JSorica" '*, izhaja vsaki '.orek in soboto. Ako pailc no ia dneva praznik, dan poprcj. Fiedništvo so nahaja v „Narodni Tiskami", ulica Vetturiin št. 9, kamor jo naslavljati pisma. Sefraukirana ptama se no sprojomajo, enako se no uvažujojo pisma brcz podpisa. Hokopisi (lopisov se ne vračajo. UUK1LA TELEFON It. 201. .Goiira* stane na leto 1Ü K, za poi let» 5 K, za četrt leta 250. I'pravniitvo se nahaja v „Narodni Tiskarni" ulica Vetturini St. 9. Aa ullage se plačuje odčveterostolpne petit vrste po 14 vin., za večkratnl natis primeren popust. Poeamezne itevilke stanejo 8 vin. in se prodajajo v raznih gonških traiikah. St. 63. V Gorici, v torek dne 6. avgusta 1912. Leto XIII. Odmevi iz svefovne politike. Pasji dnevi so in tudi politika ne- kako eemi in spi v tej neznosni vročini. Tu pa tarn se pojavi kaka iskrica izpod pepela. a kmalu zopet izgine. Tistega vrvenja, ki traja za časa parlamentar- nih zasedanj in važnili političnih konfe- renc sedaj seveda ni inleredko se kaj iz- ve izzad zastavljenih kulis. Nikomur se prav ne ljubi, a veasi je le treba in tako politično življenje ravno popolnoma ne izumrje v teh tropičnih tednih, čeravno so gospodje ministri in diplomatje ve- činoma po kopališčih in letoviščih. Največ šundra še delajo v zadnjem času Angleži. Ti še vedno dosti ne mi- rujejo in skušajo nekoliko popraviti svoje prej zavožene politične šance. Za- četek in konec vse njih politike v zad- njem času je nasprotstvo proti Nem- cem. Nemci jim rasejo čez glavo in teh se hočejo otresti. Angleži vidijo, da so svojo moč v Sredozemskem morju pre- cej zaigrali in ministerstvo je moralo zato požreti precej očitkov. Pomorska politika je zavožena in sedaj inia angle- ško brodovje absolutno moč edino le v Severnem rnorjn. Pred deseiimi leti so obvladaii Angleži vsa svetovna morja in raznmljivo je, da temu mogočnemu narodu sedanja svetovna uloga ni nič kaj povolji. Zaio so se skušali Angleži zopet povzdigniti in so si poiskali za- veznika in prijatelja gori na severu. Ru- ski »medved« je naenkrat začel dobi- vati pomen in veljavo, četndi je bil pred leti v veliko veselje vscga »kulturnega« sveta v vshodni Aziji bridko tepen. Pa kaj to! Vse se pozabi in Anglež ni ten- kosrčen, če gre le proti Nemcu. In tako se je splela ona nekako tajna, a vendar očitna zveza med Rusi in Angleži, ka- teri na ljnbo so Britanci žrtvovali mar- sikaj, edino iz sovraštva do Nemcev, ne morda iz prijateljstva do Rusov. V Pcrziji so si Angleži svojili od nekdaj veliko besedo, a so postali v zad- njih letih čnda popustljivi in Rusi se tam vedno bolj utrjujejo. Seveda se tam sla- bi že direktno nemški vpliv, kajti tudi gospodom v rajhu so se mo/.gani razbi- strili in diplomatje so spoznali, da je orijent važno trgovinsko torišče. Tako popuščajo sedaj Angleži marsikaj na ra- čun Rusov, da bi ti potem ovirali Nem- ce in njih svetovno ojačenje. Lord La- mington je protestiral v angleškern par- lamentu proti tej preveliki »ljubezni < proti Rusom, kajti on je bil mnenja, da sedaj ni ogrožena le angleška moč v Perziji, ampak da bi znali biti ti ruski pohodi nevarni celo Indiji sami, kajti Rusija množi svojo voja^ko moč v on- dotnih krajih čez navadno potrebo. In- dija pa je za angleški državni obstanek neobhodno potrebna, kajti ona je prva kolonijska dežela, brez katere bi se An- glija morda reducirala globoko pod dru ¦ ge države. Voditelj zunanje politike. Ed- ward Orey je podal na ta očitanja .sicer nekoliko odgovora, a iz njegovih besed ni mogoče dobiti jasne slike o vsem po- ložaju. Sir Orey se je izvijal sem in tja in zatrdil nazadnje, da je zveza z Ru- sijo bolj kot kdaj prej potrebna. Druga točka je Tibet. Olede Tibeta obstoja med Rusi in Angle/i pogodba. ki zagotavlja v onih krajinah status quo, to se pravi, da ostane vse kakor je, Se- veda se Rusi te pogodbe drže le na pa- pirju. \' pogodbi se glasi, da ne sniejo ne Rusi ne Britanci imeti v tibetanskem glavnem mestu Lhassa svojega zastop- nika, a ruska vlada je vendar nastavila tam stalnega ruskegapolitienegazastop- nika, na kar se Anglezi niso upali niti protestirati. Posebno važna je pa perzijska že- leznica, ki bo prav očitno le ruski dr- žavi v korist, Anglezem pa v skodo. Vse angleško easopisje, posebno pa vo- jaški krogi so hudo protestirali proti tej progi, ki bi zopet le ruske dežele zbli- žala z lndijo. A vse ni pomagalo nie. Ruska diplomaeija je znala angleške zu- nanje politike tako dobro oviti okoli prsta in jim nemško grozoto narisati ta- ko prepričevalno, da so bili z vsem za- dovoljni. Sir Cirey je tudi z ozirom na to točko odgovoril za anglcske kroge nepovoljno, češ, da bi ne bilo pametno in politično, ee bi se za vedno upirali perzijski železnici. Kakor je razvidno, žrtvujejo tVngle- ži res marsikaj, da bi obdrzali Ruse na svoji strani, da bi imeli zaveznyke proti Neincem. Kako pa se drže v terfl oziru Rusi? Nekoliko čudno je, če pomislimo. da še ni dolgo od tega. kar sta bila sku- rip[ ruski car in nemški cesar in kjer se je prav odkrito povdarjalo prijateljstvo med Nemci in Rusi. Ti obiski in sestun- ki bodo od sedaj naprej baje vsakoletnf. tedaj moramo že računati na bolj tesne politične in prijateljske zveze. Ruska di- plomaeija pač mora biti prehrisana, da se zna držati v tako kritičnem položaiu na površju, angleška pa kaže precej po- vršnosti in nesposobnosti. Angleži de- lajo vse iz sovraštva proti Nemcem in njih zaslepljenost je naravnost čudovi- ta; Rus dela previdno in pretkano in ima od tega svoje koristi. A še o neki drügi zvezi se govori. namrej o zvezi med Rusi in Japonci. .laponci so se v zadnjih letih didovito povzdignili in modernizirali in zveza z Rusijo jim bo le koristila. Placnik te zveze bo Mandžuriia in niena trgovina. ki bo tako prešla iz angleskih rok v : usko-japonske. Sicer se zdi ta zveza nekoliko nemogoca radi zadnie voiske med obema narodoma. a v politiki se na take sentimentalnosti ne gleda. Japonci tudi rabijo v ozadiu krepkega zavczni- ka. ker hoeejo razširiti svojo moč na druga otoeia in v slučaju prilike bi za- sedli morda nidi Avstralijo. Konflikt med Rusi in Turki je spra- vil tudi Angleže v hude škripce. Radi b! pomagali Turkom. da bi si tako zagoto- vili prainoč na denarnem trgu. a če to store, pridejo navskriž s svojimi »za- vezniki'f Rusi. In na Turškem je sedai ravno lepa