cins _ poročevalec GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA DOMŽALE Občinski poročevalec, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Domžale, izhaja dvakrat mesečno, vsa gospodinjstva v občini ga dobivajo brezplačno. Glasilo ureja uredniški odbor v sestavi: Marjan Bolhar, Matjaž Brojan, Anton Orel, Marjan Gorza, Pavel Pevec, Franc Tekavec, Vera Vojska, Cveta Zalokar-Oražem. Glavna urednica: Vera Vojska, tel.: 721-359, odgovorni urednik: Matjaž Brojan, tel.: 721-686, tehnični urednik: Franc Mazovec, tel.: 323-841. Fotografije: Vido Repanšek. Glasilo izhaja v nakladi 14.000 izvodov in ga tiska Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Rokopise sprejema odgovorni urednik, Ljubljanska 34, Domžale, p. p. 20, naročene oglase posredujte v uredništvo, Ljubljanska 34. Uradne ure uredništva: ponedeljek in petek od 10. do 13. ure in sreda od 10. do 13. ure in od 14. do 17. ure. Glasilo je na podlagi sklepa št. 421-1/72 z dne 26. 11. 1974 Sekretariata za informacije izvršnega sveta SR Slovenije oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Glasilo je bilo dne 25. 7. 1970 odlikovano s Priznanjem Skupščine občine Domžale za uspešno informiranje, dne 24. 4. 1974 pa s srebrnim Priznanjem Osvobodilne fronte slovenskega naroda za uspešno informiranje delovnih ljudi in občanov občine Domžale. DOMŽALE, 23.12.1988, LETO XXVII., ŠTEVILKA 18 Beseda ob novem letu Menda ni nobena stvar na svetu, tako nezadržna in nezaustavljiva kot je čas. v letih, ki nam jih je dano preživeti, nam navrže marsikaj v dobrem in tudi v slabem smislu. Logika časa in življenja je hkrati nenadomestljiva in nepredvidljiva, saj se tistega, kar nam v vsakem posameznem letu prinese, ne da niti načrtovati, niti se tej usodnosti izogibati ali izogniti. Leto, ki je mimo, nam je navrglo marsikaj trpkega, kar z novim letom sicer ne odhaja v pozabo, pač pa v našo vednost, zavest in izkušnjo. Ta zavest nam govori, da so tudi naša današnja ravnanja, postopki, razmišljanja, rešitve prepuščene presoji jutrišnjice, kot je ono od predvčerajšnjim prepuščeno prav tako kritičnemu očesu, zato nam to dejstvo še pose- bej narekuje odgovornost pred sabo in pred drugimi. Živeti želimo človeško in človečno. Borimo se za take odnose, v katerih se bo oboje med nami potrjevalo kot vrednota, kot temelj na katerem se splača vnovič graditi hišo našega bivanja in sožitja. Etika in morala sta v naših ravnanjih mnogokje izginili, izražam svoje iskreno prepričanje, da sta prav etika in morala v ravnanjih temelj vsega, hkrati pa je tak temelj tudi delo, ki smo ga v mnogih okoljih prav tako preveč zanemarili. Časi niso taki, da bi lahko karkoli obljubljali in obetali. Želim vam preprosto dobre volje premagovati vse težave pa najsibo doma, v tovarnah, krajevnih skupnostih; kjerkoli. Zdravja, uspešnosti in prijaznejših časov vam kot vaš soobčan voščim za novo leto 1989. Peter Primožič I Srečno, zdravo in uspešno novo tt.... h.. n ., i s 7 SkuDSCina obcme Domžale. ss k leto želimo vsem občanom Skupščina občine Domžale, Družbenopolitične organizacije, Uredništvo Občinskega poročevalca ^^^^^ I I I i Slavnostno v Dobu ob proslavi 29. novembra - dneva republike. Slavnostni govornik je bil Peter Primožič, predsednik Sob Domžale. Slavnostno in delavno... Letošnjo slovesnost ob Dnevu republike smo v naši občini združili z otvoritvijo prizidka k Osnovni šoli Martin Koželj Dob, v katerem so specialne učilnice in ki pomeni predzadnji realizirani objekt iz IV. samoprispevka. Proslava je bila v telovadnici osnovne šole, prisotne pa je v imenu družbenopolitičnih organizacij in krajevne skupnosti Dob pozdravil Jože Josipovič, ki je vsem prisotnim zaželel prijetno bivanje v KS, ki ob občinskem tudi s krajevnim samoprispevkom uspešno kvalitetno izboljšuje infrastrukturo tega območja. Slavnostni govornik predsednik Skupščine občine tov. Peter Primožič je med drugim dejal: »Današnja Jugoslavija je socialistična federativna republika, je državna skupnost republik, ki so se v njej združile na podlagi pravice do samoodločbe. Istočasno pa se moramo zavedati, da smo Slovenci v novejši zgodovini oblikovali svojo državnost šele na osnovi pridobitev NOV in sklepov AVNOJ-a. Trdno smo odločeni, da te pridobitve ohranimo. Preveč je bilo trpljenja, nova Jugoslavija je bila ustvarjena s krvjo in bojem, zato nas presenečajo, zaskrbljujejo pa tudi ogorčijo stališča in zahteve, ki težijo k zmanjšanju samoodločbe, saj ne spoštujejo vsakemu narodu lastnih pravic do jezika, kulture, izobraževalnega sistema, pravice do enakopravnega odločanja o skupnih za- Prejemniki zveznih odlikovanj, ki so jim bila vročena v Dobu, na proslavi dneva republike. devah. Dotaknil se je tudi trenutnih razmer v naši državi ter sprejemanja sprememb in dopolnitev Ustave, pozitivno pa označil trenuten položaj gospodarstva v naši občini. Zaključil je z mislijo o realizaciji programa IV. samoprispevka, katerega rezultati so po njegovem mnenju porok in dokaz, da znamo hitro in učinkovito uresničiti dogovorjeno, taki dokazi in pridobitve pa so prisotni tudi na drugih področjih dela in življenja v občini in so temelj, na katerem gradimo spomin na 45. letnico rojstva naše domovine. Po čestitki vsem občanom je skupaj s predsednikom Komisije za odlikovanja tov. Kosto Bizjakom podelil letošnja državna odlikovanja. Sledil je kulturni program, v katerem so se uspešno predstavili člani Šolskega kulturnega društva (recitatorji in pevski zbor) in Mešani pevski zbor Prosvetno kulturnega društva Jožef Virk, nastopil pa je tudi harmonikarski orkester. Nato je spregovorila tov. Sonja Ahlin, predsednica delovne skupnosti osnovne šole Martin Koželj, ki se je povrnila v zgodovino šolstva ter posebej označila pomen ljubezni otrok do šole ter zaključila s pomenom novo pridobljenih specialnih učilnic za kvalitetnejše delo učiteljev ter uspešnejše pridobivanje znanj učencev. Vse prisotne je povabila na ogled novega prizidka, ob tej priložnosti pa so učenci te šole izdali tudi posebno številko šolskega glasila Ml PIŠEMO, v katerem so z vso ljubeznijo opisali svoj odnos do šole, do novega prizidka pa tudi hvaležnost vsem, ki so ob pomoči širše družbenopolitične skupnosti, zlasti pa samoprispevka uspešno zaključili novi prizidek. Slovesnost je pomenila prijeten uvod v praznovanje letošnjega Dneva republike. V. V. I Domovina je praznovala Letos je naša domovina praznovala že 45. rojstni dan. Obletnico njenega rojstva smo tudi tokrat proslavili po vsej državi. Sama sem si ogledala proslavo v Mengšu, v Kulturnem domu. Tudi letos so bili ob tej priložnosti sprejeti cicibani OŠ Mengeš v pionirsko organizacijo. V programu so se v ta namen predstavili Mešani pevski zbor DKD Svoboda z novim zborovodjem Matevžem Goršičem na čelu in to z nanovo pripravljenimi pesmimi, nastopila pa je tudi sicer precej okrnjena Mengeška godba p. v. Lojzeta Velkavrha. Ponovno smo lahko prisluhnili sicer že nekajkrat izvajanemu recitalu V mladih brezah... Resnično se mi zdi škoda, da se program skoraj iz leta v leto ponavlja, tako da lahko na tovrstnih proslavah že vnaprej slutimo, kaj se bo odvijalo na odru. Še najbolj prisrčni in tudi izvirni so bili mladi cicibani, ki so nestrpno čakali, kdaj bodo sprejeti v pionirsko organizacijo. Predstavili so se s svojim kratkim sporedom, na hitro izžebrali zaobljubo in hop, že so bili pio-nirčki! Verjetno so se še najbolj razveselili kasnejše pogostitve, saj so postajali iz minute v minuto bolj razigrani. Ob tej priložnosti so imeli govore tudi Matjaž Repni k, Irena Jerič in Slavko Pišek. Vsi so čestitali nanovo postalim pionirjem in jim zaželeli čimveč učnih uspehov. Kljub temu, da se take proslave po vsebini vse preveč ponavljajo iz leta v leto, je bil namen storjen: Cici-bančki so bili sprejeti v pionirje, prireditev je bila, domovina je praznovala svoj okrogli jubilej. Sicer pa: kakršno stanje v domovini, takšen praznik in takšno praznovanje. Vsem več sreče vnaprej! Vesna Sivec Ob dnevu republike vročena: Odlikovanja našim občanom Predsedstvo SFRJ je na podlagi 315 člena Ustave SFRJ odločilo, da se odlikujejo: z REDOM REPUBLIKE S SREBRNIM VENCEM Lenček Boris, na predlog OK ZKS Domžale za zasluge pri javnem delovanju, pomembnem za splošni