v zadnjih nastopih krepko popustili 'n so tako nanizali tudi več pora zov. Poletovci so v zadnjih kolih imeli zvrhano mero smole in so večkrat ■zgubili z minimalno razliko. Za nameček pa se jim je v nedeljo pripetil neljub dogodek. Openci bi morali namreč igrati proti moštvu CUS ob 11. uri Kaže pa, da so to tek mo anticipirali na 9, uro. Pri Poletu trdijo, da o preložit'- tiekme niso dobili nobenega sporočila. Sod-toka in košarkarji CUS pa so bili na igrišču ob 9. uri. Kako bo sedaj u-krepala košarkarska zveza? Kontovel bo v nedeljo igral proti drugouvrščeni Barcolani. 1. MOŠKA DIVIZIJA V tem prvenstvu bodo naši košar-kar ji zaposleni že danes in nato tudi v nedeljo. V središču pozornosti bo gotovo nedeljski slovenski derbi med Borom B in Kontovelom. Borovci so na odličnem drugem mestu lestvice, medtem ko so Kontovelci tretji. Bor A pa bo danes' proti Inter ju 1904 brez možnosti za zmago, med tem ko imajo »plavi* v nedeljo lepo priložnost, da proti Barcolani iztržijo tretjo zmago. JUTRI V PRAPROTU Odprtje novega sedeža SK Devin Kljub zatišju, ki ja zavladalo po zaključeni smučarski sezoni, se delo pri smučarskem klubu Devin ni ustavilo. Odborniki in člani so v teh dneh uredili nov klubski sedež v Praprotu, katerega uradna o vo-ritev bo jutri, 2. maja, ob 20. uri. Nov sedež bo prav gotovo lepa pridobitev' za smučarski klub Devin, saj so se morali do sedaj odborniki sestajati v glavnem po zasebnih hišah in gostilnah. Druga zelo važna novica pa je ta, da je predstavnikom smučarskega kluba Devin u-sprio zagotoviti si eno od petih ski-roll tekmovanj veljavnih za italijansko prvenstvo. To tekmovanje bo na sporedu v nedeljo, 13. septembra/ na progi Sesljan - Salež. V teku so tudi priprave za tradicionalni klubski praznik v Mavhinjah povezan z mednarodnim ski-roll tekmovanjem veljavnim za četrto trofejo Grmade. Praznik bo 29., 30., in 31. maja. Poleg tega, rolkarji že dalj časa trenirajo in se pripravljajo na tekmovanja. V mesecu maju se bodo namreč udeležili kar treh tekem in sicer 17. maja v Trstu, kjer bo tržaško društvo XXX, Ottobre z našim sodelovanjem priredilo prvo tržaško prvenstvo na ski rollkah, 24. maja v Mestrah na prvi tekmi veljavni za italijansko prvenstvo in 31. maja na mednarodnem tekmovanju v Mavhinjah. Š. F. Ji'jlJiA Iiiiimiimiiiiiiii Prosvetno društvo Briški grič iz Števerjana ter Krajevna skupnost s Huma, ob sodelovanju Z SKD in ZSŠDI, prirejata v nedeljo, 3. maja, 2. SPOMINSKI POHOD Števerjan - Gonjače -Šfeverjt.i fci bo speljan na dveh progah (10 in 20 km). PRAVILNIK: — prireditev bo ob vsakem vremenu — prijavijo se lahko posamezniki ali skupine — vpisovanje bo od 8. do 9. ure na Dvoru — vpisnina je 2.5Od lir — odhod izpred spomenika NOB ob 9.30 — čas pohoda ne sme presegati 3 ure za 10 km, oziroma 4 ure za 20 km — nagrajevanje bo ob 13.30 — med potjo bodo delovale kontrole in okrepčevalnice — prireditelji odklanjajo vsako odgovornost za morebitne nezgode ali nevšečnosti med pohodom — vsi udeleženci bode prejeli posebno spominsko kolajno — 5 najštevilnejših skupin bo dobilo spominske pokale — pokale in plakete bodo dobili tudi najboljši na 20 kilometrski progi. KOLESARSTVO «DIRKA DEŽEL* Izreden podvig Suhuručenkova SAN MARINO - V včerajšnji, peti in predzadnji etapi kolesarske amaterske »Dirke dežel* je Sovjet Suhuručenkov dosegel izreden podvig. Po dolgem begu več kot 100 km je Sovjet zmagal kar z 11*25’' prednosti pred Barinovom in Italijanom Testolinom. Suhuručenkov je seveda' prevzel vodstvo na skupni lestvipi,^,, NOGOMET X* Letošnje drugoligaško odbojkarsko prvenstvo za našo odbojko ni bilo najbolj uspešno. Potem ko je na zadovala šesterka Sokola, je ista usoda doletela še ekipo Bora JIK Banke. Samo prvenstvo se je tako razpletalo, da se je bilo praktično nemogoče našim fantom rešiti. To kar so pokazali na zadnjih nastopih pa je resnično prehuda kazen. Pomagala ni praktično niti zmaga v Fiume Venetu, ker je Redentore razmeroma lahko slavil sredi Mon-tecchia. V prihodnjem prvenstvu bo prišlo v ekipi Bora do sprememb, toda nekateri igralci še niso toliko stari, da bi morali obesiti copate na klin. Poleg tega pa je že nekaj mladih, perspektivnih odbojkarjev, ki jih bo potrebno v prihodnje vključiti v prvo ekipo, ob dejstvu, da bo ta zamenjava generacij postopna in ne preveč drastična. * V ženski C-2__ ljgi^jg^KpntoveJ. še enkrat potrdil, da z dobrimi nasprotniki igra s podvojeno močjo. To so na lastni koži izkusile tudi zastopnice Sloge. Na vse kriplje se je upiral e kipi. CUS- tudi Breg, a na Koncu je moral točki prepustiti domačinkam. Tako Sloga, kot tudi CUS sta se oddolžila za poraz v prvem deju prvenstva. . šesterka 01ympie iz Gorice je že naprej brez točk. Po treh zaporednih spodrsljajih je Juventina zmagala. Odbojkarice Sloge so izgubile srečanje s Solarisom in po 'vsej verjetnosti se bodo rešile pred najfcuj-šim, glede na boljši količnik v setih. , MOŠKA B LIGA ’ IZIDI ZADNJEGA 22. KOLA Montecchio - Redentore 0:3, Solaris - Mantova 0.3; Calzaturificio 3 A - S. Giorgio 1:3, Apies Fiume Venete - Bor JIK Banka 1:3, Volley Videm - Isola Scala 2:3, Legnago -Olimpia Karmak Bergamo 3:0. V DRUGI AMATERSKI LIGI Zadnje prvenstveno kolo zelo napeto za naše ekipe Prav vse bodo v večji ali manjši meri vpletene v boj Brežanov za obstanek Pred našimi enajstericami, ki nastopajo v 2. amaterski ligi je zdaj le še zadnje kolo, ki so ga v vseh ostalih skupinah te kategorije odigrali že pred tednom dni. Splet o-koliščin je nanesel, da bodo prav vse štiri naše ekipe vpletene tako ali drugače v boj Brega za obstanek, saj bo vsak poraz, oz. vsaka zmaga katerekoli naše enajsterice odločala o usodi Brega na dnu lestvice. Breg — Zarja Brežani lahko v nedeljski tekmi računajo v svojo korist na tri glavne postavke: prednost domačega igrišča, manjšo motiviranost Zarje (ki ne more v bistvu nič več izgubiti in tudi ne dobiti), pa na to. da vsakdo, ki se utaplja, svoje napore za rešitev podvoji. Glede na to, da izpadejo iz lestvice tri zadnje ekipe in da položaj Brežanov ni pred zadnjo tekmo nikakor ni zavidljiv (Do-mio in Čampi Elisi 23, Baxter 22, Giarizzole 21, Breg in Opicina Super-caffe 20) je pred njim ena sama možnost: zmagati. Kakršenkoli drugačen rezultat bi usodo Brega dokončno pokopal. Seveda, pa ni re- čeno, da bo že zmaga zadostovala za obstanek «plavih» med drugoliga-ši, kajti njihova usoda je trenutno odvisna tudi od izidov tekem, ki jih bosta odigrali ostali dve naši e-najsterici. Giarizzole — Kras Kras, ki je iravočasno zbral »varnostno* količino točk, bn gostoval v žavljah pri ekipi, ki se nahaja le za mesto višje od Brega. Kraševci so se že v prejšnjem tednu predstavili kot izredni borci, saj so diktirali izredno oster tempo igre od prve do zadnje minute. Nobenega razloga ni, da bi ne igrali tako tudi v zadnjem kolu, z' i ker bodo imeli pred seboj vsekakor šibkejšega nasprotnika, kot ^red tednom dni. Če so Giarizzole na papirju šibkejše od CGS, pa s tem r.' rečeno, da so tudi manj nevarne. Skupno z Openci in Brežani so namreč glavni kandidat za izpad iz lige. Zato ni nobenega dvoma, da bodo v zadnjem letošnjem nastopu napele prav vse svoje sile, zlasti, ker so vsaj za točko (čeprav precej platonično) na boljšem od Brega. PREDSEDNIK MEDNARODNEGA OLIMPIJSKEGA ODBORA SAMARANCH NA OBISKU V SARAJEVU «Moji vtisi o pripravah na 14. ZOI so odličnh Samaranch je obiskal vsa olimpijska gradbišča in se je o opravljenem delu izrazil zelo povoljno Baxter — Vesna To bo tekma dvojnega pomena: Vesna bo vsekakor naredila vse, kar bo v njeni moči za zmago, čeprav so njene možnosti za osvojitev samega vrha lestvice zgolj teoretične. Gol, ki ji ga je dal Staranzano v prejšnjem kolu, bo skoraj gotovo Križane drago stal, kajti skoraj ne mogoče je, da bi Vesna kljub svoji zmagi v nedeljo osvojila prvo mesto. Pomembnejši bo izid te tekme za rep lestvice. Baxter je sicer na razmeroma ugodnem mestu, ki mu dopušča realne možnost’ za obstanek v ligi, vendar pa tudi njemu zagotavlja popolno varnost le zmaga. Pozabiti namreč ne smemo, da je teoretično kar šest ekip, od katerih lahko še vsaka izpade, ali pa se reši, zato je tudi v tem srečanju zelo težko predvideti zmagovalca. (Posebni dopis) SARAJEVO — »Nismo prišli nadzirati, ampak vam pomagati. Iz: jemno smo zadovoljni z doslej doseženimi rezultati priprav na 14. zimske olimpijske igre v Sarajevu.* To je na včerajšnji tiskovni konferenci v Sarajevu izjavil Juano Antonio Samaranch, predsednik Mednarodnega olimpijskega odbora. Prvega človeka MOO je najprej sprejel predsednik organizacijskega odbora ZOI Sarajevo 84, Branko Mikulid. včeraj pa tudi predsednik izvršnega sveta Bosne in Hercegovine Milanko Renovica. Samaranch se nahaja' v Sarajevu ob priliki rednega zasedanja tiskovne komisije MOO, ki se je tokrat prvič sestala v Jugoslaviji. Med pogovori pri izvršnem sveta Bosne in Hercegovine, na katerih to sodelovali poleg predstav- nikov te republike tudi ravnateljica MOO Monigue Berlioui, predsednik jugoslovanskega olimpijskega odbora Djordje Peklič in druge osebnosti, je bil govor o vsestranski prizadevnosti za ustvaritev ttaipovoljneiših pogojev za uspešno izvedbo sarajevskih iger. V tem kontekstu so poudarili vedel leno podporo, ki jo ima ta doslej največja športna prireditev v Jugoslaviji. To pa toliko bolj, ker bedo te igre imele izreden pomen ne samo za razvoj zimskih športov, ampak bodo najbolje doprinesle ovrednotenju, oz. napredku zimskega turizma v deželi, prav tako pa tudi razvoj vseh ostalih odgovarjajočih gospodarskih delavnosti. Jasna je tudi orientacija v gradnji objektov, ki bodo tudi po zaključku iger, o čemer je Primorski dnevnik že pisal, ostali v funkciji raz- voja športa in turizma. Govoreč o podpori MOO izvedbi zimskih olimpijskih iger v Sarajevu je predsednik MOO Samaranch tudi tokrat izrazil prepričanje v uspeh iger. glede