prilika. Turčija rabi denar in zopet denar, ker vojska stane. Franco- ski trg je v tern oziru vedno odprt in Francozi si z denarjem radi pridobijo vpliv in priiatelje. A v tern slueaju so zo- pet Angleži oskodovani denarno in po- litično. Vojska v Afriki spi kot armada kra- lja Matjaža. V tej vroeini človek rad po- pije kako limonado, ne da bi duhal prah karteč in kanonov. Sicer so pa tudi la- ske »zmage« v zadnjem času čisto iz- cstale.iOd zadnjega pohoda proti Dar- danelom je vsa laška glorija čudovito potihnrra in le tu pa tam se čita kak te- legram, da ie povsod se vedno status quo. Turki bi baje radi mir, se bolj si ga žele menda Lahi, ki so udrli v Tripolis, da bi nekoliko »uredili« tamošnje bar- barske razmere. Bilo je dosti kokodanja, dosti j^avancat'f, a pisčeta so menda po- crkala od prevelike vročine do zadnje- ga. \' Italiji postaja stvar že vedno bolj kočljiva, kajti poročila barona Chlumec- kega v »Oesterr. Rundschau" od dne 15. julija o disciplini laške armade so naravnost neverjetna. Mesto poguma in srenosti, mesto navdušenja in udanosti kriči armada »evviva i Turki, abbasso la casa Savoja«. To so bridke resnice, a razumljive. Mesece in rresece se vle- če že ta čudna voina, a povsod je še — pri starem. Tu se ni treba bati, da bi se spremenil status quo. kakor se to vedno govori o B a 1 k a n u in balkanskem po- ložaju. V tej nesrečni deželi se vedno kaj vkuha ali vre«, a skuha se ne nič. V Albaniii ni in ne bo se tako hitro miru, četudi povdarja »Tagespošta«. da je že Aehrenthal započeltamdolipotrebno ak- cijo in ni zakrival, da bo branil avstrij- ske interese do zadnjega .V Albaniji smo dosti zavozili in daleč zavozili. Pred par tedni je imel »Slovenec« ob- širen clanek. ki se je pečal s tern, kaj so storili v Albaniii Lahi in kaj mi. Mi smo precej pri zadnjih. Kakor se poroča. se je grot Berchtold. naš zunanii minister, zavzel z vso močjo za stvar in hoče en- krat v teh zamotanih razmerah priti do pozitivnega konca. Mi nimamo kolonij, nimamo velike zunanje trgovine ne ek- sporta in tudi ne obsezne zunanje poli- tike. Naši interesi so precej koncentri- rani na Balkanu in te si moramo varo- vati. Vse hvale je vredna tedaj akcija nasega zunanjega ministra. da je tej na- logi posvetil večjo pažnjo in pozornost, kajti drugače bomo kot svetopisemski hlapec z enim talentom. katerega nam bodo še drugi odvzeli. Odpadniki. (Odlomkl.) Češkl: P. Eopal. (Dalje.) »Je mogoče, je. Proč je, proč, all tudi blagajna ž njim.« »Takooo!« — oglasijo se mnogi. »Proč od Rirna, ali blagajno je vzet seboj!« In zdaj se je valila gruča ljudi od oken »Cesarja avstrijskegaa k hranil- nici. Truma je vsak čas bolj naraščala. Ko so prišli tje, je bila že tam gruča vlagateljev s knjižicami v povzdignje- nih rokah. »Denar, denar hočemo!« kričal je eden čez drugega. »Moj žuljavo prihranjeni denar!« »Denar, denar, sicer razbijemo to kočo! Kje je predstojnik?«. »Ta je tak vrag kot Schreiner.« »Pojdite po župana!« 2upanov dom je bil na trgu poleg mestne hiše; tudi tu se je nabirala mno- žica ljudi z grozilnimi vzkliki. Tu pa pride hišnik iz hiše in pove, da je pred- stojnik zjutraj nekam odšel. Qotovo za tern vražjim Schreiner- jem, — odvrne ljudstvo ter odhaja po- lagoma od stanovanja. Po trgu so po- hajale trume, ki so govorile na svoj na- čin o dogodkih. Med njimi so bili tudi mnogi z vložnimi knjižicarni v roki, ki so tožili, da so prišlj ob vse svoje vloge (prihranke). Hranilnica je ostala tega dne za- prta. Od mestnih stražnikov se ni upal nihče prikazati se. Samo orožniki so hodili okrog ter opominjali ljudi: naj se razidejo. V tern, ko so bili ljudje pred mestno hišo, kjer je bila hranilnica, je vladal v hiši pastorja Schreinerja velik strah in silno se jim je mudilo. Qospa pastorjeva je zlagala vso obleko v kovčege in skri- nje. Pred hišo je stal voz, in na to so na- lagali svoje reči. Častiti g. pastor je ho- dil kot pomočen po sobi, ter se prijemal zdaj pa zdaj za glavo. Zdaj ni mislil na nedeljsko pridigo. »Nu tedaj, zgani se malo« — kriča- la je nanj gospa — »pomagaj nam skla- dati reči.« Ali zdaj je bila vsa energija gospe- jina zastonj. Strah in groza sta ga ob- vladala za dobro. In ko se je gospe naj- bolj mudilo, so se zgrajale pred hišo tru- me kričečih žensk. To je bil sodnji dan za Schönwald. »Kje je ta lopov, ki nam je zapelje- val može?« so kričali zdoli. »Kje je, kje je? Raztrgamo ga!« »Odhajajo, odhajajo! Pojdite, dajmo jim nekaj za spomin.u In razljučene ženske so v-dirale v hiso in v stanovanje pastorjevo. Zgodile bi se bile grozne reči, ko bi ne bili prišli orožniki, ki so skušali z le- pa odvrniti ženske od krvavega nasilja. »Pustite jiti oditi,« rekel je; »bodite rade, da pojdejo proč, vsaj boste imeli mir od njih.« In mirnim besedam orožnikov se je posrečilo, da so potolažile žene in je mo- gla pastorjeva rodbina lože oditi. Nalo- žili so na voz malo obleke in raznih reel, rodbina pastorjeva je stopila v največji naglici na voz, voznik je udaril po ko- njih in voz je odhajal med kričanjem žensk; mnoge so prijemale kamenje In blato ter ga lučale za odhajajočimi. In še eno presenečenje je imelo priti za meščane. Uprav opoldne je privedel orožnik predstojnika zvezp.nega. Ko je stopal ž njim naglih korakov po trgu, se je zbralo ljudstvo okrog njega in kri- čalo: ^To je glavni hudodelec — hudode- lec! Obesite ga!« Predstojnik je bil zelo izmučen. Klobuk je imel potisnjen na čelo, da bi mu zakril oči in tisto drzno čelo, s ka- terim je prej tiraniziral mesto. Vrat Je imel gol in po obrazu mu je lil pot. »Ta se je že vesil nekje«, menilo je ljudstvo, in govorilo je resnico. Ko je bil izvedel zjutraj, da je Schreiner utekel, pokazala se mu je katastrofa v vsej svo- jej grozi pred očmi. Čutil je, da se mu tla umikajo pred nogami. Ni bil zmožen jasne misli, in utekel je po zadnjih vratih ven na polje. S tern nepremišljenim ko- rakom je opozoril na se sodnika. Ko je ta slišal, da jc pobegnil blagajnik in zdaj še predstojnik, poslal je orožnika za njim. Po daljšem iskanju ga je dobil o- rožnik v gozdu uprav tedaj, ko se je ho- tel z žepno ruto obesiti na veji. Ko pa zapazi slugo svetne pravičnosti, jel je bežati. (Dalje pride.) Dopisi. Iz Solkana. V nedeljo po blagoslovu je vtonil v Soci Ludovik Turk, mizarski vajenec pri Ivanu (jolob. Pri teni go- spodarju se