napredek države z REDOM REPUBLIKE Z BRONASTIM VENCEM Grilj Stane, na predlog OK SZDL krajevne skupnosti Simon Jenko Domžale in Škrjanec Lado, na predlog OK ZKS Domžale za zasluge pri javnem delovanju, pomembnem za splošni napredek z REDOM ZASLUG ZA NAROD S SREBRNO ZVEZDO Kavčič Mirjana, na predlog OK ZKS Domžale za zasluge in uspehe pri delu, pomembne za socialistično graditev države z REDOM DELA S SREBRNIM VENCEM Cerar Franc, na predlog konference OO ZS DO Heli- os, Klešnik Jože, na predlog komisije za odlikovanja DO Induplati in Pavlovič Ljubo, na predlog GG Ljubljana TOK Gozdarstvo Domžale za zasluge in uspehe pri delu, pomembne za napredek države. Zvezna odlikovanja je odlikovancem vročil predsednik Skupščine občine Domžale Peter PRIMOŽIČ na proslavi ob dnevu republike v petek, 25. novembra 1988 v prostorih osnovne šole Martin Koželj Dob. VB Zdravo in delovno 1989! Težko je pred začetkom leta, pred katerega bomo vstopili in za katerega že sedaj vemo, da ga bo obremenila blizu 400 odstotna inflacija in da zanesljivo ne bo pomenilo izboljšanje življenjskega standarda, napisati, izreči kaj vzpodbudnega, optimističnega. Težko tudi zato, ker ni kaj obljubiti, zelo malo načrtovati in skoraj nič dobrega pričakovati. Kje so leta, ko smo v novoletne poslanice zapisovali same velike uspehe in načrte, prepričanja v boljše in zadovolnejše leto, ki je prihajalo. Danes, >ko ugotavljamo, da so od velikih obljub in načrtov največkrat ostale besede in pričakovanja, si želimo, da leto 1989 vsaj ne bi bilo slabše kot leto, ki bo vsak hip tonilo v zgodovino. V njem so dogodki, ki jih ne bomo tako kmalu pozabili in večni optimisti in to navsezadnje moramo biti vsi, če hočemo živeti in preživeti, bodo vendarle v njem našli vsaj nekaj uspehov, nO, neuspehe pa je najbolje čimpreje pozabiti. Če začnemo pri najširši skupnosti imamo »novo« USTAVO, ki pa ne pomeni skoraj ničesar, če je ne bomo dosledno uresničili v praksi; imamo tri reforme, za katere nekateri dajejo roke * ogenj, drugi pa menijo, da smo jih imeli že već, pa jih nismo uresničili; imamo, nekateri menijo, da smo imeli, slovensko pomlad, ki nas je prebudila, le nadaljevati moramo z njo. In ne nazadnje imamo v občini za sedanje čase še kar dobro gospodarstvo, primerno urejene družbene dejavnosti in pridne ljudi, ki vedo, da bo boljši jutri pri šel, vendar ne sam od sebe. Kljub zategovanju pasu na vseh koncih in krajih, se razvoj v občini ni ustavil, še vedno, čeprav v manjši meri, napredujemo na vseh področjih in k temu po svojih močeh prispeva tudi naše skupno glasilo OBČINSKI POROČEVALEC. Vsake štirinajst dni prihaja v vaša gospodinjstva, različno pester in privlačen, vendar vedno v želji, da vas informira, da vam predstavi najpomembnejše dogodke, da vas povabi na različne prireditve, pa tudi v želji, da to resnično postane naš časopis, željan in pričakovan v vsakem gospodinjstvu. Zato smo se odločili za njegovo »prenovo«, a kateri ste lahko prebrali v eni izmed prejšnjih številk; te prenove pa ne bo brez vas, brez vašega sodelovanja, vaše kritike in pohvale. Zato.sode-lujte z nami! Leto 1989 bomo gradili na dosedanjih temeljih, ki se bodo tudi spreminjali, prilagajali, pa tudi rušili, če bo potrebno. Nikomur ne bo lahko, preveč problemov in problemčkov bo v njegovih 365 dneh, kar je sicer malo za človeško življenje, za zgodovino, pa veliko za posameznika, kateremu uspešnost ali neuspešnost vsakega izmed teh dni pomeni veliko, največ... In mi bomo v vseh teh 365 dneh z vami. Prizadevali si bomo, da boste naših obiskov veseli, mi pa bomo zadovoljni, če se nam boste oglasili, če boste z nami sodelovali. Zato vam želimo, da bi bilo v letu, ki trka na naša vrata, veliko zdravja (ne le zaradi participacije!), kajti z njim je vse lažje, vse lahko, pa tudi veliko dela, kajti v delu je naša boljša prihodnost in tudi uspešnost leta 1989. Zato ZDRAVO IN DELOVNO 1989 ter VELIKO SODELOVANJA v našem OBČINSKEM POROČEVALCU. Vera Vojska glavna urednica OBČINSKI ODBOR ZZB NOV DOMŽALE IN DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE RADOMLJE VABIJO borce, aktiviste, svojce, mladino, delovne ljudi in občane na SPOMINSKO SVEČANOST padlim na Rudniku pri Radomljah, ki bo v petek 6. januarja 1989 ob 15. uri pri spomeniku. VABLJENI! Dvajset let teritorialne obrambe v Domžalah Kljub varčevanju dobra opremljenost in usposobljenost Te dni mineva dvajset let od odločitve slovenske skupščine, da se na področju družbenopolitičnih skupnosti ustanovijo enote teritorialne obrambe. Odločitev je imela takojšen odmev tudi v občini Domžale, kjer je bil še istega leta ustanovljen odred teritorialne obrambe, za njegovega prvega komandanta pa imenovan Miha Bernot. Tako so bile 23 let po vojni oblikovane oborožene sile (sestavljajo jih JLA in TO), ki se zgledujejo po partizanskih odredih. Razmeram po letu 1945 so ustrezale močne in številčne oborožene sile, ki so bile oblikovane po vzoru takratnega prvega zaveznika, Sovjetske zveze. Nekateri vojaški teoretiki so sicer že takrat nasprotovali takšni opredelitvi, vendar je šele resolucija informbiroja pripomogla k razmišljanju o drugačnosti. Štiriletne izkušnje NOB so bile izhodišče za razmišljanje o potrebnosti drugačne vojaške organiziranosti, primerne za naše razmere. Razvoj take obrambne zamisli je tekel nkrati z dogodki na domačem in tujem političnem in gospodarskem prizorišču. Prav gotovo so imeli pomemben vpliv na odločitve o teritorialnem načelu naše obrambe zunanji dejavniki, kot je, denimo, intervencija Rdeče armade in drugih »bratskih« socialističnih armad v deželah socialistične skupnosti, kadarkoli je razvoj v njih krenil preveč samostojno pot. Zadnji tak primer je bila praška pomlad in dogodkPna Čehoslova-škem, ki so ji sledili. Pokazali so, da lahko agresija pride s katerekoli strani, zato je potrebno obrambo drugače organizirati. To nalogo smo, kot vse kaže, najbolj resno vzeli v Sloveniji. V dvajsetih letih je teritorialna obramba v naši republiki postala izredno pomembna in razvita sestavina splošnega ljudskega odpora. K temu je velik delež prispevalo gospodarstvo, delaci v združenem delu, ki smo za njen razvoj in opremo namenjali precej sredstev. Povsem enake ugotovitve veljajo za našo občino, kjer se je teritorialna obramba v preteklih dvajsetih letih razvijala skladno z možnostmi občinskega gospodarstva in ob prizadevanjih številnih posameznikov, ki so jo organizirali, dosegla solidno raven. Polavtomatska puška je zanimiva... (Foto: Sašo Novak) Praktiki v enotah naše teritorialne obrambe so dokazali, da se da spretno obrniti vsak dinar, pa tudi prihraniti. Opremljenost enot teritorialne obrambe v Domžalah je dobra. O tem smo se lahko prepričali na lastne oči 15. in 16. decembra, ko smo na tehničnem zboru enot TO Domžale v Hali komunalnega centra opazovali orožje in opremo. Razstavo je obiskalo kar veliko število obiskovalcev, najštevilnejši pa so bili šolarji višjih razredov osnovnih šol. Poleg orožja in opreme je bila pripravljena tudi zanimiva razstava fotografij o dejavnosti enot naše teritorialne obrambe, predvajani so bili filmi in video posnetki o usposabljanju. Da ne gre za samohvalo, govori tudi podatek, da je bila prav v jubilejnem letu ena izmed enot TO Domžale, ki jo vodi rezervni starešina Janez Kušar, proglašena za najboljšo enoto v ljubljanski pokrajini, razen tega pa so ob tej priložnosti prejeli pohvale komandanta pokrajinskega štaba TO še Edvard Golob, Janez Gregorič in Miran Vidmar, pohvale komandanta TO Domžale pa Andrej Leveč, Ivan Gudlin, Roman Golob, Marko Šmon, Marjan Furlan, Dušan Peterka in Franc Kavka. Sodobna opremljenost teh enot, za katere stereotip, češ da so »odlagališča« zastarelega orožja in opreme, ki jim jih zapuščajo enote JLA, ne velja več, pa zahteva tudi drugačno usposabljanje. Vaje so krajše, zasnovane na prožnejših in stvarnejših podmenah, bolj se upošteva strokovnost pripadnikov enot. Taka je bila tudi vaja ene izmed enot TO Domžale v letu, ki se izteka. Podobne vaje so še pred nekaj leti trajale ves teden, sedaj pa so skrajšane na vsega tri dni. Pripadniki enot so bili sicer v teh treh dneh bistveno bolj »zaposleni«, toda kljub večjemu naporu so bili bolj zadovoljni, saj so se hitro vrnili na svoje domove. Tako