na to, da se je Jugoslavija tudi doslej, ob organizaciji številnih velikih športnih prireditev, izkazala kot dober organizator. V vse to se je lahko visoki gost med obiskom tudi osebno prepričal, ko je obšel vse tekmovalne prostore in objekte v gradnji ter obiskal razstavo v sarajevskem centru Skenderija. Med svojim obiskom v Sarajevu in ,v številnih pogovorih, posebno m sestanku tiskovne komisije MOO, katere predsednik je sam, je Samaranch podčrtal potrebo, da bi posebno pozornost posvetili pogojem za kakovostno informiranje. To je razumljivo, saj bo tekmovanju na 14. zimskih igrah sledilo okrog 5.000 časnikarjev z vsega sveta. Na prošnjo posebnega dopisnika Primorskega dnevnika, naj za naš časopis na kratko strne svoje rti se, je predsednik MOO dejal: «To je moj tretji obisk Sarajevu. Vtisi so izvrstni. Prepričan sem, da bodo 14. zimske igre ene najboljših v njihovi zgodovini. Mi smo pravkar zaključili zasedanje tiskovne komisije. Mislim, da bodo pogoji za celo časnikarjev odlični. Poleg tega sem obiskal tekmovalne prostore in okolico Sarajeva, ki je vznemirljivo lepa. Ponovno se bomo vrnili decembra 1981, ko bo sestanek izvršnega odbora z mednarodnimi športnimi zvezami. Fre pričan sem. da bodo mnogi objekti, ki jih zdaj še grade, tedaj že dokončani.* Vzrokov za tako izjavo je imel Samaranch mnogo. Posebno se je navduševal nad področjem Jahori-ne, na katerem bodo mnogi ljubitelji smučanja iz vse države tudi letos preživeli prvomajske praznike. Sarajevo bo leta 1984 zbralo športnike in druge pristaše olimpijske mjsli z oseaa sveta ter dalo svoj doprinos k prijateljstvu in ra zumevanju med narodi, kot tudi miru v svetu sploh. ALEKSANDAR MLAČ KOŠARKA RIM — Disciplinska komisija italijanske košarkarske zveze je glede na finalno srečanje Squibb-Sinudyne izključila ameriškega i-gralca Squibba Bosvvella za eno kolo. DANES OB 17. URI S TRAVNIKA V Gorici italijansko prvenstvo v maratonu Goriško društvo Atletica Gorizia - Cassa di Risparmio bo danes ob 17. uri prapravilo 68. italijansko prvenstvo v maratonu, na katerem bo nastopilo nad 150 atletov iz 40 društev. Poleg Italijanov je najavljen prihod nekaterih tujih dolgoprogašev, med temi tudi jugoslovan.sk; reprezentanti v maratonu. Kar zadeva italijanskih tekačev, velja omeniti, da bodo prisotni številni, ki so že oblekli dres državne reprezentance. To so Lauro Miani, | Mario Binato, Luciano Mazzanti, Armando Scozzari. Giuseppe Moretti, Riccardo Mangione, Vincenzo Ac-caputo in drugi. Med temi je tudi Gianpaolo Messina, ki. je najresnejši kandidat za naslov italijanskega prvaka. Naj še povemo, da se Ido prvih 10 uvrščenih udeležilo 26. junija atletskega dvoboja Italija -Poljska. Start bo ob 17. uri na Travniku Tekači bodo prvili 10 km pretekli skozi mestne ulice, nakar se bodo skozi Faro. šlovrenc, Moraro, Gradišče, Zdrav.ščino. Petovl.je. Sovod-nje in Štandrež ponovno vrnili v mesto, in sicer na stadion na Roj cah, kjer bo cilj. Carraro ostal predsednik RIM — Franco Carraro je bil potrjen za predsednika CONI do leta 1985. Carraro je dobil polno število glasov (39). KONČNA LESTVICA Olimpia Karmak Bergamo 40, Calzaturificio 3 A Verona 34, Pallavolo Mantova in S. Giorgio Mestre 30, Legnago 62, Volley Videm in Pallavolo Isola Scala 22, Apies Fiume Veneto 20, Montecchio in Redentore Este 14, Bor JIK Banka 12, Solaris Trst —2. ŽENSKA C-2 LIGA IZIDI 19. KOLA Fontanafredda - Vivil 3:0, Kontovel - Sloga 3:2, Rivignano - Jntre pida 0:3, CUS Trst - Breg 3:2, belima - Virtus Volley 3:0, Juha -Fiat Comolli 0:3. LESTVICA Fiat Comolli Gorica 36, ČUS Trst 30, Breg in Sloga 28, Intrepida 22, Kontovel in Julia 18, Fontanafredda 14, Celinia 10, Virtust Volley in Vivil 8, Rivignano 6 (Rivignano in Virtus Voiley sta igrala tekmo manj.! PRT(iQDNJE 20. KOLO (2. 5.) Julia - Celinia, Virtus Voiicy -CUS.^Tr^f, Intreoida - Breg, Rivignano «, Kontovel, Sloga - Fontanafredda, Fiat Comolli - ViviL MOŠKA C-2 LIGA IZIDI 19. KOLA Fiat Gorica - Gasilci Pordenon 3:1, Torriana Gradišče - Libertas Sacile 3:1, Intrepida - Consuledil 3:0, Ginnastica Spilimbergo - Roja-lese 3:2, Libertas Turjak - 0)ym-pia Gorica 3:1, Vivil - US Friuli 1:3. LESTVICA Intreoida 34, Fiat Comolli 28. US Friuli 26, Vivil 24, Ro.ialese in Torriana Gradišče 22, Libertas Sacile 20, Gasilci Pordenon 18, Ginnastica Soilimbergo 16, Libertas Turjak 12, Consuledil 6. 01ympia Gorica 0. PRIHODNJE 20. KOLO (2. 5.1 Vivil - Libertas Turjak. Olvtnpii Gorica - Ginnastica Spilimbergo, Ro.ialese - Consuledil. Torriana Gradišče - Intrepida. Libertas Sacile • Fiat Comolli, US Friuli - Gasilci Pordenon. ŽENSKA D LIGA IZIDI 17. KOLA Lucinico - Julia 3:2, Solaris Sloga 3:2, Oiympic - Inter 1904 3:0, Volley club - Pieris 3:1. LESTVICA Ausa PAV 32, Vol)ey club 28, Bor 24, Solaris 20. Lucinico 16, Pieris in Julia 12, Sloga in Ol.vm-•pie 10, Inter 4 (Ausa PAV in Bor sta igrala tekmo manj.) PRIHODNJE 18. KOLO (2. 