Uela sploh vsako nodolju. tako tudi preteeeno. Ta vajenec ni hil ne pri sv. tnasi r^c pri blagoslovu. Lel pa se je ob .1 kopat in našel v vodi sinrt. Sicer pa nekaj tudi županstvu. A!i inn ni niorebiti znano na kakšnih nevar- nih prostorili se kopajo tudi ljudje. ki ne znajo plavati in ali je niorebiti do- stojno, da se kopajo na niestih, koder hodiio ljudje vedno inimo. siednjič ali ni se niorebiti zapazilo, da se kopajo vec- krat na istein mestu skupno ljudfe obo- jega spola? Dolžnost /.upanstva je. da odpravi te Skandale. Iz Gradeža. (Raznoterosti.1 Oradež izgleda letos kakor svetovno kopališče. Le iiikoli ni bilo v Gradežu toliko kopališčnih gostov kakor letos. Do dne 4. avgusta jili je bilo tain 1105s». Letos je bilo dosedaj v Qradezu oOOO oseb več kakor lansko leto ob tern časi-. Prazne sobe skoraj ni dobiti v Oradežu. in če se jo dobi se jo mora tudi »poštc- no« plačati. Med kopaliskimi gosti ic največ Čehov in češki hotel vLacronui' ima največ gostov. Pred 14 dnevi je bi- lo toliko gostov, da se ni nioglo dobiti nobene sobe. Zato se je innogo kopalis- kih gostov nastanilo v Ogleju in se vsa- ki dan vozilo v Grade/.. P o s t r e ž b a po hotelih je izbor- na. Hoteli so opremljeni z najelegant- rejso opravo. in tudi strežno osebje je dokaj spretno. Parobrodna d r u ž b a iz Bel- vederja v Gradež in obratno je sedaj le ena. Poprej ste bili dve, takozvana kle- rikalna in liberalna. lineii ste vsaka po en parnik. Družbi sta si delali konku- renco. Vsled tega ni mogla ne ena ne druga vspevati. Za vožnio iz Belveder- ja v Gradež se je placalo lansko leto 20 vin. za osebo. Letos pa, ko sta se družbr združili je cena vožnji poskočila od 2" na 30 vin. Sedaj nimajo nobene konku- rence, vsled tega se lahko -»pritisne« na potujoče občinstvo. Družba ima sedai na razpolago 7 parnikov. Pa tudi jako komodni so sedai go- spodje kapitani teh parnikov, ko ni no- bene konkurence. Tako n. pr. je bilo mi- nulo nedeljo na Belvederju na parniku, ki odhaja ob 8.15 proti Gradežu splošno mrmranje. Parnik je bil namreč poln ko- pališčnih gostov. Ko je kapitan to videl. ni hotel dati znamenja za odhod. Rekel je, da parnik ne more peljati toliko ljudi in se nato odstranil. Potniki so cakal; na parniku v Belvederju skoraj eno uro, Padale so na naslov parobrodne družbe jako »kroftne«. In povsem opravičeno. Šele kadar je prišel drugi parnik in vze! nase kakih 10—20 sta odplula oba proti Oradežu. Povedati moramo še, da Je ravno ta parnik peljal te dni še mnogo več ljudi. Torej je bilo postopanje kapi- tauovo ob tej priiiki neiunestiiu in ob- sodbe vredno. Telefon je prepleten po celem Gradežu in skoraj vsaka vila ga ima. T a t o v i v Ci r a d e ž u se še ved- no pojavljajo. Gradeski tatovi so inoj- stri tatov. Odnesli so že mnogo tisoca- kov. Naj navedemo tukaj L- dva slueaja, kako pretriganili sredstev se poslužuje- jo pri izvrševanju te "obrtw. Majster tat je dolgo časa zasledoval neko gospo. ki se je nastanila v hotelu Grignaschi ob o- bre/.ju. Vedel je, da ima v kovceku shra- njen denar. Zato se je nekega due poda! v hotel Griguaschiterizročilsobarici ho- tela vizitko gospe, ki je bila seveda po- narejeua, na kateri je bilo zapisano. naj sobarica odda donositelju te vizitke njcn kovčeg. Sobarica nič hudega slutee in misleč, da je doticnika res poslala LO- spa. je oddala neznancu kovček. v ka- terem je bilo nad 1000 K denarja. Zvit^ tat jo je potem s koveekoin seveda po- pihal ne ve se kain. — Drugi slueaj. Y penziionatu ^Fortino« je bila nastanjena gospa P. Pred 14 dnevi pride v njeno sobo nekdo ter vstopivsi pozdravi go- spo glasno: »Hiiss d'Hand«.Sobarica, ki je bila v sosedni sobi čnvši pozdrav jo mislila. da je gospa res v sobi in da je prišlec gospej kaj prinesel. Cez nekaj casa je sobarica spet slisala, kako je pri- šlec ponižno pozdravil gospo. V resnicl pa gospe P. ni bilo v sobi. Neznanec je z nožem prerezal koveeg, vzel iz nje- ga okoli 1500 K in pobegnil. Šele do- mov prišedša gospa P. je zapazila tatvi- no. A so tiči. ti gradežki velctatovi. So- di se. da morajo biti ti »gospodje« tato- vi organizirani. 7. i v n o s t e n s k a b a n k a je otvo- rila tukaj svojo podruž.ki ima dnevno — kakor se govori — 50.000 K prometa. Odkar so se namrec pojavili v Gradežu tatovi. nosijo kopališčniki skoraj vse ve- čje svote shranit k »Živnostenski banki«. 0 e m o n s t r a c i i letos v Grade- žu ni. Družabno življenje je dokaj živa- hno. Gradeški Lain so spoznali. da vsa- ka najmanjša demonstracija proti go- stom. ki puste v Gradežu ogromne tiso- cake, bi jim le škodovala. Z v o d o v o d o in gre težko. Lan- sko leto se je mislilo, da bodo vodo do- bili. Vrtali so celi mesec. Konečno so prišli do izvirka, ki pa je kmalu spet iz- ginil. Vrtanje so sedaj opustili. Pravijo pa, da bodo še enkrat poskušali z vrta- njem. Strela ie udarila pred 14 dnevi v štiri slamnate koče. ki so bile last ri- bičev. Pogorele so med hudo nevihto. bliskanjem in dežjem do tal. Iz zapadnih Brd. Za prihodnjo ne- deljo dne 11. avgusta se nam pripravlja ra Dobrovem lepa veselica. o kateri je čisl. »Gorica« že poročala. Ne nioreni kaj, da bi tudi jaz ne navdušil svojih bri- ških rojakov, da se te veselice udeleže v res obilnem številu. Saj poznamo naše prijazne Medance in Oobravce, saj so prijazni in postrežljivi. finako tiasi vrli Biljauci. uaši medanski in dobravski so sedje. Pripomninio, da bo slavnost celo- chievna. Ob S in pol uri bo sprejem »Or ¦ lov« na Dobrovem. Ob 10. uri sv. masa v Medani, po sv. inasi niladeniski sesta- nek, ob 12. uri skupno kosilo. Popoludne ob X uri bo blagoslov, ob 4 in pol uri se začne veselica na krasiieni grajskcm dvorišču g. ijrofa I Vaguer ja. pri kateri nastopi veliko stevilo »Orlov«. Po tclo- vadbi se bo vršila Sloniskova slavnost. Pri telovadbi in Slomskovi slavnosti bo svirala vojaška godba iz Gorice. — Pri- dite torej rojaki, bližnji in daljni na raz- vedrilo na Dobrovo. Se ne bodete kesa- li. Mi vas sprcjmemo z odprtimi roka- mi. Izletniki iz Clorice se lahko odpelje- jo z vlakom ob pol 12. uri do Muse, po- teni peš do Hobrovoga. Ravno lep spre- hod je. M e d a n e c. Bled - Kranjsko. Letoviščc Bled, ki leži ua svetovni progi )>Tiire - Adrija« obdan od veličasrnih vrhov .lulijskih alp in Karavank ima letos živahno se- zono. Posebno pa se odlikuje sezona vsled