je bilo prihranjenega tudi precej denarja, saj je treba vedeti, da takšne vaje niso le neposreden strošek za oskrbo vaj, temveč pomeni največji izdatek odsotnost pripadnikov z delovnih mest. Povedati pa je treba, da so bile vaje razdeljene v več etap in da so se nanje najprej posebej pripravljali starešine enot, ki so v naši teritorialni obrambi nepoklicni vojaki, delavci izza strojev in pisalnih miz. Ker so bili pripravljeni, je skupna vaja enote lahko potekala hitro in učinkovito, ne pa tako, kot se je dogajalo včasih, ko so, zaradi uigravanja starešin, vojaki ostajali brez dela. V občinskem štabu teritorialne obrambe seveda skrbijo za sprotno usposabljanje vseh specialnih enot, ki morajo biti v neprestani »pripravljenosti«. Prav tako se vsako leto nekaj starešin udeleži različnih drugih oblik usposabljanja v centrih za usposabljanje v Poljčah na Igu in Jasnici pri Kočevju, pa tudi na Blokah. Nekatere enote, oziroma njihovi pripadniki pa so se 10. decembra preizkusili tudi v streljanju iz vseh vrst orožja na strelišču pri Cm grobu. Sašo Novak Red, organizacija, odgovornost so lastnosti naše teritorialne obrambe v občini. (Foto: Sašo Novak). Pozornost, ki ne stane veliko ... Krajevna organizacija Zveze združenj borcev NOV v krajevni skupnosti Dob je tudi letos pripravila tradicionalno prijateljsko srečanje vseh svojih članov. Kljub izrazito slabemu vremenu in letom, ki bremenijo večino borcev, so se v velikem številu odzvali vabilu in pozorno prisluhnili besedam Jožeta Opaškarja, predsednika organizacije ter Veri Vojska, ki je spregovorila v imenu družbenopolitičnih organizacij in krajevne skupnost Dob. Vsakoletno srečanje vsem borcem veliko pomeni, ne le kot pozornost organizacije, temveč tudi priložnost za srečanje soborcev, sotrpinov, za izmenjavo življenjskih izkušenj, vprašanja po zdravju in najboljše želje za prihodnje leto. Zelo malo je potrebno za tako srečanje, ki pa udeležencem zelo veliko pomeni. Med tistimi, ki se jih je krajevna organizacija ZZB NOV posebej spomnila, so najstarejši člani ter tisti, ki v letošnjem letu slavijo okrogel življenjski jubilej. Par prisrčnih besed, topel stisk roke, droben cvet ter čestitka za pozornost, ki so jo bili veseli vsi po vrsti, pa naj bo to najstarejša članica Ani Kovic, ki dopolnjuje 85 let ali pa Bernarda Serko ter Ivan Štrukelj, ki sta praznovala osemdesetletnico. Tako ni treba, da čile in trdne sedemdesetletnike in šestdesetletnike ne naštevamo posebej. Prijetno kramljanje pa je marsikoga od prisotnih že spomnilo, da stopamo v prednovoletni čas, v katerem naj bi se spomnili vseh naših, starejših aktivistov. OBČINSKA KONFERENCA ZVEZE SOCIALISTIČNE MLADINE SLOVENIJE - DOMŽALE JE DOBILA NOVO VODSTVO: _ Revolucionarno, evolucijsko... Drama, ki je potekala v sredo 7. 72. 1988 v konferenčni dvorani domžalske občine, v zgodovinskih knjigah ne bo zapisana z zlatimi črkami, kljub vsemu pa nam bo ostala v spominu kot zanimiva, na trenutke tragikomična, toda vseeno ogleda in poslušanja vredna predstava. Odvisno kdo jo je poslušal? Za nekoga morda revolucionarna, za drugega samo malo drugačna od drugih, v resnici pa sta si ves čas podajali roko revolucija in evolucija. Drama je vsebovala tako klasične formalnosti (volitve, poročila, zahvale), kot prevetreno, odprto in obetavno razpravo, ki je bila nedvomno bližje naši prihodnosti kot naši preteklosti. Za vse tiste, ki ste v dvomih, govora je o zadnji volilni konferenci OK ZSMS Domžale. Od 52 delegatov se je konference udeležilo le 32, kar nam jasno kaže stopnjo zanimanja za delo v naši organizaciji. Kljub slabi udeležbi nam je delno uspelo priti do novega Predsednik OK ZSMS Domžale Jože Lenič. vodstva. Potrebno večino glasov (več kot 28 glasov) so dobili novi sekretar — MARTIN GROŠELJ, podpredsednik — MILAN PIRMAN in predsednik — JOŽE LENIČ. Od 13 kandidatov za člana predsedstva so dobili večino le štirje: Frenk Javoršek, Nuška Cerar, Tanja Zaje in Tone Dragar. Zaradi premajhnega števila izvoljenih članov predsedstva OK ZSMS, bo potrebno kar najhitreje zopet zapraviti še nekaj družbenega denarja in sklicati novo volilno konferenco, ki bo bolj produktivna in nam bo poklonila še preostale člane predsedstva, ki so za kakovostno delo vodstva Občinske konference ZSMS Domžale nujno potrebni. Predstavniki novega vodstva naše politične organizacije so nekaj svojih pogledov in idej zapisali že v prejšnji številki našega časopisa. Odmevi so bili različni. Vse, ki so se in se bojo tudi v bodoče strinjali z našo politiko, lahko že jutri na novo, vpišemo v našo organizacijo; dobrodošli so tudi tisti, ki so že prekoračili mejo biološke mladosti: očetje, matere, dedki, bivši in zdajšnji borci za svobodo in lepši jutri... Vsi, ki pa se z nami ne bodo strinjali, niso naši sovražniki. Njih potrebujemo, z njimi bomo sodelovali, pomagali nam bodo priti do dialektičnega nasprotja, ki vodi k napredku. Jože Lenič -¥■ •¥■ VSI SE BOMO ZDAJ IGRALI IN SE VESELILI ALI VE ŽE KDO OD VAS KJE ZDAJ HODI DEDEK MRAZ? Nadaljevati priprave za samoprispevek Pestra in celo polemična je bila razprava o pripravah na V. občinski samoprispevek na skupni seji predsedstev občinske konference socialistične zveze, komiteja zveze komunistov in občinskega sveta zveze sindikatov 12. decembra 1988. Pa tudi prav je tako, saj gre za pomembno odločitev o nadaljnjem razvoju občine, ki jo sprejemamo v izredno težkih družbenih razmerah. Iz dosedanjih razprav v krajevnih skupnostih nedvomno izhaja, da so potrebe in želje po novih pridobitvah družbenega standarda, zlasti na komunalnem področju zelo velike. In če gre za resnične interese ljudi, so le-ti še vedno pripravljeni prispevati za realizacijo dobrih programov. To potrjuje tudi vrsta uspelih samoprispevkov in dogovorov o zbiranju sredstev za lokalne potrebe v KS. Kakšen pa je odnos ljudi do občinskega samoprispevka? Jasno je namreč, da po veljavnih predpisih ni mogoče skupno glasovati o krajevnih in občinskem samoprispevku. 20 let v občini že zbiramo sredstva na ta način in zgradili smo vrsto čudovitih šol in drugih objektov. Program bo do aprila 1989, ko se 2 % občinski samoprispevek izteče v celoti realiziran. Tudi srednješolci dobivajo nov moderen vzgojnoizobraževalni center v Domžalah. Večina članov vodstev družbenopolitičnih organizacij meni, da nas takšni rezultati samoprispevkov zavezujejo tudi za nadaljevanje akcije. Veliko pa je tudi dvomov v uspeh naslednjega referenduma, zaradi inflacije, divjanja cen, padanja realnih osebnih dohodkov in slabih splošnih družbenih razmer. Ali pa ni morda to celo izziv v smislu načela — pomagajmo si sami, sicer nam ne bo nihče drug, ki v najtežjih razmerah najbolj velja. Ob različnih ocenah političnih posledic morebitnega neuspelega referenduma je prevladalo mnenje, da občinsko vodstvo mora ljudem ponuditi program in jim dati možnost, da povedo svoje mnenje, da ga sprejmejo ali zavrnejo. S predlaganim občinskim programom samoprispevka, ki je bil objavljen v prejšnji števiki Občinskega poročevalca, bi izenačili pogoje za delo v vseh šolah in izboljšali razmere v katerih dela ginekološka ambulanta in fizioterapija v Zdravstvenem domu v Domžalah. Namesto dveh odstotkov bi za občinski program namenjali le 0,5%, kar je bistveno manj od dosedanje obremenitve. Krajevne skupnosti pa se bodo seveda same odločale o uvedbi in višini krajevnih samoprispevkov. Tiste, ki samoprispevke že imajo, gotovo ne bodo uvajale novih dodatnih, nekatere pa se morda iz drugih razlogov zanje ne bodo odločile, i V nadaljnjih razpravah v občinskem in krajevnih samoprispevkih bo šlo tudi za naš odnos do solidarnosti s tistimi območji in prebivalci, ki jo še kako potrebujejo. Po mnenju političnih vodstev, je treba takšno solidarnost in večjo podporo zagotoviti predvsem tistim krajevnim skupnostim, ki zaostajajo za razvojem centra občine in s samoprispevki rešujejo osnovne probleme družbenega standarda. Zato naj bi iz občinskih virov zagotovili več sredstev za programe zagotavljanja zdrave pitne vode, elektrike, boljših cestnih povezav itd ... Vse to in še marsikaj drugega v občini potrebujemo. Če hočemo želje in potrebe uresničiti, moramo najti sredstva za to. Samoprispevek v razmerah, ko negospodarske investicije