5.) Volley club - Ausa PAV, B«r -Oiympic, Inter 1904 - Solaris, Sloga - Lucinico. Pieris - Julia. MOŠKA D LIGA IZIDI 17. KOLA Lucinico - Rozzol 0:3, II Mndu-lo - La Talpa 2:3; Solaris - CUS Trst 0:3, Juventina - Libertas Kri min 3:1, Volley club - Pro Cervi-gnano 3:1. LESTVICA Rozzol Trst 34, Volley club Trst 30, Pro Cervignano, La Talpa in Juventina 18, II Modulo 14, Libertas Krmin in CUS Trst 12, Luciniso 8, Solaris 6. PRIHODNJE 18. KOLO Volley club - Juventina, Solaris -Libertas Krmin, II Modulo - CUS Trst, La Talpa - Lucinico, Pro Cervignano - Rozzol. ' G. F, V drugem kolu zmagi Doma in Juventine V sredo so v Gorici odigrali drugo kolo odbojkarskega Revivaia 81 - goriška skupipa. V tem kolu sta slavili šesterki Dama iz Gorice in Juventine iz Štandreža, ki sta premagali Naš prapor iz Pevme in Oslavja ter ekipo Kmečke banke iz Gorice. Izida drugega kola sta naslednte. Dom (Gorica) - Naš prapor 3.0 (13, 12, 13) Juventina - Kmečka banka 3:0 (8. 11, 11) Tretje in zadnje kolo goriškega dela odbojkarskega tekmovanja se bo odigralo v sredo, 6. maja. OBVESTILO $Z Bor sporoča, da bo seja glavnega odbora v ponedeljek, 4. maja, ob 20. uri na stadionu d. maja. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST. Ul. Montecchi 6. PP 559 Tet. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnica Gorica, Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 • 57 23 Naročnino Mesečna 7.000 lir — celoletna 84.000 V SFRJ številka 5,50 din. ob nedeljch 6,00 din, za zasebnike mesečno 80,00, letno 800.00 din. za organizacije in podjetja mesečno 100,00, letno 1000,00. Poštni tekoči račun zo Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 8 1. maja 1981 Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» DZS 61000 Ljubljana Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul 'šir. 1 st., viš. 43 mm) 27.000 lir. Finančni 900, legalni 800, osmrtnice 300, sožalja 400 lir zo mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja | in tiska I , Član italijanska JZTT zveze časopisnih \ založnikov FIEG ZARADI NOTRANJEPOLITIČNIH TEŽAV MEDDRŽAVNIŠKI SPORI V LATINSKI AMERIKI Argentina zaprla kopensko mejo s Čilom in ob njej kopiči vojsko - Honduras grozi Nikaragui SANTIAgO DE CHILE, BUENOS AIRES, TEGUCIGALPA - Za reakcionarne vojaške režime Latinske Amerike je postala metoda, da z u-metnim ustvarjanjem meddržavni-ških napetosti odvračajo pozornost svoje javnosti od notranjih težav in zapletov. Tako se dogaja med Čilom in Argentino, iste strune pa je ubral tudi Honduras do Nikara-(tue, ki obenem upa, da bo strl san-dinistično vlado v Nikaragui. Zahodne tiskovne agencije so seveda posvetile največ besed čilsko - argentinskemu sporu, ki ga je sprožila aretacija dveh argentinskih častnikov v kraju Ciudad de Los An-des 25. aprila pod obtožbo, da sta slikala čilske vojaške objekte. Vest so skrbno držali v »hladnem* in .jo sprožili šele predsinočnjim, da lahko «pozitivno» vpliva tako v Čilu kot-v Argentini na današnja prvomajska slavja, ki so seveda v obeh državah prepovedana. ,1 V odgovor na aretacije je Argentina Zaprla vse mejne prehode s Čilom, kopenske seveda, da v prebivalstvu vzbudi občutek prave napetosti, saj.se letalski promet odvi-. ja normalno. Na meji že kopiči čete. svoje napore pa je osredotočila v. pokrajini Mendoza. V obeh prestolnicah so se sestali! vojaški režimi. dft bj proučili napetost med državama. , Iz njunih komunikejev je razvidno! da nočejo razčistiti položaja in namenoma puščajo prebivalstva v negotovosti. Med političnimi opazovalci, ki ne omenjajo skoraj gotovih notranjih vzrok«' sedanjega spora, vlada prepričanje. da je čilsko - argentinsko napetost ponovno sprožil spor glede Preliva Beagle na Ognjeni zemlji, ki ga je nekoliko utišilo vatikansko posredovanje. V zadnjem obdobju so, tako v Čilu kot v Argentini aretirali več oseb zaradi vohunstva, a odkriti spor so sprožili prav sedaj, ko v obeh državah pričakujejo protirežimske manifestacije in pobude. S tako izključno notranjepolitično strategijo le delno sovpada sklep honduraškega vojaškega režima, da zapre meje z Nikaraguo. V Teguci-galpi bi hoteli ubiti dve muhi na en mah. Z napetostjo ob meji bi radi odvrnili pozornost svojega prebivalstva od nevzdržnih življenjskih razmer, predvsem pa bi radi strli sandinistično revolucijo, ki predstavlja za vojaške reakcionarne režime Latinske Amerike nevaren pre-cedens. V to strategijo spada tudi sklep, ki so ga sprožili pred sedanjo napetostjo, da za 10 odstotkov zvišajo vse carinske pristojbine med državama. Vlada generala Policar-pa Paza Garcie pa se ne omejuje samo na te »polzakonite* napade proti mladi sandinistični revoluciji, temveč odkrito podpira poraženo ni-karagujsko reakcijo. Na svojem o-zemlju pri protirevolucionarne sile, ki napadajo nikaragujska obmejna območja in se po zločinih nekaznovano zatekajo na honduraško o-zemlje. V Tegucigalpi seveda dolžijo za sedanjo napetost ob meji ni-karagujsko