bivanja ekselence. niinistra kraja- na Ladislav pi. Dlugosz ki je dospel dne 16. julija na Bled in bil od tukajšnih ko- rporacij slavnostno sprejet. Sedaj se je podal na svoja poscstva v Galicijo. Ek- scelenca min. je obiskoval z ministrom za javna dela O. Trnko, ki je tudi že vec tednov z rodbino tukaj, solnčne kopeli znanega zdraviliškega zavoda Rikli. Oba ministra ste se udeležila vseh kon- certov in prireditev tukajšne letoviskc sezone in stavživalavsled velike prijaz- nosti splošno pozornost in simpatije ob- činstva. Tudi mnogo drugih odličnih gostov je letos posetilo Bled. Omeniti moramo posebno visoki obisk nadvojvode Fride- rika ki je v spremstvu soproge nadvoj- vodinje Isabele, nadvojvodinje Gabrije- le in Alice, nadvojvode Albrechta in princa Jurija bavarskega ložiral v no- vem elegantno oprernljenem parkhoteln ^Imperial« in se laskavo izrazil o tern podjetju in o Bledu. Vsled krasnega po- letnega vremena je pričakovati, da bode letošnja sezona tudi avgusta in septem- bra meseca jako ugodna, posebno ker uživa alpski klirna in izborna jezerska kopelj Bleda občeznani renome kot na]- boljše letovišče po morski kopelji. Leto- višče Bled dobi prihodnje leto električ- no razsvetljavo in vodovod ter bode s to opremo stopil v vrsto prvih avstrij- skih letovišč. Politični pregled. Sklicanje državnega zbora. Kakor poročajo listi se bode sešel državni zbor dne 20. oktobra t. 1. V glavnem se bo zbornica pečala z davčno reformo. Cesar za nove topove. Cesar je pritrdil predlogu vojnega ministra Autfenberga, po katerem naj Skoda tovarnc izdelajo fiove jeklene ce- vi za topove za naše lfavbice na svoje stroške in I ill vojni upravr oddajo, oziro- ma naj tovarna izdela nove jeklene cevi na državni kredit. Na črnugorsko - turški iiieji. Ob ernogorsko-turski meji so se vr- šili zadnje dni hudi boji med Turki in Črnogorei. Tako eni kot drugi so imeli več nirtvih in ranjenih. Pricakovati je, da se bodo obmejni boji nadaljevali. Iz Ipeka korakajo 4 bataljoni in 1 batcrija proti črnogorski meji. Razpust turškega pariamenta. Turška vlada je včeraj razpustila parliiment. To se je zgodilo na pritisk nstašev in vojaških upörnikov. To je iz- zvalo pri poslancili upor. Poslanci so namrce izjavili, da je sedanje ruinister- stvo nepostavno. Obsedno stanje v Carigradu. Sinoči ob 9. uri se je objavil v Ca- rigradu irade, s katerim se je odredilo obsedno stanje za dobo 40 dni nad me- stom Carigrad. Revolucija v Turčiji? Iz Soluna se poroča listu »II Gior- nale d' Italia«, da se vsaki dan pričaku- je izbruh revolucije. V Monastiru vlada liudo razburjcnje. Vlada in njeni organt so brez niači. Vojaštvo ne uboga in se maščuje nad starci in slabimi. Enega Bolgara so po dolgem mučeiiju obesili, ker ni hotel povedati skrivališča upor- nikov, o čemur niti sam ni bil informi- ran. Domače in razne vesli. Nad 40.000 K — tako se govori — tirja »Trgovsko-obrtna zadruga« od svojih članov v Ozeljanu. Kakor se vidi, so bili skoraj vsi Ozeljanci člani »Tr- govsko-obrt. zadruge«. - Ozeljance sc tirja ta znesek baje zato, ker so bili tako zvesti pristaši liberalne stranke. Nič kaj prijetna terjatev! Ali bodo Ozeljanci še tako zvesti pristaši A. Gabrščeka in nje- gove »Soče«? Pačenje historičnih imen je začela tudi »Eco«. Enkrat piše, da je pomanl- kanje vode iz Kronberga, drugič pa pi- se smešno zveriženo in prestavljeno be- sedo »Moncorona«. — Toliko čuta do starih imen bi se pač zahtevalo lahko v naši prosvitljeni dobi, da bi jih pustili kot so. »Edinosi« in historijat o slov. učite- Ijiščn. Vročina v Trstu mora biti na vsak način dosti hujša kot v Gorici. To se pozna tudi po »Edinosti«. Gospodje tam okoli uredništva so te dni kar vsi goreči in nestrpni, telegrami in informa- cije kar free in »inerodajni« krogi od- dajajo svoje mnenje kot vaški mazači pri bolni kravi. Tedaj stvar je taka: Pred nekaj časa so laški listi pogreli staro juho o slov. učiteljišču in pisali, da Livško jezero. Literarna polemika je navadno jako brezplodna. Vsak trdi svojo in pri vscj objektivnosti je ocena vendar le stvar okusa tega ali onega kritika. Enemu je tako prav, drugemu zopet tako. Da b! kdo zadel absolutno prav, se nam zdi skoro nemogooe. Zato se nam tudi zdi dokaj čudno, da je dr. Pregelj svojo o- ceno gori omenjene pesnitve v »Dom in Svetu« (1912, št. 8.) zaključil tako kate- gorično, češ >»inore pa li biti slovensko slovstvo takega dela veselo, naj sodi či- tatelj teh vrstic sam«. To se pravi po domače: edino gos. dr. Pregelj ima prav in nobeden drugi. Zakaj bi pa ta čitatelj ne smel čitati tudi dela samega, zakaj bi se moral zanesti ravno na be- sede gos. doktorja? Ako kdo prečita tiste vrstice, irna o delu samem pač bridko malo pojma, konečni pasus pa bo vsakega oplašil, da morda ne bo vze! knjige v roke. Nai jo raje ta in oni čita, presodi in potem bo videl sam, ali ima gos. dr. Pregelj res vse tako prav, kot on trdi. — Da je vsebina priprosta, to je gotovo dokaj majhen greh, ki je zagre- šil gos. pisatelj. Snov je vzeta iz sred- njega veka in če pogledamo kake dru- ge srednieveškc epe. tudi ne nudijo rav- no komplicirano-zamotanih problemov. Sam Goethe nam je podal v Hermannu in Dfrotheji tudi prav priprosto n-aivno snov brez posebnih psihologičnih kon- fliktov, da o drugih podobnih umotvorih niti ne govorimo. — Dr. Pregelj očita gosp. pisatelju posnemanje Homerja, Mažuraniča, Schillerja itd. To pač men- da ni tak greh. Marsikdo je to že storil in bo gotovo še storil. Goethe je posne- mal Shakespeare-ja in nikdo ga radi te- ga ni nferdarnal«. Pesnik se uči od pcs- nika in tudi sam gos. doktor ni v tern o- ziru v svojici »Romantiki« nedolžen. Da bi radi tega obsodili kar pavšalno celo delo, to pač ne gre. — Očitek »hrvatiz mov« je jako splošen. Sicer so pa to bolj lokalizmi iz beneške Slovenije, pesni- kove domovine. Da je tam narečje pre- cej podobno hrvaškemu, to je pa sploš- no znano, saj so celo mislili, da so ti ljudje priseljeni Hrvatje. Sicer pa ta o- čitek popolnoma pade, če prečitamo in uvažujemo dr. Breznikovo razpravo: »Izreka v poeziji«, kjer on dovoljuje pe- snikom še več kot jirn je dosedanja li- centia poetica dovoljevala. Vsako bese- do, ki se le kje govori, pesnik lahko vporablja. In če se šteje Zupančiču in dr. v zaslugo, da rabijo belokranjske lokal- ne izraze, ki so drugod neznani, zakaj bi potem bilo isto dejanje pri Klodiču napaka. N. pr. se govori med narodom »zlö = zelo«, brumen, pornagi (imp.): sliši se tudi )>kokodril« itd. Klodič je te- daj bil upravičen rabiti tc izraze v svo- jcm delu. — Da se vrinejo tupatam tudi tiskarski pogreški, to je pač umljivo, naj si gos. doktor ogleda v tern oziru včasi publikacije »Mat. Slovenske«, kjer imajo pač dovolj brihtnc korektorje na razpolago. (N. pr. Gorski venec 1. 