sploh niso dovoljene, je edini pravi kvaliteten vir. Predsedstva političnih organizacij predlagajo, da nadaljujemo s pripravami na krajevne in občinski samoprispevek; o tem sklepa tudi občinska skupščina 14. in 15. decembra, ljudem pa je treba omogočiti, da se do programa opredelijo. Do sklepanja o razpisu občinskega referenduma in krajevnih, v marcu prihodnjega leta bo še dovolj časa za razpravo in odločitev ali bomo o čem glasovali na referendumu aprila. Šele takrat pa se bo pravilnost naše odločitve zares potrdila. Jasno je le, da brez optimizma in poguma ne bo novih pridobitev in boljših časov. Maks Jeran Naš ponos ali sramota! (čigava skrb je Arboretum) Arboretum Volčji potok je edini arboretum v Sloveniji. Njegov ustanovitelj je Izvršni svet SR Slovenije, ki pa ne kaže skoraj nikakršne skrbi za njegov nadaljnji razcvet. Tako se z njim ukvarjajo zlasti v njem zaposleni, precej tudi občini Kamnik in Domžale, skrb za njegovo bodočnost izraža tudi Biotehnična fakulteta, pa Zveza hortikulturnih društev ter enaka zveza društev za varstvo okolja, vsi ti pa nimajo finančnih sredstev, ki bi omogočili normalni razvoj tega slovenskega bisera. Že leto je minilo, od kar se je širši zbor različnih ljudi pogovarjal o usodi in ohranitvi arboretuma za bodoče rodove, vendar bistvenih premikov odtlej ni bilo. Vodenje DO je prevzel Aleš Ocepek, dipl. ing., ki z veliko elana skuša skupaj s sodelavci ohranjati tisto, kar je pred njim enako, z veliko ljubeznijo, počel Miha Ogorevc, dipl. ing. Vendar samo z ljubeznijo, z odrekanjem ne bo šlo, treba bo tudi nekaj denarja. Trenutno je največja skrb, kako dobiti 30 starih milijard, katere nujno potrebujejo za osnovno vzdrževanje, vse ostalo bodo pokrili z lastno dejavnostjo, ki jo upajo v prihodnje bistveno razširiti in jo tudi na tak način vključiti v turistično ponudbo. Pomen Arboretuma je tako vsestranski, pa naj pogledamo z zgodovinskega, vzgojnega, turističnega ali področja varovanja naravne kulturne dediščine, da je nujno takoj zbrati potrebna finančna sredstva, kajti sicer Arboretumu grozi propad. Ali kot so zapisali sami: Brez dotacij in vlaganj ARBORETUM VOLČJI POTOK ne more pričakovati nikakršne dostojne prihodnosti, kljub moralni podpori Zavoda za spomeniško varstvo in še nekaterih, saj nujno za svoje golo vzdrževanje potrebuje stalna sredstva, ki jih ne bi bilo potrebno iskati in »tehtati« vsako leto. Vsi prisotni so bili mnenja, da je nadaljnje delo Arboretuma naša skupna skrb, predvsem pa skrb njegovega ustanovitelja Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, ki se bo moral odločiti, kako bo z njim v prihodnje. Bo Arboretumu vendarle zagotovil stalni sistemski vir za vzdrževanje, ali pa bo razmišljal o drugih možnostih, ki se odpirajo, vendar grozijo, da bi s pretirano komercializacijo nekateri pomeni in zelo pomembne dejavnosti arboretuma usahnile? Na prvi potezi je torej Izvršni svet Skupščine SR Slovenije. Le upamo lahko, da jo bo potegnil hitro in s tem odprl možnost, da se Arboretum v naše skupno veselje in radost prihodnjih rodov razvija kot pomembna vzgojna, strokovna in kulturno umetniška ustanova. Vera Vojska Vabilo k sodelovanju Naše in upamo, da tudi vaše glasilo OBČINSKI POROČEVALEC, izhaja v 15000 izvodih in ga beremo v vseh gospodinjstvih naše občine, marsikaterega bralca pa poišče tudi izven občine. Lahko zapišemo, da ima precejšen odmev, da ga (upamo) prebere najmanj 15000 delovnih ljudi in občanov, ki ima tako priložnost, da se seznani tudi z objavami in oglasi, ki jih v našem glasilu objavljajo različno delovne organizacije, lastniki obratovalnic pa tudi posamezniki. Morda bi lahko celo zapisali, da slehernemu ogla: sevalcu garantiramo uspeh njegovega oglasa oz. objave, saj ga bo prebralo kar nekaj 1000 ljudi in verjetnost, da se bo vsaj kdo izmed bralcev odločil na osnovi take objave, je zelo velika. V času, ko na vseh vogalih govorimo o tržnem gospodarstvu, se skušamo tudi pri financiranju našega glasila, katerega večji del stroškov izhajanja, pokriva proračun občine Domžale, obnašati tržno, kar v praksi pomeni: tudi z lastnim delom ustvariti del finančnih sredstev, ki so nujno potrebna za nemoteno izhajanje navadno 18 številk Občinskega poročevalca v posameznem letu. To je pomembno tudi zaradi dejstva, da se izdajanje časopisa draži iz tedna v teden, da so materialni stroški (stavljenje, tiskanje, papir, raznašanje) iz meseca v mesec tudi več kot 50 % večji. Zato vabimo tako delovne organizacije, kot lastnike obratovalnic in posameznike, ki ko- ristijo naš oglaševalni prostor. Večina delovnih organizacij in nekatere obratovalnice so v teh dneh že prejele naše pismene ponudbe, ostale zainteresirane pa želimo z načini oglaševanja in ceno naših storitev seznaniti preko Občinskega poročevalca. V glasilu objavljamo vse vrste oglasov (čestitke, vabila, reklamna sporočila, potrebe po delavcih, potrebe oz. ponudbe različnih materialov oz. osnovnih sredstev, obvestila o novih izdelkih, ki jih tudi predstavljamo, obvestila o odpiranju novih obratovalnic, o sodelovanju na različnih sejmih, obvestila o ugodnih nakupih), posebej pa omenjamo tudi različne druge t.i. male oglase, med katerimi so najpogostejše Boutique Resnik pred novoletnimi prazniki... Tu, pred nami, v neposredni bližini deluje že dalj časa Boutique Resnik. Naši občani ga radi obiskujejo, saj domala vsakdo najde v njem kaj zase. Zakaj tolikšno zanimanje? Zato pač, ker si v Boutique Resnik prizadevajo zadovoljiti svojim strankam po najnovejših modnih zapovedih, ki jih nenehno spremljajo. v Boutique, ki je v decembru odprt vse dni do 19. ure boste našli: modno konfekcijo za vse starosti, obleke po naročilu, svečanejše, športne obleke, obleke za najmlajše, kostime, plašče, krila, bluze, hlače, posebej pa vas opozarjajo na možnost, da si sami zamislite atraktivne unikatne obleke za novoletne in druge svečanosti. Obiščite majhen kolektiv in presenečeni boste nad postrežbo, izbiro in ceno. Kaj bi vam pripovedovali. Obiščite jih sami. Tistim strankam, ki jim ne bodo mogli osebno stisniti roke ter vsem drugim občanom voščijo srečno, zdravo in uspešno novo leto 1989. zahvale, različne ponudbe ipd. Oglas oz. objava se naroči v Uredništvu Občinskega poročevalca v Domžalah, Ljubljanska 34 in sicer posamezniki ob naročilu tudi stroške oglasa oz. objave plačajo. Cena m2 ki bo veljala do 31. marca 1989 je 2.600 din, ostali zainteresirani objavo oz. oglas naročijo z naročilnico, poslani račun pa poravnajo v zakonitem roku. Za vse večkratne oglaševalce nudimo posebne ugodnosti (na določeno število objav, eno objavo realiziramo brezplačno), ugodnosti pa imajo tudi vsi, ki bi se odločili za daljše oz. celoletno sodelovanje z nami npr. pri objavi čestitk ob pomembnejših praznikih. Pokličete nas lahko po telefonu 721-686 vsako dopoldne od 7. ure do 10. ure, v sredah tudi popoldne do 17. ure, vabimo pa vas, da se v istem času oglasite tudi v UREDNIŠTVU, kjer bomo s skupnim sodelovanjem najlažje poiskali rešitve, ki bosta ugodni za obe strani. V LETU 1989 VAM ŽELIMO VELIKO POSLOVNIH USPEHOV IN VAS VABIMO, DA SODELUJETE Z NAMI. GARANTIRAMO VAM POSLOVNI USPEH IN NENAZADNJE: SAJ JE OBČINSKI POROČEVALEC TUDI VAŠE GLASILO, ALI NE! Uredništvn I Ob dnevu JLA \ t * * * ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ * ★ ★ * ★ ★ ★ ★ * * * ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ * * ★ * ★ * * ★ ★ ★ ★ * ★ * S ★ * ★ ★ ★ * * ★ * ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ * ★ ★ * ★ ★ ★ * ★ * ¥ Po 4. juliju leta 1941 so začeli Titovi partizani, upor proti sovražnikom In domačim izdajalcem. Čeprav goloroki, brez modernega orožja, so z junaškim srcem in veliko ljubeznijo do zasužnjene domovine nastopili proti sovražnikom. Po prvi sovražni ofenzivi na osvobojeno ozemlje v zahodni Srbiji (jeseni leta 1941) so se razredčene In zdesetkane partizanske enote z vrhovnim štabom in tovarišem Titom umaknile v Sandžak. Po težkih bitkah z premočnimi sovražniki so partizani nekaj dni počivali in urejevali svoje vrste. Bili so brez vsake pomoči. V razgovoru s tovariši je Titu šinila v glavo misel, da bi bilo dobro namesto odredov formirati brigade, vezane na določeno ozemlje, toda gibljive, sestavljene iz najpogumnejšlh