vlado in trdijo, da je »obsedena od kontrarevolucionarnega strahu*. Medtem pa honduraški režim že pripravlja načrte, kako bi ob pomoči nikaragujskih reakcionarnih sil z orožjem strl sandinistično vlado. CIUDAD MEXICO - Leta 2000 bo z 31 milijoni prebivalcev mehiška prestolnica postala na.jvečja metropola na svetu. To je osrednja ugotovitev včerajšnjega prvega dne posveta o načrtovanju velikih mest. ki se ga udeležujejo pred stavniki dvajsetih držav. V pričakovanju kralja Na španskega kralja Juana Carlosa je v rimski palači Conservatori čakala častna četa karabinjerjev. Čakanje se je nekoliko zavleklo, tako da je pripadnik čete odložil svoje pokrivalo na stopalo kipa Kon-i stant na Velikega. (Telefoto AP) iiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiipiiiiMiiiiiiiiftiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin II DNI POTEKA 20 LEI OD USTANOVITVE ADB1E AVIOPROMETA Dvajset let uspešnega delovanja slovenskega letalskega podjetja LJUBLJANA — V teh dneh poteka 20 let od ustanovitve prvega slovenskega letalskega podjetja A-drie Avioprometa. Leta 1960 je bil v okviru Letalske zveze Slovenije ustanovljen inicjaživni .odbor pod vodstvom Mirka Zlatnarja za pripravo registracije slovenskega letalskega DcdjeEjš- Ustanovitev tovrstnega podjetja je narekoval razvoj slovenskega in jugoslovanskega turizma ter vedno večje zanimanje za Jugoslavijo v inozemstvu. Ustanovitev čarterske letalske družbe je bila nujna, če je hotela Jugoslavija občutno povečati priliv tujih turistov. JAT, kot edini letalski prevoznik v tem obdobju, ni mogel zadostiti všefn 'potrebam, posebno še ker je Jugoslavija v tem času začela tesneje sodelovati z deželami v razvoju. Tako se je prevozu turistov v Jugoslavijo pridružil še izvoz iz le te, ki je večkrat zahteval .............................. Štirinajst mrtvih v domu onemoglih V požaru, ki je izbruhnil iz še nepojasnjenih vzrokov v domu onemoglih pri Sydneyu v Avstraliji je terjal življenje štirinajstih ostarelih oseb. Bilo je tudi večje število ranjenih , (Telefoto AP) .....................umni.m..........................m... BOGAT PODEŽELSKI POSESTNIK JE UMKE V SUMLJIVIH OKOLIŠČINAH Čudna oporoka in razočarani sorodnik AGRIGENTO — Odvetnik Giuseppe Comparato je z dvema obtožnicama, ki jih je naslotil na dr-iavno pravdništvo v Agrigentu blokiral izvršitev, o-poroke 75 letnega Calogera Comparata, ki je umrl prejšnjo soboto za posledicami hude prometne nesreče. Premoženje umrlega znaša okoli deset milijard lir. ■ Odvetnik Comparato, daljni sorodnik umrlega viteza dela trdi, da le ta n( bil žrtev prometne nesreče, marveč da so ga ubili, hkrati pa su7ni, da je bila oporoka izsiljena■ Državno pravdništvo je zato začasno zaplenilo premoženje umrlega in ukazalo Obdukcijo njegovega trupla. Koristnilci oporoke, ki jo je bogati posestnik sestavil 24 ur pred smrtjo so njegov šofer, 46-letni Bo-r-riu Qi Falco, oče osmih sinov, 48 letni Campiere Calogero Mazza in upokojenec Giuseppe Sanfilippo. Prvemu je petičnež zapustil za eno milijardo lir bankovcev, fevd m vilo v središču vasice Palma di Monteehiaro. Campieru pa vsa ostala svoja zemljišča. Sanfilippo pa se je moral «zadovoljiti» le z garažo, ki jo je že več let imel v najemu. Pred desetimi dnevi je stara olancia appia» viteza Calogera Comparata, za krmilom katere je bil njegov šofer, trčila v giulielto bivšega župana vasice. Vsi trije potniki so bili v nesreči ranjeni. Najslabše se je izmazal prav bogati posestnik, ki se je najprej zdravil v bolnišnici v Agrigentu nato pa v Paletmu, kjer je ostal približno en leden. Nekaj ur po povratku na dom, ko je bilo njegovo zdravstve- no stanje še kar zadovoljivo, pa ga je zajela neozdravljiva pljučnica.. Ko je Comparato spoznal, da mu življenje uhaja, je v prisotnosti notarja, prijateljice Beatrice Mona-ri narekoval svoje poslednje želje, ki so nemalo presenetile koristnike in vso vaško skupnost. Comparato je bil namreč zelo znana krajevna osebnost. Rojen bogataš, fašistični Aviopromet nastopa v okviru Interexp»rta kot samostojna organizacija združenega dela v svojstvu 'pravne osebe. IAA je s pomočjo Interexporta nabavila sodobna reakcijska letala DC 9 in izločila iz svoje flote zastarele DC 6. K boljšemu izkoristku letal, zlasti v zimskem času, prispevajo cargo poleti, to je prevoz tovora za potrebe gospodarskih organiza cij in prijateljske pomoči Jugosla vije deželam v razvoju. Inex Adria Aviopromet zaradi točnosti, zanesljivosti in kakovosti sodi že nekaj let v sam vvh evropskih čarterskih prevoznikov. ;. Letos nameravajo, nabaviti še dve m.derni letali DC 9 super, prihodnje leto pa še enega istega tipa. J. O. Petek, 1. maja 1981 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 10.00 »Spartacus* 11.30 Velike reke 12.25 Koncert skupine «Night» 13.00 Hišna beležka 13.25 Vremenske razmere 13.30 DNEVNIK 14.00 Kako zelena je bila moja dolina — 8. del 14.30 Bari: Tenis 