1907, kjer je popravkov nič manj kot š t i r i strani in še niso vsi). Opazka o pieteti se here kot kaka. zafrkacija in nikakor ni na mestu. Da se je pisatelj potrudil, da nam poda kolikor mogoče dovršeno delo, to je pribita stvar. Da ni vse izvr- šeno tako kot zahtevajo moderni zakoni in estetika, tega ne bo nihče tajil, kajtl nič ni tako absolutno dovršenega pod solncem, da bi ne imelo kake napake, je pač deto človeških rok. Gos. doktor naj n. pr. prečita oceno svoje knjige »Romantika« v »Zvonu« (1910, str. 243.), kjer se mu očita, da ima vse polno reminiscenc, da ne zna staviti povratnih zaimkov itd. — Nismo hoteli pisati ni- kake polemike; le pribiti smo hoteli, da radi enega negativnega mnenja kaka stvar še ni kar navprek za nič, da še vedno ima svojo urednost. Tako je tudi z »Livškim jezerom«. Ima svoje slabe, a ima tudi svoje dobre strani in teh je hvala Bogu več kot prvih. Brez skrbi in z mirno vestjo lahko knjigo priporoča- mo našemu občinstvu in ono bo najbolje sodilo, ali je citanja uredna ali ne. Ni vi- sokoleteča in mameča, ampak priprosta povest iz davno prošlih dni naših prade- dov, napisana v spomin na one davne case, v pouk in razvedrilo nam, poznim unukojn. je niiučni minister — to je bilo za časa Stürgkha! -- svoj čas obljubil, da bo dal premestiti slov. učiteljišče iz (loriee v Solkan. Ta stvar je bila nota benc prcd 4 ali 5 leti, sedaj so jo laški listi Ic pogreli. Pri »Edinosti« so to rce razu- meli tako, kot bi bi! s c d a 11 j i minister Hussarck to obljubil in nastal je iz tega oni grozoviti telegram, ki je »razbiiril-' vso slov. javnost. Oba Ijubljanska dnev- nika sta se »vsedla« na to »izvirno« no- vost in ))Kdinost«( je postregla še z na- tanenejšimi inforinacijami. »Merodajni" krogi so nastopili, funkeijoniral je »na.š informator« in druge »visoko stoječe in vplivne« osebe in tako je nastal jcI »hi- storijat«. Kdo je bil tisti informator, ka- tere mcrodajiic osebe so to reč znesle na "dan, o tem se seveda niolci. No, pa saj so pasii dnevi, doba kisüb »kadumar- jev«, kakor de naši okolicani. Stvar je l>a postala še lepša. Tisti laški lis'.i in krogi, iz katerili je »Edinost« imela ta velevažni telegram, o tem niso vcdell nie, kajti »Corriere« od dne 2. avgusta 1912 poroča to veliko novost po »Slov. Narodu«. Olej elanek: »II trasporto del- le magistrali Slovene da (lorizia a Sal- cano?«, kjer piše »Corriere" v zaeetku s.ledeče: »Lo »Slovensky Narod« asse- risee ehe il Ooverno col priiicipio dcl- 1' anno scolastico 1914/15 trasportcrä !e magistrali slave da Oorizia a Salcano« itd. »Corriere« tedaj o stvari do 2. av- gusta še vedel ni in »Edinost« je imela informaeije iz »merodajuih« italijar.skili krogov. Na ta »historijat« si »Edinost« lahko vzame patent, kajti boljše infor- rniranega lista gotovo ni na celcm sve- tu. Telegrami v »Edinosti« so po svoii . »j z v i r n o s t i« vzbujali že od nekda? veliko pozornost, a vse je prekosil sedai goriski infonnator, proti kateremu jj »pravi Yedez« kar muba. Zakaj ne pišo »Edinost« raje o .»Trgovsko - obrt. za- drugi?« Tu ni treba iskati ^iiiformaeii». tu so že dana jasna fakta. Torei na de- lo! — Jako umesten odgovor. Te dni je tožila soproga nekega mestnega starc- šine slovenski mlekarici, ees, da je nile- ko predrago. Slovenska mlekariea pa je gospej odgovorila: »Gospa, poprej ni- smo plaeevale mlekariee skoraj nika- koršnih tržnili pristojbin za mleko. sedaj moramo plaeevati po 3u vinarjev od vozieka z dvemi kolesi. Zato eene mle- ku ne moremo znižati. Zahvaliti se inia- te vašemu županu Bombiču. da je mleko tako drago.« — Oospa je mlekarieo de- belo pogledala in molčala. Skozi okno II. nadstropja je skočila včeraj popoludne g.ena Marija Petsehe, hei upokojenega davkarja g. Leopolda Petsehe. Tožila je zadnji eas o hudem glavobolu. Bila je namree nevrastenie- na. Poškodovala se je hudo po eelem ži- votu, posebno pa na nogah. Prenesli so jo v tukajšnjo žensko bolnišnico. O.čna Petsehe je bila ueiteljiea na Rakeku. Sedaj je stanovala pri svojih starših v Qoriei na Fr. Josipovem tekališču št. 17. Aretacija trgovea. Na ukaz držav- nega pravdništva je aretirala polieija tr- govea Artura Avanzini, ker je obdolžen goljufije. Avanzini je namree pred ea- som napovedal konkurz. Aretacija. Jakop Benko iz Lokavea je bil aretiran zaradi potepuštva. Poinanjkanje kronberške vode. — Vsled neizdatnosti kronberškega izvir- ka v zadnjih dnch je postalo obeutno pomanjkanje vode in goriški numicipij je odredil, da imajo biti javni vodnjaki od 9. ure zvečer pa do 7. ure zjutraj za- prti. Obenem je prepovedano zajemati vodo iz vodnjakov v drugih posodali nego v takih, ki se jih lahko nosi. Debele padajo po hrbtih mestnih svetovalcev. Kdor se hoee zabavati na raeun mestnih svetovalcev in goriškega župana, ta naj gre zjutraj na zeleni trg in naj posluša ženske pogovore. Me- ščanske gospe se jako jezijo nad dragi- njo. Kmetice pa krepko odgovariajo: »Saj hoee tako Boinbie, saj hoeejo tako vaši »kunšilirji«. Kadar prekličejo seda- nje tržne pristojbine, takrat bomo tudi me znižale cene blagu.« Iz preiskovalnega zapora sta bila izpuseena brata Pavel in Teodor Faga- nilli iz Mirna, ki sta bila aretirana za- radi znanega konkurza. Blizu Mirna je v petek gad pieil 12- letnega deeka .losipa Ferletic. Stariši pa so pripeljali" otroka se-le v soboto zvečer k zdravniku v Oorieo, ko so st pokazale se-le nevarne poslediee pika. Zdravnik je svetoval, naj se deeek poda v bolnišnico. Toda deeek tega ni hotel in odpeljali so ga zopet na dorn. Njego- vo stanje se bo vsled tega gotovo po- slabšalo. Izpred sodišča. Vecraj sc je pred tukaisnjim okroznim kot kazenskim so- diščem vršila obravnava proti Matiju Bensa. ki je svoj čas z nožem težko ra- nil svojega zeta Evgena Spazzapan. (k'iiso je sodisee obsodilo na tri niesce strogega zaport. Evharistični kongres in Ooričani. Morda se je malokatera dezela pri tei (,dalieuosti od Diinaju v toliki meri od- zvala vabilu na evharistieni kongres kot mala Goriška. Doslej se je priglasi- lo NCü udelezeneev, med temi 39S Fur- lanov (3G duhovnikov, 290 mož in fan- tov ter 72 žensk) in 425 Slovencev (64 duhovnikov. 