borcev, predvsem iz delavskega razreda, ki bi bili Iz vseh krajev zasedene Jugoslavije. Tovariš Tito je takole pojasnjeval potrebo po formiranju takih brigad: »Naš umik in izguba osvobojenega ozemlja nista imela tragičnih posledic za našo nadaljnjo borbo, ker smo takrat že Imeli osvobojeno ozemlje v Bosni, Hercegovini, na Hrvaškem in v Črni gori. Tudi pozneje smo večkrat Izgubili kako svobodno ozemlje, pa smo vedno osvobodili še večje. Izguba enega je za nas pomenilo nalogo, zavzeti drugo ali isto, vendar z večjim prostorom. Nismo smeli dopustiti nobenega skrčenja naših baz, saj je hkrati naša oborožena sila nenehno naraščala. Vsakemu našemu porazu je morala slediti še večja zmaga. To je zakon revolucionarne strategije In taktike. Revolucionarna bojna taktika pa zahteva neprestano ofenzivne akcije, kajti samo takšne akcije navdajajo borce z revolucio- narnim duhom In novim poletom tiste, ki se bore in tiste, ki posegajo v boj«. V takem vzdušju In razpoloženju je prišel 22. december 1941. Takrat sta ustanovila CK KPJ in Vrhovni štab s tovarišem Titom na čelu Prvo proletersko brigado, v mestecu Rudo, na tromeji Srbije, Bosne In Črne gore. To je bil rojstni dan JLA, ki ga svečano praznujemo Iz leta v leto. To je bila prva udarna brigada, ki je Izpolnjevala najtežavnejše naloge. Prehodila je peš vso Jugoslavijo, vse hribe, doline, prebrodila nevarne reke, hodila po težkih planinskih predelih, preživela smrtonosni Igmanski marš. Njeni junaški borci so prišli tudi v Trst In na Koroško. Pozneje so ustanovili še več proleterskih brigad. Te brigade so se junaško borile do končne zmage. Mnogi borci so omahnili v neenakem boju z nadmočniml sovražniki vseh vrst In barv. na njihova mesta so stopili drugI, nič manj Junaški. Kakor Je bilo med vojno, tako je tudi danes naša JLA povezana z ljudstvom. Srečujemo jo povsod, pri vsakem, kjerkoli Je potrebno: ob potresih, poplavah, plazovih. Tako je bilo v Skopju, Banja Luki, Črni gori, na Kozjanskem, Primorskem. Njen prispevek pri gradnji domovine je dragocen. Pomaga pri gradnji cest, mostov, predorov, železnic, pri napeljavi vodovodov In drugod. Kot buden čuvar naših meja, našega neba In morja Je vedno pripravljena braniti In varovati vse naše medvojne In povojne pridobitve, našo domovino, Titovo, avnojsko Jugoslavijo. Ostane naj takšna, kakršna je bila ob ustanovitvi: ljudska, revolucionarna, jugoslovanska. Danica Zldarič Letos pozno spomladi so v vasi Vantačiči nedaleč od Malinske pričeli graditi počitniški dom, katerega investitor je občinska skupnost otroškega varstva. Gotovo je, da so naši najmlajši tak dom že dolgo potrebovali. Dom, ki ga je gradilo gradbeno podjetje Graditelj iz Kamnika, je sedaj zgrajen, preizkusili so ga že učenci iz Mengša. Kaj več o njem pa smo želeli zvedeti od predsednika gradbenega odbora Francija MUŠIČA, ki nosi tudi izjemno velik del zaslug za to, da dom imamo. Tu so odgovori na vprašanja, ki smo jih tov. Mušicu postavili. Kako se je začelo? Problemi z najemom počitniških zmogljivosti niso od včeraj, saj so bili s tem problemom soočeni vsi šolski kolektivi, vrtci, organizatorji kolonij, skratka Vsi, ki so želeli v poletnih mesecih organizirati letovanje ob morju. Pogoji življenja so danes vse težji, možnosti za letovanje so vse manjše, zmogljivosti za letovanje otrok je vse manj, saj so vse zmogljivosti zasedli »domači« otroci t.j. otroci staršev iz tistih podjetij, katerih last so bili objekti ob morju. Odločitev se je narekovala sama po sebi že dalj časa. Kako je prišlo do izbire otoka Krka kot mesta za postavitev počitniškega objekta? Pri iskanju lokacije je bilo Ugotovljeno, da je naše morje Podatki o novem domu na Krku... Objekt, ki stoji v kraju Vantačiči na otoku Krku.ima zmogljivost 100 postelj za otroke ali mladino ter 20 postelj za vzgojitelje in osebje doma. Stoji na površini 3500 m2, uporabna površina meri 1020 m2, igrišča pa zavzemajo 1500 m2. Zgrajen je bil v dobrih treh mesecih. Na Krku so še trije podobni objekti iste namembnosti: dva v Baski in eden v Punatu. Dom je gradilo GP Graditelj Kamnik, kooperant za gradbena dela pa je bil GRO »KRK« TOZD Progres. Obrtniška in druga dela so opravili različni izvajalci iz Slovenije. Vrednost investicije znaša 900 milijonov dinarjev, od tega je vrednost gradbenih del 580 milijonov. V ta denar je vključena tudi vrednost gradnje vodovoda od MlLČE-TICA do PORATA v dolžini 3,5 km. S to gradnjo je P0-RAT dobil tudi tekočo pitno vodo. V objektu so ob vseh pomožnih prostorih še kuhinja, restavracija in gospodarski del s posebnim vhodom za dostavo. Naš dom v vantačičih je edina turistično-gostinska pridobitev Krka v letošnjem 1988. letu. m. b. čedalje bolj onesnaženo, ugotovljeno pa je bilo, da je na otokih situacija vendarle boljša, morje čistejše in perspektivno gledano, da pride v poštev samo gradnja na otoku. Zaradi bližine smo se odločili za Krk, ki je po kilometrih tudi sicer bližje, kot je pa istrska obala. Treba pa je reči, da je bila tudi primerna lokacija še prosta, pripravljenost občinskih in krajevnih dejavnikov pa tudi taka, da smo gradnjo nekako skupno uresničili. Predstavite nam prosim gradnjo in zasnovo tega počitniškega objekta ..Pri analiziranju in potrebah je bilo ugotovljeno, da je najmanj potrebno za eno izmeno zagotoviti izgradnjo najmanj 100 ležišč. Tej zahtevi primerno smo se odločili tudi o objektu. Najbolj ugoden projekt in izvajalec je bil Graditelj Kamnik. Po sila kratkem roku 103 dni bi moral biti dom dan že v uporabo. Sam dom s spremljajočimi igrišči in opremo je bil zgrajen v tem roku. Ostala pa so še gotova manjša dela, to je dostop do morja. S tem v zvezi pa moram podčrtati z vso možno odgovornostjo, ki jo čutim, nujno potrebo po ustreznejši rešitvi prečkanja obremenjene krajevne ceste, ki sicer pomeni nenehno prometno nevarnost. Pri prevzemu in poskusnem obratovanju v mesecu septembru naj bi ste tudi ta problem ustrezno rešil, vendar je ostal še nerešen in ga prelagamo naprej ... Kaj dom vsebuje? Dom je zgrajen tako, da je možnost tudi v nesezoni sprejeti (športnike, upokojence in ostale, ki nimajo zagotovljenega družbenega standarda za letovanje). Klima na otoku Krku je taka, da zagotavlja sezono tudi v mesecih aprilu in maju, prav tako septembra in oktobra .. . Dom ima ob 100 ležiščih vse pomožne prostore, ki jih letovalci potrebujejo, treba pa je ob tem povedati, da ne gre za hotelski objekt, temveč za počitniškega, temu primerno pa je urejen tudi notranji standard. Ničesar ne manjka, nič pa ni izvedeno v luksuzni izvedbi. Pri poizkusnem obratovanju v mesecu septembru ko so letovali v šoli v naravi učenci iz Mengša, so bile ugotovljene še manjše pomanjkljivosti, ki pa bodo odpravljene. Kako bo z upravljanjem in vodenjem objekta, od česar je v GALVANIZACIJA BIZJAK MILAN Trzin, Ljubljanska 16, Mengeš VSEM SVOJIM STRANKAM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM TER OBČANOM VOŠČIM SREČNO NOVO LETO 1989. Franci Mušič mnogočem odvisna usoda in kakovost letovanja v njem... Iz programa letovanj vseh otrok in programov šol v naravi izhaja, da bodo proste zmogljivosti ponuđene tudi športnikom in ostalim zainteresiranim, to pa narekuje tržno naravnanost v vodenju objekta. Ta naj bi posloval samostojno, stvar posebnih aranžmajev pa je, če bo kaka oblika tudi posebno družbeno subvencionirana . .. Vsekakor mora pomeniti letovanje na Krku za naše otroke dosti cenejšo obliko, kot pa bi jo dobili kje drugje. Zaenkrat je za upravljanje objekta na voljo predlog, da se gradbeni odbor preimenuje v izvršilni odbor. Naloga tega odbora pa bo, da bo dorekal vse podrobnosti v zvezi z vodenjem in pravilnim gospodarjenjem v njem. vi že dolga leta letujete na Krku. Kakšna so poletja in kako se počutite? Vsekakor je najlepši čas pred sezono in po njej. Približno 10 let letujem na otoku, spoznal sem ljudi in oni mene, zato smem oceniti, da gre, za moje pojme idealen kraj, ki smo ga v teh časih in okoliščinah lahko izbrali. Poskusna sezona je mimo. Prva prava pa je pred vrati. Kako začeti, v čem so problemi? Največji problem je, omenil sem ga že, varen dostop na plažo, to je ureditev pešpoti — cca 250 m jo je in ureditev plaže (betoniranje), koder naj bi imeli urejeno samo kopanje. Poleg tega so