15.35 Prva ljubezen — film 17.15 DNEVNIK 2 — flash 17.20 3, 2, 1. . . Stik! 18.15 Koncert Tangerine dream 18.45 Dogodivščina vsakdanjega življenja 19.20 240 Robert — TV film 19.45 Almanah in Vremenske razmere 20.00 DNEVNIK 20.40 Tam, tam — Aktualnosti Dnevnika 1 21.30 Druga B — film 22.45 V neposrednem stiku z umetnostjo Ob koncu DNEVNIK Drugi kanat 10.00 «11 genio in erba» 10.30 Barbapapina družina — risanka 10.45 Princeska na grahovem zrnu — pravljica 12.10 Spencerjevi piloti - TV film 13.00 DNEVNIK 2 — OB 13. URI 13.30 Popoldan, dnevna rubrika 14.00 Hočemo živeti — film 15.40 »Scaramouche* — zadnji del 16.45 Vabilo za glasbo 17.15 DNEVNIK 2 - Flash 17.20 Popoldan, II. del Program za mladino 17.30 čarovnica Bia — risani film 18.30 DNEVNIK 2 — Večerne športne vesti 18.50 Dober večer z ... Ave Ninchi 19.45 DNEVNIK 2 20.40 Grancanal — glasbeno - zabavni program, ki ga vodi Corrado 21.55 Walter Tobagi — dok. oddaja 22.45 Strah pred nepredvidenim — po zgodbi Roalda Dahla. Ob koncu DNEVNIK 2 — Zadnje vesti Tretji kanal 15.30 Kolesarske dirke 16.45 Poj, ker ti ne mine 17.20 Banana republic: Lucio Dal-la in Francesco De Gregori 19.00 DNEVNIK 3 19.35 Prvi maj v Cemgnanu 20.05 Šolska vzgoja 20.40 Tuttogovi — 6. del 22.40 DNEVNIK 3 JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 10.35 Poročila 10.40 Praznični zvoki 11.00 Pastirci pri kresu in plesu — mladinska igra Igra Pastirci pri plesu in kresu slovenskega mladinskega pisatelja Franceta Bevka je našla novo podobo v gledališki postavitvi Slovenskega Mladinskega gledališča iz Ljubljane. Režiser in mladi izvajalci so skušali v predstavo ujeti smisel in duha avtorjevih prizadevanj, s katerimi nas popelje v tista socialno težka leta, ko je bil mladi človek še prepuščen samemu sebi. Na paši, pri kresu, med prijatelji, v pogovoru, med plesom in sploh v življenju, se je mlademu človeku najtežje, obenem pa tudi najlaže, znajti. Gledališka postavitev pripoveduje tudi za televizijske gledalce primerno o tem našem domačem, primorskoslovenskem življenju. Tenko, tenko mu prisluhnimo 1 11.45 Risanka 11.55 Labin: Prvomajski zbor ob 60-letnici Labinske republike 13.00 L. Štanbeker - B. Grabnar: Rudnik je naš, dok. oddaja 15.30 človek in stroj, dok. oddaja 16.00 živžav, lepljenka za otroke 16.25 Besede in glasba, glasbena oddaja 16.50 Vlak brez voznega reda, jugoslovanski film Kolonisti se iz neplodnih krajev selijo v Vojvodino. S tem morajo skozi težki čas prilagajanja novemu načinu življenja. V Vojvodino prihajajo z vlaki, ki vozijo mimo voznega reda. Ta pot v vojvodinsko ravnino priseljencem ne predstavlja samo o-tožnih spominov na rodne kraje, temveč tudi nejasno prihodnost, v katero se spuščajo v novem okolju, ki ga niso navajeni. 19.00 Vse bolj zelena je naša gora, dok. oddaja 19.50 Ne prezrite 20.10 Zlata ptica: Hruška 20.15 Risanka 20.24 TV nocoj 20.26 Zrno do zrna 20.30 TV DNEVNIK 21.00 Ustvarjanje Titove Jugoslavije, dok. serija 22.05 T. Mann: Buddenbrookovi, nemška nadaljevanka 22.05 Poročila 23.10 Ljubezen med kapljami dežja, češkoslovaški film Koper 17.30 Ponovitev filma 19.00 Aktualna tema 19.30 Otroški kotiček 20.00 27 kanal — programi tedna 20.15 TV D - Stičišče Dve minuti 20.30 Mlin na Padu — film 22.10 TV D — Danes- 22.20 Ustvarjanje. Titove Jugoslavije — dok. serija 23.25 Baletna oddaja Zagreb 11.25 Otroška oddaja 13.00 Slovesna akademija ob 60 letnici Labinske republike 14.00 Ognjeni veter, revolucionarna in borbena poezija 14.30 Pesmi o delu 15.00 Zaplešimo kolo 16.00 Horuk generacij, prireditev mladinskih delovnih brigad 18.55 Svetozar Markovič, jugoslovanski film 22.00 Zabavno - glasbena oddaja 22.45 Komisar Moulin, serijski film ŠVICA 17.05 Patagonija, zemlja molka 18.50 Darilo za strica Billa — TV film 22.15 Riccardo Cocciante Sobota, 2. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 10.00 «La traviata* — melodrama 11.45 Velike reke — dok. oddaja 12.30 Chech-up — oddaja o medicini 13.25 Vremenske razmere 13.30 DNEVNIK 14.00 Kako zelena je bila moja dolina — 9. del TV nadalj. 14.30 Dobro sem jo poznal — film 16.20 Braccio di ferro — risanke 16.30 Happy days — TV film 17.00 Dnevnik 1 — Flash 17.05 Sobotni program: Potovanje v karavani 18.35 Izžrebanje loterije 18.40 Nabožna Oddaja 18.50 Posebna oddaja iz parlamenta 19.20 240 Robert — TV film 19.45 Almanah in Vremenske razmere 20 00 DNEVNIK 20.40 «Te la do io 1'America* — glasbeno-zabavni program, ki ga vodi Beppe Grillo 22.00 Dober kraj — 2. del 22.40 Ona — televizijska priredba Ob koncu DNEVNIK, Vremenske razmere Drugi kanal 10.00 Samo resnica — detektivka 11.45 Vabilo 12.30 Billy, lažnivec — TV film 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.30 Dnevnik 2 — tedenska odda ja na strani potrošnika 14.00 šolska vzgoja: Odprta šola 14.30 športna sobota Imola — avtomobilske dirke za veliko nagrado Formule 1 Bari: Tenis 17.00 Dnevnik 2 — Flash 17.05 «11 barattolo» — glasbeni program 18.55 Izžrebanje loterije 19.00 Dribbling Napoved vremena 19.45 DNEVNIK 2 ' 20.40 škrlatno pismo — po romanu Nathaniela Havvthomeja 2. del 21.40 Ujetnica — film Tretji kanal 19.00 DNEVNIK 3 19.35 F*i-ogram tedna 20.05 Vsi na oder 20.40 Secret army — TV nadalj. 