277 mož in fantov ter S-i žensk). Poleg teh ic priglašenih 41 bo- gosloveev. Hrbet si je zlomil minr.lo soboto Karol N a n u t. rodoni iz Št. Andreža a stanujoe v Cioriei. \' Roiikah je namree trgal eešjilje na dre\esn. Pri tem delu pa je padei raz drevo in si zlomil hrbet. \' noei od sobote na nedelio so ga pre- r»eljali v Ciorieo \' z.ardiniieri, v katero ie bila položena postelia. . Ciganski sleparji. Po goriški okoliei se klati te dni veeja družba ciganov - kotlariev. Sedaj so nastanjeni nekie \" južnem delu goriške okolice. Ti liudic popravljajo in prodaiajo kotle. A že mnogo Ijudi so osleparili. Stare kotle prodajajo za nove. Te dni je kupil nek posestnik od Sv. Miliela nad Rubiiami nov hotel, ki se je svetil kakor hie. A prišedši domov je zapazil. da je zatlikan na stirih mestih. Cigani namree kotle tako namažeio z neko mastio. da elovek Ie z bistrim oeesom zapazi slepariio. — Zaradi tega opozarjamo naše ljudstvo. da ne sede na lim tem sleparskim eigan- skim kotlariem. Orožniki zaplenili dva konja. Minu- lo soboto so mirenski orožniki zaplenili ciganom kotlarjem, ki so bili nastanjeni v Rubijah na nekem travniku. dva ko- nja, o katerili se sumi. da sta bila ukra- dena nekje na Vipavskem. Podporo za popravo je dobila po- družna cerkev Sv. Marije v Boveu v znesku 1225 K 65 h, kojo svoto je naka- zalo e. kr. naueno ministerstvo. Pri ti priliki bi omenili, da naj se župni i)red- stojniki. kjer so stare zgodovinsko in umetniško važne cerkve, kapeliee in ziiainenja, obracajo na eentralno komi- sijo — k. k. Zentralkomission für Denk- malpflege — na Dunaju. Dopisnik te ko- misije je v öorici pree. g. prelat Drex- ler, predavatelj za umetnost v eentral- nem semeniseu. On bo sei vsakonuir drage volje na roko. Velika pevska slavnost na Proseku pri Trstu, 25letnica pevskega društva »Hajdrili«. \' letili narodnega preporoda slovenskega na tržaških tleh zavzemala je slovanska pesem prav odlieno mesto narodnega buditelja. Po niestn in okoli- ei so se zbirali za narod navdušeni mo- žje in mladeniei, ljubitelii petja v male zbore in s svojim navdiiševalnim petjem slovanskih pesmi budili narod iz spanja. S pesmijo so navdusevali narod in \ njem zbujali zavednost. ^podbiijeni po krasiiih uspehih vedno bolj in bolj rasto- cega števila pevcev kakor tudi zaved- nih narodnih sinov in heera, zaeela so se snovati v inestii in okoliei pevska drustva, in prvo, ki vrši to hvalevredno cielo za narod 25 let, je pevsko društvo »Hajdrili« na Proseku. Vsled tega je pevsko društvo »Hajdrili« ob svoji 25- letniei sklenilo proslaviti buditeljieo, slovensko pesem z veliko slavnostjo. \redna je. da se jo dostojno slavi, saj ista po vsem slovanskem svetu vedno vrši in zavzema odlieno mesto narod- nega buditelja. Da se slovesnost, ta slo- vau.ski pevski praznik eim dostojneiše in vrcdno proslavi, vabi pevsko društvo "Hujdrih« vsa slovanska pevska drust- \a k prijaznemu sodelovaniu, oziroma udeležbi. Temii vabiiu se je do sedaj od- /:valo že vee drustev. mnogo jih gotovo še sledi. Slovcsnost se bode vršila dne 8. septenibra t. 1. v velikem krasnem senenatem gaju, s krasnim razgledom na n.urie .ladransko. Ta i")ogled bode iz- vabil tisoe in tisoe udeleženeem iz dna duše s pravim obeutkom mogoene a- korde skupnega zbora Maidrihove hini- ne ».ladransko morje« ter jih podkrepil z novimi moemi za nadalino narodno delo. — Slovanska društva! Priglasite se v obilnem številu pravočasno k tej velipoiuembni slovesnosti ob obali Ja- dranskega morja. Natančneiša poiasnil.i daje pevsko društvo »Hajdrih« na Pro- seku. Okrepi naj se vez slovanskega 1-jratMva. utrdi s skupno slovansko pe- smijo živ in nerazrušliiv jez proti skup- nemu sovrazniku. nasilnemu Hermann in Romanu. Navduši naj skiipno vse za skupne ciljc.za boliiso bodoenost Slo- vanstva nerazrušljivo orožje slovanska pesem. Letošnji glavni vojaški nabori se bodo vrsili: V Boveu 12., v Kobaridu 13.. v Tolminu 14. in lo'., v Cerknem 17., v Korminu 20.. 27. in 2s.. v (iradišču 2V. in 3d. avgusta. \' Ooriei za mesto 31. avgusta in 2. septembra. v (ioriji za o- l'olieo 3., 4., 5. in 6., v Kanalu 7. in 9. septembra. v Aidovseini in. in 11. sept v Sežani 23. in 24.. v Komnii 25. in 2<\ septembra. \' Cervinjanu 12.. 13.. 14. in H>., v Tr/.ieu pa 19., 20. in 21. avgusta. Najdeno. Našel se je v üorici denar v znesku nad 100 K. Oseba. ki bi ga bilu izgubila. naj se oglasi na tukajsnji po- liciji. Avtomobilska nesreča. Y petek st je podal löletni Avgust Pussini iz Če- dada za -~vojega gospodarja Matiio Rueno iz Kreda z vozoni na sv. lucijsko železniško postajo. Pri Sv. Lueiii pa Je srecal postni avtomobil, kateremu se je tako slabo ognil, da je avtomobil podr- sal po njegovi levi nogi tako moeno, da je bila videti kost. Pussinija so v soboto prepeljali v tuk. bolnišnico. V Dornbergu so nekateri vinjent fantje rjoveli po noei po vasi ter s tem motili noeni mir. 411etni kolar Andre! Saksida je z okna opozoril nemirneže. naj daio mir. Toda oni so ga izzvali, naj pride na eesto, če kaj želi. Nesreenež se je temu vabilu odzval in komaj je odprl hišna vrata priletel niu je v glavo velik kamen, katerega je vrgel 211etni Anton Kaveie. Kamen je Saksidu prebil ere- pinjo in tudi možgani so se niu pretresli. Y težkem stanu so ga prepeljali v tukaj- šnjo bolnišnieo. Hotel »Riviera« v Puljii, ki je bil /e dolgo easa v konkurzu. so te dni zaprli. To je bil hotel z milijonskhni svotami po najmodernejse in v velikem stilu se- zidan. tako da je vsak videl, da je za Pulj prevee luksurijozen. Sezidala ga je laško-liberalna gospoda z denarjem is- posojenim pri istrskem deželuein hipo- teenem zavodu, ki bo imel sedaj vsled tega jako obeutno škodo. Zrakoplovec Vidmar je letal v nede- lio v Sarajevem, kjer ga je gledalo nad 20.000 Ijudi. Poleti so se niu popolnoma posrečili. Na Triglav sta se podala na Bledu na letoviseu se mudeea niinistra Trnka in Dlugosz. Padla z cerkvenega stolpa. \ Hau- sn na spodnjem Stajerskem popravljajo zvonik na farni eerkvi. Pri tem delu sta bila tudi zaposlena zidarja Alojzij Rei- ter in Peter Aiehmann. Stala sta pri delu v leseni pripravi, ki je bila odznotraj zvonika pritrjena za vrv. Vrv pa se je naenkrat odtrgala in zidarja sta padla skupno s pripravo kakih 25 in globoko. Reiter je dobil težke poškodbe. Aieh- mann pa se je ubil. Sleparije pri izdelovanju klobas v üradeu. \ (iradeu so aretirali |)rekaja- valea mesa in izdelovatelja klobas Fa- rendla ker ie kupoval na Ogrskem na kuznih boleznih poginile prasiee ter iz njih izdeloval klobase. Pred njegovo a- retaeiio je demonstriralo pred njegovo prodajaino nad 1000 oseb, ki so ga na- meravale lineati. Drugi demonstrantje so naskoeili ostale njegove stojniee* ter jih podrli. Knez Schwarzenberg za evharistf- cni kongres. 