ostala še manjša dela (ograja okrog igrišč in doma), več pa je tudi drugih potreb, ki jih bo gospodarjenje še pokazalo. Ena, ki se je že pokazala, je skladišče in garaža za nemoteno obratovanje. Naš počitniški dom v VANTAČIČIH blizu Malinske na otoku Krku. Na približno 4000 m2 velikem prostoru je urejeno tudi za igrišča, površine za zelenje in počitek. Asfalt so že položili. Z dobro voljo poteka gradnja na Limbarski gori: RTV pretvornik za Črni graben Danes predstavljamo krajanom Črnega grabna ter občanom občine Domžale potek dela na projektu — RTV pretvornik — Limbarska gora. Limbarska gora leži 682 m nadmorske višine. Tu so RTV-ejevci našli primerno točko, kjer že stoji del stolpa-pretvornika, ki bo v končni fazi visok 46 m in na katerem bodo antene, ki bodo pošiljale TV signale po vsej dolini Črnega grabna. Dela so se pričela nekako v sredini tega leta. Zagonska sredstva so bila del sredstev iz sredstev od 0,5 odstotka samoprispevka, sredstev, ki "se zbirajo za izvajanje programov Na Limbarski gori gradijo TV majhno... pretvornik. Opravljeno delo ni KS. Sredstva so prispevale KS Krašnja, KS Blagovica, KS Češ-njice in KS Zlato polje. Dela, ki so najmanj hvaležna, nikjer vidna ter terjajo veliko potov, so prav gotovo priprava in urejanje dokumentacije (lokacijske) raznih soglasij (Zavod za spomeniško varstvo Kranj, elektro soglasje, soglasje lastnika zemljišča, soglasje oziroma Zakup zemljišča za cesto, ki pelje do pretvornika); vsa ta dela so bila opravljena v mesecu juniju in juliju. Septembra pa so se že pričela gradbena dela. Najprej je bilo potrebno s travnatega terena, ki se spušča od cerkve proti robu Limbarske gore oziroma k delovišču narediti široko in utrjeno cesto, da po njej lahko vozijo težki kamioni, polni betona ali kakega drugega materiala. Sledilo je delo, ki je terjalo precej truda. To je bil izkop za temelje stolpa. Ker je bil teren na tistem predelu skalnat, je bilo potrebno vrtanje in miniranje skal. Temelji takega stolpa morajo biti namreč dimenzij: globina 2,70 m, širina 1,65 m. Naslednja zahtevna dela so bila izvedena v oktobru in sicer: betoniranje temeljev stol- pa, ki je bilo opravljeno v 4 dneh, v temelje pa je bilo potrebno položiti 34 m3 betona. Ob zasipavanju temeljev stolpa je bilo pripeljano ca. 220 m3 materiala. Tehnični pregled temeljev RTV stolpa je opravil nadzorni organ RTV Ljubljana. Da so vsa ta težka in zahtevna dela dokončali, gre zahvala predvsem nekaterim prizadevnim krajanom naše doline. Ivan, Mare, Jože, Tone, Marjan, Nace niso oklevali, ko je bilo potrebno pustiti svoje delo na kmetiji ter oditi na delovišče na Lim-barsko goro s stroji, kamioni, čeprav so bili plačani le polovično. Tudi člani gradbenega odbora so do sedaj opravili precej prostovoljnih ur dela ob urejanju dokumentacije ter organizaciji dela na delovišču. V mesecu novembru je potekala akcija pobiranja prostovoljnih prispevkov v višini 100.000 din — na eno gospodinjstvo. Ker so tudi krajani naše doline v stiski z denarjem, akcija še poteka. Voz so potegnili, če se lahko tako izrazimo, c'av gotovo Bla-govčani, saj so zbrali do sedaj 8.300.000 din, Krašnjani so zbrali nekaj manj in sicer 5.950.000 din, ker nekateri krajani v vaseh nad Krašnjo niso nič prispevali. Krajani Cešnjic, najmanjše KS v občini, pa so prispevali 870.000. Skupaj je bilo do sedaj zbranih prostovoljnih prispevkov v višini 15.120.000 din. Delna sredstva za cesto, ki pelje do pretvornika je prispeval SKIS Domžale. Ob tej priliki se zahvaljujemo vsem, ki so prispevali denarna sredstva za napredek na tem področju. Če ne bi nastopila zima, bi verjetno že uspeli dokončati tudi ostala dela. To pa so: zgraditev tipske hišice v izmeri 20 m2 za namestitev aparatur ter napeljava elektrike ca. 200 m v objekt. Za vse to bodo še potrebna finančna sredstva. Pričakujemo tudi pomoč širše družbene skupnosti. Konec koncev je ta naš RTV pretvornik na Limbarski gori tudi vaš pretvornik. Gradbeni odbor Kako živijo in delajo železničarji: Dobri dve leti do stoletnice »kamničana« Obiskali smo železniško postajo Jarše Otvoritev železniške proge od Šiške do Kamnika je bila 28. \amar\a 1891, torej do stoletnice manjka samo še dve leti in kak dan. Proga je v stoletnem obdobju doživljala marsikaj. K sreči ni prišlo do usodne pomote, kakršne so se dogajale marsikje — proge niso demontirali — ostala je. Na njej je vsakodnevno zelo živahno, promet, ki po njej poteka, je za osebni in tovorni transport Domžalčanov, Kamničanov, jaršanov in drugih občanov postal dejansko neobhoden. Ker nismo mogli obiskati vseh postaj, smo se odločili, da obiščemo eno: jarško postajo, ki jo že od leta 1974 vodi šef železniške postaje NACE SITAR. Tov. Sitar je bil naš govornik ob predočanju življenja in dela te postaje. Nace Sitar je v Preserjah že od leta 1963, sicer pa je doma na Dolenjskem. Leta 1963 je prišel za vlakovnega odpravnika, leta 1974 pa je postal šef postaje Jarše, to delo pa opravlja še danes. »Z železnico sem se kar stopil, saj si življenja brez te ustanove ne znam predstavljati,« pove. »Plače res niso visoke, so pa sigurne in delo imam rad. Tako čutim jaz, tako čuti tudi večina kolegov«, pripoveduje ... Vse več prometa, tovora V Jarše se seli vse več prometa. Vagonske pošiljke za Helios Količevo, Toko, Tosamo, Papirnico Količevo se bodisi že od Železniška postaja Jarše se nahaja v Preserjah oz. na meji obeh krajev. Tokrat smo obiskali to vse bolj pomembno in obremenjeno železniško postajo na progi Domžale -Kamnik. Kdaj podhod pod železniškimi tiri? Čakamo samo pivo nesrečo? Oglasil se je občan J. P. in opozoril na veliko potrebo, ki jo čutijo občani v centru mesta. Gre za to, da izredno veliko otrok vsakodnevno prečka železniško progo, ob tem, ko je na tej isti progi izjemno gost železniški promet. Samo potniških vlakov je na tej progi dnevno 34. Mnogo otrok iz SPB-1 in okolice mora preko nezavarovane proge če želi priti na edino možno telovadno površino, ki je v bližini in sicer na igrišča ob šoli venclja Perka. Kdaj se bomo zganili? Občan J. P. nam je povedal, da se je pogovarjal že z mnogimi dejavniki (prometnimi, upravnimi, občinskimi, šolskimi in drugimi) vsi so za to, da se stvar uredi, vendar nihče ničesar ne ukrene. Kdo bo pa res zastavil akcijo s konkretnim ukrepom, pa se šele pričakuje. Žal je zanesljivo samo to, da bo akcija res stekla tedaj, ko bo na proti prišlo do prve mrtve nesreče med otroki... Ali ni to strahotno, da za vzgib čakamo — mrtvega otroka... B. Železniška postaja Jarše... Zanimivosti iz prometne pisarne ŽP Jarše — Potniški vlak vozi od Ljubljane do Jarš ali obratno 29 minut — Vozna karta od Ljubljane do Kamnika stane 1.480 din. — Vozna karta od Ljubljane do Jarš (ali obratno) stane 1.080 din. — Vozna karta do katerekoli sosednje postaje (ali za otroka do 12 leta starosti) stane 670.— din. — Poprečno zadrževanje tovornih voz na postaji je 18 ur. — Nadmorska višina ŽP Jarše je 321.00 m. — Dolžina tirov: tir 2 je dolg 293 m, tir 3 je dolg 218 m, tir 4 pa je dolg 202 m. prej ali pa od nedavna razkladajo ali nakladajo v Jaršah. Tu je seveda tudi prevoz kuriva, ki ga razkladajo na naši postaji in odtod razvažajo potrošnikom. V Domžalah je ostal le manjši del tovornega prometa, ki pa se bo sčasoma tudi preselil v Jarše. Na tem mestu že dalj časa predvidevamo razširitev, vendar se je zaenkrat v zvezi s temi načrti vse ustavilo. . Nekaj podatkov... Na jarško postajo pripelje ali (in seveda tudi odpelje) 34 vlakov dnevno ter dva para praznih garnitur. Tu je zaposleno 15 ljudi, ki imajo resnično veliko dela, saj vsak dan pridobivajo nove delovne zadolžitve. V devetih mesecih letošnjega leta se je v obe smeri odpeljalo 83.000 potnikov, pretovorili pa so 68.500—70.000 ton blaga. Vse to narekuje rekonstrukcijo, ki bo prinesla razširitev in podaljšanje vzporednih tovornih tirov v smeri proti Domžalam in delno tudi v smeri proti Mengšu (polje)... Varnost in še enkrat varnost Železniška postaja Jarše je ena izmed najnevarnejših postaj v Sloveniji, saj nima uvoznih in ščitnih signalov, tako da je tveganje veliko in vse v rokah vlakovnega odpravnika. Takih postaj je v Sloveniji komaj za prste ene roke. Žal so se na tej progi že zgodili incidenti kot denimo tedaj, ko so »ušli« 4 vagoni in je pri Domžalah prišlo do trčenja. Proga od Jarš proti Kamniku se dviga za 10,5 promila to pa pomeni, da od Kamnika proti Domžalam beležimo padec. Obstoja nevarnost, da vagon »uide« in možnost nesreče je tu. Pri nas smo žal že imeli 3 suspenze vlakovnih odpravnikov, ki se niso dobro držali predpisov o varnosti... Težave z varnostjo na postaji pa so tudi v tem, da je med ti- Nace SITAR, postajenačelnik v Jaršah nam je pokazal že demontirano kretnico, ki je praznovala stoletnico... roma razdalja premajhna, za vstopanje in izstopanje ni peronov, ki bi potnikom omogočili varnejše počutje na vstopu in izstopu z vlaka. Novejši vlaki so grajeni za vstopanje in izstopanje na peron, ki pa ga pri nas ni. Zgodi se, da mora občan na stopnico najprej poklekniti, nato pa se zmore spraviti na vlak ... Tak peron bomo zgradili potem, ko bo med tiri večja razdalja. Res pa je, da takega perona nimajo tudi v Kamniku, Črnučah in še kje... Kadilci bi se lahko zadržali... Nace Sitar soglaša z mnenjem, ki smo ga že objavili, namreč s predlogom, da bi na ta- Kretničar, petrolej noči... in'lučka, ki mora svetiti po- Šport in rekreacija - to je nekaj zdravega za naše občane! Že, že, toda ne na železniški postaji v Jaršah ... ko kratki progi, kot je od Ljubljane do Kamnika, kadilci, ki so v manjšini, zasedejo pa pol vlaka, zadržali v svoji kadilski razvadi. Tistih 29 minut, kolikor vlak denimo vozi od Ljubljane do Jarš, sploh ne bi smelo biti vprašanje! Kadilci se »šopirijo« v najbolj praznih vagonih, ostali pa se stiskajo v prenapolnjenih vagonih nekadilcev. Pravično ni, da manjšina na ta način tako pomeni večino«, soglaša Nace Sitar. Kako bo spluženo Zima je tu, zato je razumljivo, da pogovor brž nanese tudi na to zimsko komunalno opravilo. »Železniška postaja Jarše ima za zimsko obdobje sklenjeno pogodbo z zasebnikom, ki bo splužil določene površine, ne pa vseh, za katere občani misli- jo, da bi jih morali očistiti mi na železnici. Denimo tudi ta-koimenovano parkirišče, saj ga postaja sploh nima. Pakiranje pred postajo uradno ni dovoljeno, saj ne gre za parkirišče, četudi se mnogo avtomobilov tam sicer nahaja ... Upam pa, da bomo v letošnji zimi uspeli zagotoviti zimsko pluženje tam in tedaj, ko bo to za naše potnike potrebno ... Delo v Zvezi rezervnih vojaških starešin je pestro ... Nič več vpoklicev za preverjanje znanja.. V domžalski zvezi rezervnih vojaških starešin si prizadevajo, da bi v svojem delu uporabljali tudi sodobnejše metode. Tako so se odločili, da za vsakoletno jesensko preverjanje znanja rezervnih starešin ne bodo več »vabili« z vpoklici, temveč so jim na njihove domače naslove poslali le običajna vabila. Odziv je bil presenetljiv, saj se je na zbornem mestu pri Jamarskem domu na Gorjuši zbrala več kot polovica vseh vabljenih. Smer pohoda Naloge, ki so bile pred njimi niso bile enostavne. Poleg orientacijskega pohoda v naravi, jih je čakalo še preverjanje znanja iz splošne vojaške teorije in skupinsko reševanje taktične naloge, na koncu pa še streljanje z malokalibrsko puško. Potem, ko so na izhodiščni točki dobili topografske podatke o smeri pohoda, so s pomočjo zemljevida in kompasa morali določiti pot, po kateri bodo hodili. Prva kontrolna točka je bila ob vznožju slalo-mišča, naslednja pa že na Velikem vrhu. Prav to pa je bilo področje, ki je bilo kasneje predmet reševanja taktične naloge, izvajanja preboja bataljona iz obroča. Reševanje nalog Z Velikega vrha so se potem podali do spomenika na Taboru nad Ihanom, kjer so se lotili reševanja nalog. Vsak posameznik je moral najprej odgovoriti (pra- vilno) na vprašanja, povezana z organizacijo bojevanja v obkoli-tvi, preboja iz obroča in postopki ter ukrepi, ki so povezani s takšnim manevrom. V skupinah Že na začetku poti, so organizatorji oblikovali skupine po pet udeležencev, ki so kasneje tudi skupno morale rešiti nalogo, kakršno bi v vojnih razmerah moral rešiti, denimo, komandant bataljona. Na podlagi podatkov, ki so bili napisani, so morali pretehtati moči in sposobnosti »svojih« in »sovražnikovih« enot, nato pa sprejeti odločitve in jih vrisati na zemljevidu. Čas seveda ni bil omejen, čeprav bi v »resničnih« razmerah bil lahko precej pomemben dejavnik. Posebna strokovna komisija je rešene naloge pregledala in jih ocenila. Tudi telesna pripravljenost je potrebna Udeleženci so zatem nadaljevali pot, ki jim je bila hkrati tudi zanimiva oblika rekreacije s katero je moč utrditi telesno pripravljenost, do improviziranega strelišča na Dobovljah. Tam so se preskusili še v streljanju z malokalibrsko puško. Streljali so iz ležečega položaja v 25 metrov oddaljene tarče, na voljo pa so imeli vsak po pet nabojev. Skupine so se po končanem streljanju podale preko tretje kontrolne točke Laze-Brezovica nazaj na Gorjušo. Najbolje so se odrezali Organizatorji so v sicer zelo resno ozračje preverjanja znanja vlili tudi precej dobre volje in tekmovalnega duha. Zato so bili zanimivi tudi rezultati. Najbolje se je odrezala ekipa krajevne organizacije ZRVS Simona Jenka, ki je dosegla 572 točk. Sestavljali so jo Jože Dremelj, Bogdan Slovnik, Anton Slovnik, Boris Šalej in Janez Bizjak. Druga je bila ekipa KO ZRVS Venclja Perka v sestavi Milan Pirman, Rolando Matkovič, Cvetko Breznik, Peter Kecelj in Branimir Pestotnik, ki so skupno zbrali 513 točk, le za las pa so jim s 507 točkami sledili člani ekipe iz krajevne skupnosti Črni graben — Lukovica, Ivan Avbelj, Janez Bernot, Stanislav Volf, Franc Andrej ka in Jože Markovšek. Med posamezniki so se najbolje odrezali: Boris Šalej (126 točk), Anton Slovnik (121), Ivan Avbelj (117), Franc Bistan (115), Avgust Pavlic (114), najboljši strelci pa so bili Matija Avbelj (45 točk), Peter Oblak in Boris Šalej (39), Milan Šter in Franc Bistan (38). Kaj pa organizatorji? Ob tem velja povedati še to, da so veliko naporov v organizacijo »tekmovanja« vložili člani predsedstva občinske konference ZRVS, ki ga vodi Dominik Gr-mek, sodelovali pa so tudi člani radioamaterskega kluba iz Radomelj. Vse je namreč potekalo »po vojaško brezhibno«, kar je dol'iaz, da se z nekaj dobre volje lahko organizirajo in izpeljejo tudi zahtevne naloge. Ko smo se ob koncu akcije pogovarjali z nekaterimi udeleženci, so menili, da je tudi v bodoče potrebno v delo organizacije vnašati svežine, na tak način, kot je bilo to storjeno ob oktobrskem preverjanju znanja. O urbanističnih »papirjih« O urbanističnih »papirjih« .... Že v pretekli številki smo vam pripravili informacijo o nekaterih vidikih we\an\a prostora oz. pripravi različne dokumentacije, ki je ob gradnjah potrebna. Za danes nam je informacijo o spremembah in dopolnitvah planske dokumentacije občine pripravil vodilni urbanist v Razvojnem zavodu sicer vodja projektnega teama za izdelavo sprememb in dopolnitev planske dokumentacije BORUT ULČAR, dipl. arh. V teku so priprave sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana občine Domžale. Trenutek je verjetno primeren, da se širša javnost seznani z vsebino tega osnovnega razvojnega dokumenta občine, kajti po dosedanjih izkušnjah Velika večina ljudi običajno premalo zainteresirano spremlja oziroma se vključuje v pripravo teh gradiv. Pa uvodoma poglejmo čemu so sploh namenjeni dolgoročni planski dokumenti občine in kaj naj, da bodo v čim večji rneri uporabni, tudi vsebujejo. Predvsem gre za pripravo usklajenega razvoja tako prostora kot ekonomskih, socialnih in drugih sestavin družbenega razvoja. Tokrat se zadržimo na prostorskem delu, katerega odraz je dejansko najbolj viden za občana, posledice napačnih odločitev pa so vidne še desetletja. Prav zato, da ne bi prišlo do slednjih, mora dolgoročni dokument občine v prostorskem delu zagotavljati varovanje vseh dobrin splošnega pomena, razreševati vprašanja konfliktnih situacij v prostoru glede na različne interese ter ob tem s pravilnim usmerjanjem dejavnosti določiti razvoj prostora. Takšen dokument ob pogoju kvalitetne priprave služi kot osnova za podrobnejše predstavitve razvojnih možnosti v srednjeročnih planih družbenopolitične skupnosti, ti pa so podlaga za konkretne prostorske izvedbene akte (zazidalni načrti...), kjer pa se krajani običajno že konkretnejše vključujejo v kreiranje prostora, saj je tu običajno