21.35 Beseda in jpodoba, dok! oddaja 22 20 DNEVNIK 3 JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9 00 Poročila 9.05 Kapitan Kuk, slovaška pravljica 9.15 ZBIS: F. Rudolf; 40 zelenih slonov 9.35 Festival kurirček — Maribor 10.10 Tehtnica za natančno tehtanje 10.40 Paički nimajo pojma, otroška oddaja 11.10 Tržaški mozaik. 1. del dok. oddaj" 12.05 Jezik v javni rabi: O razlikah in uporabni vred nosti izraznih sredstev 12.15 Lanoux - Lorenzi: Emile Zola — zadnji del TV nadalj. 14 50 Afriški slon, dok oddaja 16.20 Poročila maja 1981 16 25 Tuzla: Nogomet: Sloboda - Vardar 18.15 Evropsko prvenstvo v boksu 19.25 Revolucija in glasba, glasbena oddaja V sklopu prireditev Revolu cije in glasba je ekipa lani v Ajdovščini posnela koncert treh zborov. Mešani akademski zbor iz Kranja, ki ga vodi Matevž Fabijan, je predstavil znano pesem N. Hercigo-nje Jugoslavija in J. Ježa uglasbitev Cankarjevega teksta Zemski rod. Komorni zbor Zorko Prelovec iz Idrije je pod vodstvom Alda Kumarja zapel U. Vrabca Dvig nite bratje zastavo in R. Gobca Vihar, Moški zbor Srečko Kosovel iz Ajdovščine pa je z zborovodjo Klavdi jem Koloinijem in ob sodelovanju Primorskega dramskega gledališča predstavil par tizansko pesem povezano z odlomki iz del Franceta Bevka. 20.00 Zlata ptica - Z. Vr.ščaj-Holy: Sinička nas je obiskala 20.24 TV nocoj 20.26 Zrno do zrna 20.30 TV DNEVNIK 20.55 Vreme 21.00 Otožni vitez, ameriški film Film Otožni vitez je namenjen predvsem prikazovanju na TV ekranih, že prej pa je nastala tudi «mini» se rija o policaju Bumperju Morgana, ki je na sledi morilcu nekega stanovskega kolega. Predvsem George Ken-nedy s svojo «skoraj medvedjo* dobrohotnostjo odlično igra v glavni vlogi, ko se na poti za zločincem seznani 'z mnogimi ljudmi. 22.40 Komorni zbor RTV Ljubljana poje zlati Pragi in beli Ljub liani 23.20 Poročila 23.25 Cirkus 23.50 TV kažipot Koper 12.00 Veliki bazar. oddaja v službi potrošnika 13.10 Nogomet: Sloboda - Vardar 17.00 Jugoslovanski narodni parki, dok. oddaja U-l PftTO.vitev fihna 19.00 Odprta roe« 19.30 Visok pritisk, glasbena oddaja 20.00 Risanke 20.15 TV D-Stičišče Dve minuti 20.30 Captain Apache — film 22.00 TV D — Danes 22.10 Teodora, bizantinska česa rica — film Zagreb 15.25 Otroška odda-a 18.20 Filip Filipovič, jugoslovanski film 20.30 TV DNEVNIK 21.00 Kotorski mornarji, jugoslovanski film 23.05 Za konec terna ŠVICA 16.30 Program za mladino 18.15 Musicmag 19 00 Risanke 20.40 «La dove scende il fiume*, film TRST A 8.00, 13.00, 14.00, 19.00 Poročila; 8.20 Dobro jutro po naše; 9.00 1. maj; 10.00 Radijski koncert: Za ljubitelje operne glasbe; 11.00 Mladinski oder: «Volk iz pravljice*; 11.30 Beležka; 11.35 Zimzelene melodije; 12.00 Na goriškem valu; 12.30 Melodije od vsepovsod; 13.20 Zborovska glasba na temo današnjega praznika; 13.40 Instrumentalni solisti; 14.10 Otroški kotiček: Kje je napaka?; 14.30 Roman v nadaljevanjih: Grazia De-ledda: »Golobje in jastrebi* — L del; 15.00 Doba kantavtorjev; 16.00 «Mesečnik*. variete igralcev Slovenskega stalnega gledališča; 17.00 Mi in glasi«; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Priljubljeni motivi; 18.40 Slovenska imena naših krajev. KOPER (Italijanski program) 8.30, 11.30, 13.30, 14.30, 20.30 Poročila; 8.00 Glasba za dobro jutro; 9.00 štirje koraki; 9.30 Lu-cianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.45 Mozaik, glasba in nasveti; 11.00 Posebna prvomajska oddaja; 11.32 Kim, svet mladih; 12.00 Glasba po željah; 15.00 «Xe el primo de magio*; 15.30 Voščila delovnih kolektivov: 10.15 Vedno bomo solidarni: 17.00 Kultura in družba; 17.10 Glasbena oddaja: 17.30 Crash; 17.55 Izletnik: 18.00 Poslušajmo jih skupaj: 18.30 Polke in valčki slovenskih ansamblov; 19.00 Svet plošč; 19.30 Prvomajski koncert. KOPER 'm (Slovenski program) 8.30. 9.30, 14.30 Poročila; 8.00 Za praznično jutro; '8.05 Jutranji koledar; 8.37 Kinospored; 9.00 Iz našega življenja: 14.00 čestitke delovnih kolektivov 14.40 Glaslicni notes; 13.00 Glasba po željah; 16.00 Radio Koper na obisku: 16 30 Zabavna glasba; 17.00 Blaž Ar- Srednji val 546,4 metra ali 549 kilohertzov UKVV - Beli križ 102,0 MHz UKW - Koper 98,1 MHz UKVV - Nanos 88,6 MHz nič; Simfonija dela; 17.30 Primorski dnevnik; 17.45 Znane me lodije v izvedbi orkestra RTV Ljubljana; 18.00 Prvomajski pozdrav; 18.30 Čestitke delovnih kolektivov. RADIO 1 8.00, 10.00, 13.