1/. Präge se poroea, da Ie pozval knez Sehwarzenberg svoje urad- nike in uslužbenee, naj se udeleže Icto- šnjega evharističnega kongresa, ki se bo vršil na Dunaiu. Vsakemu uslužbencu, ki se udeleži kongresa prispeva knez k stroškorn s 75 kronami. Odprava praznikov na Ogrskem. Na ogrski škofovski konferenei se Je sklenilo odpraviti sledeee praznike: dru- gi velikonoeni, binkoštni in božični praznik, praznik sv. Rešnjega Telesa, sveenieo, Marijino oznanienje, Marijino rojstvo in praznik deželnega patrona. — Te dni se bo smelo delati. Iz vojaške službe. Bivši goriški bri- gadir generalmajor Stöger-Steiner je bil te dni imenovan za feldmaršallajtnanta in za komandanta budimpeštanske pe- hotne eetne diviziie. Razpisani štipendiji. Začetkom sol- skega leta 1^12 13 se podeli na e. kr. viši soli za vino in sadiereio v Kloster- neuburgu tri štipendije e. kr. poliedel- skega ministerstva po 500 K. Prosilci naj posljeio svoje prošnje s potrebnimi priloganii do 20. septembra ravnatelju omenienega zavoda. Jukic-ev proces se je v soboto in vcerai nadalieval. Zasliševale so se pri- ce, ki so vse iziavile. da je Jukič nenor- malen. — \eerai je predsednik sodnega dvora preeital pisnio. ki ga je dobil od anonimne revolueijonarne organizaeije. \ pisniu se zahteva. naj se podvrže Ju- kič-a psihijatrični preiskavi, sieer se bo- de sodni dvor kesal. Po polurnem od- moru je predsednik naznanil, da sta do- bila tudi psihiiatra grozilna pisma. v ka- terili se od njiiu zahteva, naj priznata Jukic-evo abnormalnost. Pod naslovom »Napad na kotorske utrdbe« ali pod enakimi naslcvi so mi- noli niesee iavili listi. da se je približala v noei na 20. m. m. med viharjem sum- ljiva oseba skladišču brambovskega pespolka št. 37 z namenom. da bi je za- gnala v zrak. Vojak. ki je stal na straži, je s svojim »Stoj!« atentatorja zapodil. — To porocilo pa ne more odgovarjati resnici iz več razlogov. Prvi bi bil ta, da skladišee tega polka ni nobena utrd- ba ter se nahaja skoro ob morski obali pri vasi Kumbur, kjer je v bližini več hiš; poteni se ne nabajajo v tem skladi- šeu nikake eksplozivne snovi, ampak Ie obleka in oprema dotienega polka. Po- leg tega je mogoee, da je na straži sto- jeei vojak imel halunacijo, kakor se je že veekrat na samoti na straži stojeeim vo- jakom v Dalmaeiji dogodilo. Tako se je n. pr. pred kakimi 8 leti pripetil v Za- dru lep slucaj, ki je vso garnizijo brez potrebe nizburil. Yojak, ki je bil po noči na straži .pri tamošnji smodiiišnici je v svoji fantaziji videl bližati se poslopju osebo. Njegov trikratni »Stoj!« ni nič pomagal in ustrelil je. Prihiteli povelj- nik straže je dal preiskati vso okolico sniodnisiiiee, ne da bi se nasel kak sied o uaniislienem napadaleu. Kljub temu se je straža ojačila in postavila sta se na mesto enega vojaka dva na stražo. Ni iniiuila ura, kar sta zaeela kar oba vo- jaka streljati. Seveda je stvar razburila vso stražo. Zaeelo se je zopet iskati po oni osebi, ki sta jo oba na straži stoječa vojaka baje videla. Sedaj pa je imelo iskanje boljši vspeh. Nedalce od smod- nišniee so res našli ustrcljeno tele, ki je ušlo nekeinu posestniku ter se paslo po erarienih nasadih okolo sinodnišniee. Vojaka sta bila nato pohvaljena s tem, da se ju je kaznovalo. Vsem tem in ena- kim dogodkom pa je kriva govorica, ki gre med vojaki, da so namree sein ter tja izgiuili vojaki od straže brez nobe- nega sledu. Na tak naoačen način vzgo- je hočejo namree šarže vojake, ki jih postavijo na stražo, vspodbujati k vc- čji puzljivosti. Ker je težko vojaka-Dal- matinca spraviti do prepričanja, da je primoran izvrševati svojo dolžnost v prid službe, se uporablja ta psihičen moment namigaioč, da se gre edino-!e za življenje na straži stoječega vojaka, Na ta način si tudi lahko tolrnačimo »napad« na kumburško voiaško skladi- šče montur. Listnica uredništva. Q. dopisniku od Saksidov: Da je brv erez Vipavo pri Saksidih potrebna, to je bilo v našem li- stu že neštetokrat rečeno. Da pa še ni napravljena, tega pač ni krivo župan- stvo v Dornbergu. Brv stane denar in Vaša brv bi stala po novem načrtu oko- lo 9000 K. Vprašamo Vas: Kje naj žti panstvo vzame ta denar? Brez deželne in tudi državne podpore ni misliti na na- pravo brvi. Deželna podpora je bila že enkrat dovoljena, ki je pa z ozirom na popravljeni načrt, vsled katerega bi na- prava brvi veliko več stala nego po pr- votnem načrtu, prenizka. Trkati bo tre- ba torej zopet pri deželnem zboru in pa pri vladi, ker ključev do deželne in dr- žavne blagajne nima dornberško župan- stvo. Občinska dornberška blagajna pa je prešibka, da bi mogla nositi ves tro- šek. Mislimo, da smo dovolj jasno govo- rili. Drobfinice. Etna brnva. Iz vulkana Etna opa- zujejo zadnje dni, da izpuhtevajo plino- vi in dim. Govori se, da so to posledice bruvanja. Ogoljuiani milijonar. Pariski pre- iskovalni sodnik je zaslišal sina več- kratnega milijonarja Derricka Wernhe- ra, ker neke menice v višini pol milijo- na irankov za poplačilo pohištva ni po- ravnal. Milijonar je izpovedal, da je nje- gov posredovalec, bivši nemški stotnik, vse, kar je kupil, za 30.000 mark raz- prodal, nato pa pobegnil na Angleško, kjer so ga že prijeli. Kupnino da je z dvema šekoma po 500.000 frankov pla- čal. — Pečeno pišče v rokah »črnega ka- bineta« v Zagrebu. V »Slovencu« čita- mo: Tako-le je bilo: Nek dijak, ki štu- dira v Zagrebu, je dobil od doma iz Sa- rajeva po pošti majhen zavitek. »Crni kabinet«, ki pazi zlasti na Sarajevo, ie postal takoj pozoren; ogledovali so pa- ket in končno izrekli, da je v njem ne- dvomno bomba ali peklenski stroj. Pa- ket so poslali državnemu pravdništvu, kjer