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 Glasbena kombinacija; 9.00 Prvomajska oddaja: 11.00 Šti ri četrtine; 12.00 Tistikrat ko. .; 12.30 Ulica Asiago Tenda; 13.25 Poštna kočija; 13.35 Master; 14.30 Šolska vzgoja; 15.00 Popoldanska srečanja; 16.10 Rally; 16.30 Fono-sfera; 17.05 Patchvvork; 18.30 Radijska priredba; 19.25 Zgodovina jazza: 20.00 Vrtiljak; 20.30 Radijska drama. RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 -8.45 Dnevi; 9.05 Radijska priredba; 9.32 Radio 2 - 3131; 11.32 Pesem za vaše poletje; 12.45 Hit Parade; 13.41 Glasba in kino; 15.00 -15.35 Radio 2 - 3131; 16.32 Disco club; 17.32 Glasbene ure; 18.32 Radijski dokumentarec; 19.00 Planet Kanada; 19.57 Spazio X, glasba za vse okuse; 22.00 Milan ponoči. LJUBLJANA 9.00, 10.00, 11.00, 13.00, 14.00, 15.00, 18.00, 20.00 Poročila; 9.08 Radijska igra za otroke; 9.50 Prvomajsko kolo; 10.05 Pesem mladih s festivala Revolucija in glasba; 11.05 Posebna oddaja — Delavci - resnični samoupravljavci; 12.00 Pesem o delu; 13.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 14.30 Izročilo 1. maja po svetu; 15.05 Veseli zvoki: 16.00 Dogodki in odmevi; 16.15 Zdravo (zborovska glasba); 16.40 Plesi v jugoslovanski komorni literaturi; 17.00 Posebna oddaja — Ljubljanski rdeči prapori: 17.30 I-epe melodije; 111.05 Radio Ljubljana pripadnikom JLA; 19.00 Posebna oddaja — Pojoča pest; 19 30 Koncert za besedo — Maj; 20.35 Lahko noč. otroci !; 20.45 Minute z ansamblom Franca Puharja: 21.00 «Vem za po mlad . . .»! 23.20 Kitara v ritmu; 23.30 Besede iti zvoki iz logov domačih: 24 05 Lirični utrinki; 24.10 Recital pevca - avtorja Lame ja Siffreja. TRST A 7.00, 8.00. 10.00, 13.00, 14.00, 17.00. 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Jutranji almanah: Sto let telesnokulturnega udej stvovania med Slovenci na Tržaškem, Goriškem in v videmski pokrajini; 9.00 Glasbena matineja; 10.10 Radijski koncert: posnetek »Nedeljskega koncerta*, ki je bil v tržaškem Avditoriju 1. februar ja letos; 11.30 Beležka; 11.35 Paleta orkestrov; 12.00 »Bom naredil sf zdice, čjer so včas' b le,» glasnik Kanalske doline: 12.30 in 1.3.20 Glasba po željah: 14.10 O-troski kotiček: Tomi na obisku; 14.30 Gremo v kino; 14.40 Glas ba od A do Ž; 16.00 «Up naj vam bo zvest prijatelj, maestro »; 16.30 Poslušali boste; 17.10 Mi in glas ba: Slovenski zbori in vokalne skupine na ploščah; 17.30 Na goriškem valu: 18.00 J. B. Moličre: «Izsiljena ženitev*: 18.45 Vera in naš čas. KOPER (Italijanski program) 8.30, 11.30, 13.30. 14.30, 20.30 Pa ročila; 8.00 Glasba za dobro jutro; 9.30 Lucianovi dopisniki; 10.00 Plošče; 10.15 Knjiga po radiu; 10.45 Mozaik, glasba in nasveti: 11.00 Z nami je...; 11.32 Kim, svet mladih; 12.00 Glasba po željah' 14.33 Srečanje z...; 16.00 Istrski Srednji val 277,8 metra ali 1080 kilohertzov in 253,4 metra ali 1170 kilohertzov UKVV - Beli križ 97,7 MHz UKVV — Koper 89,3 MHz UKVV — Nanos 101,0 MHz akvareli; 16.10 Veliki orkestri lahke glasbe; 17.00 Prah zvezd; 17.30 Crash; 17.55 Pismo iz...; 18.00 Poslušajmo jih skupaj; 18. 30 — 20.30 Glasbeni vikend. KOPEP (Slovenski program) 8 30. 9.30, 14 30 Poročila; 8.00 Za praznično jutro; 8 05 J ilmij' koledar; 8.37 Kinospored; 9.00 Iz našega življenja; 14.00 čestitke delovnih kolektivov: 14.40 Glasbeni notes; 15.00 Glasba po željah; 16.00 Radio Koper na obisku; 16.15 15 min s skupino Istra Nova; 16.30 Zabavna glasba: 17 (X) Zapoj mo in zaigrajmo; 17 30 Primer ski dnevnik; 17.45 Poje Claudia Lennear; 18 00 Za vsakogar nekaj. RADIO 1 7.00 . 8 00, 10.00, 12.00. 13 00, 14.00, 15.00. 17.00. 19.00, 21.00 Po roči'a; 6.00 Glasbena kombinacija; 7.15 Govori Jug; 9 00 Vikend: 10.05 Black-out; 10.48 Glasne ni program z Mino; 11.30 CineciUa; 12.05 Vrt pozimi; 12.30 Kronika u mora; 13.30 Olimp 2000; 14.03 Ljudje v času; 15.05 Radiotav.t: 16.00 Radijska priredba; 16.30 Mi kot vi; 17.05 Zdravstvena oddaja, 17.30 GlobelrotteP; 18 30 Objektiv Evropa; 19.30 Zgodovina jazza; 20.45 Kupidova puščica; 22.00 Glasbena zabava. RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30, 10.00. 11.30, 12 30, 13.30, 15.30, 16 30, 17.30. 18 25, 19.30 Poročila; 6.00 - 8.45 Glas beni program; 9.05 Radijska pri redba; 9 32 - 10.12 Družina leta; 11.00 Long Playing Hit: 12.45 Kontakt radio; 13.41 Glasba in kino; 15.00 Radijska priredba; 15.42 Hit Parade; 17.32 Dvodejan-ka; 19.50 Kuj pa je ta humor?; 21 .(X) Rimski koncerti; 22.50 Turin ponoči. LJUBLJANA 7.00, 9.00. 10.00. 11.00, 13 00, 14 00, 15 00. 18.00, 20.00 Poročila; 9.08 Pionirski tednik; 10.05 Panorama lahke glasbe; U-05 Majhen koncert holandskih pihalnih orke strov; 11 30‘ Posebna oddaja, hu manistična vizija sveta; 12.00 Srečanje ob partizanski pesmi s festivala Kurirček; 13.10 Ali sijaj, sijaj sonce...; 14.30 Posebna oddaja, delo, ki združuje; 15 05 Z domačo pesmijo po Sloveniji; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.15 Za prijetno razvedrilo; 17.(X) Vrtiljak; 18.05 Narodne v priredbi J. Rav nika in D, Svarp; 18.30 Posebna oddaja; 19.00 »Praznik radosti*. 20.35 Mladi mostovi; 20.55 Dumo tina je ena; 21.00 Sobotni zo bavni večer; 22.30 Oddaja za na se izseljence; 24.05 Lirični utrin ki; 24.10 Dnevi slovenske zabav ne glasbe 1980.