se je sešla komisija s strokovnjaki, fta se zavoj otvori. Yarno se je delalo, kar se je dafo, da bi se nevarna reč ne sprožila. Kc so pa zavoj odvili, je prav nemilo zasmrdelo in pokazalo se je — pečeno pišče, ki je vsled dolgega ležanja na sodniji že pričelo gniti! Tako je »čr- ni kabinet« pripravil reveža dijaka ob okusen prigrizek. Ponarejeni 20kronski bankovci. Iz Bukarešta se poroča, da so se v Rumu- niji zbrali ponarejevalci denarja, ki iz- 'delujejo ponarejene avstrijske 20kronske bankovce. Take bankovce so izsledili že na Dunaju in se bodo od tarn najbrže zanesli v druga mesta. Uvedla se je stroga preiskava. Ponarejena srečka. Na Dunaju je neki Vaclav Slabihoud prezentiral pri loterijskem navnateljstvu državno sreč- ko st. 59.452, na katero je bil pri sreč- kanju 4. julija zadet glavni dobitek 200.000 kron. Izkazalo pa se je, da je predložena srečka ponarejena. Original- na številka srečke je bila odstranjena in čez nalepljen listek s številko glav- nega dobitka. Slabihoud je povedal na policiji, da je kupil srečko od nekega moža za 5 K. Ta mu je tudi rekel, naj 19. t. m. počaka na določenem kraju, da bosta dobitek skupaj dvignila. Cakal ga je pa zaman. Menda je zavohal, da se načrt ne bo posrečil. Policija je uvedla preiskavo. Imuniziranje proti koleri. »Vossi- sche Zeitung« poroča iz Pariza: Pred- stojnik Pasteurjevega zavoda, profesor Roux, je sporoeil akademiji znanosti, da so njegovi tovariši v zavodu napravili zelo zanitnive poskuse o imuniziranju proti koleri. Šli so s stališča, da se Ko- chov komma-bacil razvija samo v ere- vesih, ne pa v krvi, v kateri časih celo hitro pogine, so si neutrašeni zdravniki celo sami vcepljali bacile v roko. To cepljenje jim ni škodovalo. Nato so si naravnim potom uvedli žive bacile in niso začutili niti najmanjših sledov ko- lere. Zdravniki menijo, da se lahko Ijudi imunizira, če se jim uvede bacile v kri. Koliko popijo v Avstriji? Avstrija, ki ima 2S in pol milijona prebivalcev, popije na leto 20 milijonov hektolitrov piva v skupni vrednosti 600 milijonov kron. Vsoto, ki jo izdajo Avstrijci za pl- vo, pa znatno prekaša vsota, ki jo izda- jo za vino. Samo za vino gre v Avstriji vsako leto 750 milijonov kron. K vsem tern moramo pa še prišteti 340 milijonov za žganje in 10 milijonov za likerje in peneča vina. Z drugimi besedami se to pravi, da porabijo Avstrijci na leto al- koholnih pijač za eno milijardo in 700 milijonov, ne glede na druge nepotrebne izdatke, med katere moramo tudi steti stotine milijonov za tobak. Jakob Miklus mizar in lesni t rgo vec s= v Podgori s== n vflfflü zeleznistieia mosta | (na cestt, ki pelje proti Gradiiki) \ o o o Trguje tudi z opeko vsake vrste, ima veliko zalogo vsakovrstnega trdega in mehkega lesa, ima tudi vsake vrste grede, tramove 3 3 od 3—12 metrov dolge in 3 3 od 3—12 colov debele. Štev. 2292 E Razglas. Naznanja se, da javna dražba mtavil II. celrtletja, t. j. mesecev aprila, maja in junija 1911 začne v poned., 2. septembra 1912, ter se bo nadaljevala naslednje delavnike in sicer četrtke in po- nedeljke od 9. ure zjutraj do 1. popoludne. Dne 4., 7., 11., 14. in 18. septembra bodo od 10. do 12. ure predpoludne v dražbeni dvorani na ogled si. občinstvu dragocena zastavila, ki se prodajo na naslednji dražbi. V Gorici, 24. julija 1912. 0d ravnateljstva zastavljalnice. Kuha] za shrdmbo! WECK-ove čaše za konzerve in pri- prave za sveio shrambo provsročijo refovmo vsake knhiuje. — — . . .^^ V vsakena oziru prihranki, Zdrava prebrana, neodvisna od letnih časor, v milijonih v uporabi! Pazite na ime WECK! Obsfžne tiskovine brezplačno akozi I. Week, druitvo z o. j., glavna odpoäiljalnica KAROL MULLER Moravski Sehönberg N. 36. Zaloge v skoraj v§eh mestih. Ivan Bednafik priporoca svojo knjigoveznico v eoRici ulica della Groce štev. 6. Iv. Znidarčic & dr. stav. tvrdka v GORICI VIA MATTIOLI. Izdeluje vsakovrtne načrte, stat. račune, sprej^ma stavbinska dela vseh vrst, izdeluje tudi Westfal.-strope patent. v vseh avstrijskih mestih St. 27221. Izdeluje enodružinske hiše po sistemu votli blok, ki je najtrpež- nejše zidovje, ki vzdržuje suha stano- vanja, z vedno isto temperaturo. Geneje kakor vsl drngl slsteml. • LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Duiiaj . . . . 41, 61, 66, S6, 53 Qradec ... 90, 38, 19, 54, 0 Samo tedoj je preskušeno najboljši kavini pridatek Franck pravi, kadar ponujeni Vam za- bojcki ali zavitki nosijo kot ne- prevarljivi znak tvorniško znamko kavin mlinček. Vsi ki ste skrbni možje in očetje! AU hočete vsaj 10 vlnarjev na teden žrtvovatt za svojo ozlroma za pri hodnjost svojlh otroh ? Potem pišite „Slovenski Straži" v Ljubljani po knji- žico gosp. župniku HASEJA o IJudskem zavarovaoju, ki se vsakomur dopošlje popolnoma zastonj. TVRDKfl 0. ZflJEC trgovlna z železjem v Gorlcl v hiši ,,Qoriške Ijudskc posonlnicc" (prej krojaška zadruga). Priporoča bogato zalogo železa, pločevine vsakovrstnega kovanja za pohištvo in stavbeno mizarsko, kovaško, kleparsko, klesarsko orodje, straniščne naprave in upeljave, strešna okna, traverze, cement, svinčene in železne cevi in pumpe, žico, zična ograja, razno kmetijsko orodje, štedilnike, peči, kuhinska in hišna oprava. Fostreiba toöna, domaöa in cene konkurenöne. Prosimo zahtevati listke blagajne radi kontrole. JOSIP BONANNI naslednik T. Slabanja srebrar in zlatoF v Gorici ulica Italli IZ odlikovan z zlato svetinjo se priporoča vsem čč. cerkvenim oskrbništvom za vsakovrstna izgotovila cerkvenega orodja. Plačuje se tudi na obroke. Konkurenca v cenah izključena. Cenike gratis franko na dom. Kupujte samo dvokolesa „ALTENA", francoske vrste, ki so najtrpežnejši in najboljši boclisi za na- vadno rabo ali za clirke. išivalni stroji Original „Victoria" so naipraktičnejši za vsako hišo. Isti služijo za vsakovrstno ši- vanje in šlikanje (vezenje). Stroj teče brezšumno in je jako trpe- žen. Puške, samokrese, slamo- reznice in vse v to stroko spa- dajoče predmete se dobi po to- varntški ceni pri tvrdki Repševani I Huh, G O R I C A - Stolnl trg St. 9. 0T 1© Goriška zveza gospodarskib zadrug in drustev v Gorici registroyana zadruga z omejeno zavezo posrednje pri naknpn kmetijstiti poWin in pri proflajj *v ^v ^v- taetijstili priielkov. *v* ^x^ ^v Zaloga ja v hiši „CENTRALNE POS0JILNICE" v Gorici, TEKAUŠČE JOS. VERDI ST. 32.