prvič predstavljen poseg v prostor na način, ki omogoča javnosti neposredno sodelovanje. Tu se običajnemu občanu prvič predstavi pravilnost ali nepravilnost planskih odločitev in v tem delu občani največkrat tudi burno reagirajo, vendar često prepozno, kajti planski dokumenti so takrat že sprejeti. Da zagotovimo možnosti kreiranja prostorske politike najširši javnosti je tekom postopka dana možnost in pravica občanom, delavnim ljudem, organom, organizacijam in skupnostim, da aktivno sodelujejo v postopku planiranja. V fazi priprave so osnovni nosilci planiranja pozvani, da podajo svoje planske odločitve * W ZDAJ JE PRIŠEL DEDEK MRAZ, VSI SE VESELIMO VSI SE ZDAJ IGRAMO, DEDKA RADI IMAMO. Simona Gombac 3. b razred OŠ ŠLANDROVE BRIGADE DOMŽALE izdelovalcu sprememb in dopolnitev plana. Zato se pravkar odvija široka anketa v vseh krajevnih skupnostih, delovnih organizacijah ter samoupravnih interesnih skupnostih z namenom pridobitve kar največ podatkov za pripravo kvalitetnih dokumentov. Ob javni razgrnitvi osnutkov pa je ponovno dana možnost, da zainteresirani podajo svoje pripombe in predloge, ki jih, v kolikor v postopku konfrontacije različnih interesov prevladajo, vnesemo v planske dokumente. Pa poglejmo še vrste dolgoročne planske dokumentacije s katero se srečujemo in jo običajno zelo malo poznamo, prav zaradi tega pa nam je tuja ter nam ne služi kot zadosten vir informacij za lastne potrebe. Planski dokumenti so sestavljeni iz tekstualnega in grafičnega dela. V tekstu so podane vse razvojne tendence družbenega razvoja, tako v gospodarstvu kot na prostorskem delu. V grafičnem delu pa je celoten prostorski razvoj prikazan v različnih zaokroženih celotah in merilih. Posebej je kot osnova definiran samostojen sklop kartografske dokumentacije k planu v merilu 1:5000, kjer so zbrana in prikazana vsa območja varovana z zakoni, odloki in odločbami SRS in občine še posebej pa so prikazana varovanja 1. območja kmetijskih zemljišč ter ureditvena območja naselij. V ostalih sklopih so prikazane razvojne možnosti v prostoru in to na publikacijskih kartah v merilu 1:80 000 (osnovne opredelitve dejavnosti v prostoru), tematskih kartah kartografskega dela v merilu 1:25 000 (poudarek na namenski rabi prostora) in, za območja mest ter pomembnejših naselij z močnejšimi razvojnimi tendencami na kartah urbanističnih zasnov v merilu 1:5000. Večina dokumentov bo predstavljena na javni razgrnitvi, kjer zainteresirani lahko na opisanih kartah vidijo predlagane spremembe in dopolnitve dolgoročnih planskih razvojnih možnosti. Samo z novimi zakoni? ne! Borut Ulčar dipl. ing. arh. (iz dela organov OK SZDL Domžale) Svet za vzgojo in izobraževanje je v svoji razširjeni sestavi obravnaval poročilo Zavoda za šolstvo SR Slovenije, ki se dotika vseh vprašanj vzgoje in izobraževanja v naši občini. Ugotovitve so v večini razveseljive, saj se življenje in delo šole uspešno uveljavlja na vseh področjih, kvalitetni koraki pa so narejeni tudi na področju usmerjenega izobraževanja, kjer se izboljšuje kadrovska struktura, ostaja pa odprto vprašanje vpisovanja osnovnošolcev z boljšim učnim uspehom. Doslej se namreč na našo šolo usmerjenega izobraževanja vpisujejo po večini slabši učenci. Ugodna ocena je rezultat kvalitetnega dela učiteljev, ki se kljub slabšemu materialnemu stanja družbenih dejavnosti še vedno trudijo, da bi z obstoječo opremljenostjo šol učence kar najbolje pripravili na življenje. Največ skrbi pa je svet namenil obravnavi osnutkov novih zakonov, ki naj bi uredili področje Usmerjenega izobraževanja, svobodne menjave dela na področju vzgoje in izobraževanja, najnujnejše pa so sprememebe pri organiziranosti in nadaljnem delu pedagoške službe. Zakon, ki za to področje velja več kot desetletje, je potrebno nujno modernizirati in doreči vprašanje: ali bo pedagoška služba predvsem nadzirala, ali bolj svetovala in razvijala nadaljnje kvalitetne izboljšave tega področja. Vsi prisotni so bili kritični do predlaganih zakonov, saj ugotavljamo, da imamo dobre zakone, ki pa jih tudi zaradi nedorečenih materialnih osnov v vzgoji in izobraževanju nismo dosledno uresničevali. Ostaja odprto vprašanje, ali bomo z novimi zakoni, katere že sedaj nekateri imenujejo prehodne, saj naj bi veljali le 2 ali največ tri leta, kvalitetno izboljšali to področje, ali pa bi bolj kazalo počakati še na spremembe in dopolnitve Ustave SRS in na dokončanje obeh projektov (projekt o nadaljnjem razvoju usmerjenega izobraževanja in visokega šolstva) in na tej osnovi graditi ne le 3 predlagane osnutke, tem- več v perspektivi tudi zakon o visokem šolstvu. Glede svobodne menjave dela so stališča različna, od tega, da je v času interventnih posegov države in omejevanja prispevkov za družbene dejavnosti skoraj ni, do mnenj, da jo je potrebno krepiti, pa čeprav v manjši meri. V zvezi s tem so prisotna tudi razmišljanja o nacionalnem programu vzgoje in izobraževanja, katerega zagotovljeni program naj bi v celotni SRS financirali z enotno prispevno stopnjo. Novost zakonov je tudi predlagano napredovanje in kontinuirano izobraževanje oz. usposabljanje učiteljev. Bo to dovolj-šen porok za njihovo še kvalitetnejše angažiranje v pouku, ali pa bo treba bistveno spremeniti nagrajevanje po delu in sam po-. ložaj vzgoje in izobraževanja v družbi. V usmerjenem izobraževanju sicer ne bo več različnih programskih zasnov, bo le ena, o kateri naj bi, če bi se odločili, da postane del planskih dokumentov celotne družbe, odločali tudi v republiški skupščini, zagotoviti pa je potrebno, da o njej odloča predvsem stroka in da združeno delo pove, kakšna znanja od bodočih sodelavcev potrebuje in pričakuje. Na vsa ta in tudi druga razmišljanja bodo morali predlagatelji odgovoriti do priprave predlogov zakonov, od katerih tudi pričakujemo, da bodo dolgoročno uredili področje vzgoje in izobraževanja. V. V. ČAS ... • ČAS ... • ČAS Razglabljanja o času izgubijo svojo pravo veljavo, če damo možnost tudi sliki, da spregovori. Čas - kot kategorija našega življenja, zaživi zlasti v doživljanju našega vsakodnevnika ob novem letu. Dimenzijo časa smo želeli ponazoriti z dvema fotografijama. Prva nam kaže motiv iz centra Domžal okrog leta 1970. Tale fotografija pa je dovolj zgovorna, da nam govori o letu 1988. Posvet vodstev krajevnih skupnosti (o samoprispevku, skupnih službah KS, pogrebih, dedku Mrazu) Posvet predsednikov krajevnih konferenc SZDL, skupščin in svetov krajevnih skupnosti, potekal je 24. novembra 1988 v Slamniku, je bil namenjen predvsem dogovorom o nadaljnih pripravah za uvedbo V. občinskega samoprispevka, udeleženci pa so spregovorili še o predlogu za ustanovitev skupnih strokovnih služb krajevnih skupnosti v občini, novemu odloku o pogrebnih svečanostih ter o vlogi društev in Zveze prijateljev mladine in letošnjem programu prireditev ob prihodu dedka Mraza. V zvezi s pripravami na uvedbo novega samoprispevka je opozorjeno zlasti na velike potrebe v krajevni skupnosti in želje po še hitrejšem razvoju, ob tem pa tudi to, da realne ocene razpoloženja ljudi do samoprispevka povsod še nimamo, da so v nekaterih KS trdno odločeni nadaljevati s pripravami, da še ni dovolj storjeno za informiranje ljudi in seveda, da bo potrebno pro- grame krajevnih skupnosti zožiti na realen obseg in glede na možnosti udeležbe oziroma sofinanciranja SIS. Dogovorjeno je, da bodo predsedniki SZDL, skupščin in svetov v KS organizirali pred zasedanjem zbora krajevnih skupnosti ustrezno pripravo delegacije, tako da bodo delegati lahko posredovali stališče krajevne skupnosti do predloga za odločanje o na- ANTON SKOK, lesna galanterija Domžale, Fajfarjeva 2 vošči za novo leto. Vsem svojim poslovnim strankam in prijateljem voščim iskreno in poslovno uspešno novo leto, hkrati pa priporočam svoje izdelke. Anton Skok daljnjih aktivnostih za pripravo samoprispevka. Prav tako bodo v KS organizirane širše razprave med ljudmi ali priložnostne ankete, anketa pa bo organizirana tudi preko Občinskega poročevalca ali kako drugače na ravni občine. Krajevne skupnosti naj na podlagi razprav čimprej sprejmejo odločitve o uvedbi krajevnih samoprispevkov, orga-nizacijsko-tehnične priprave za uvedbo krajevnih in občinskih samoprispevkov pa morajo potekati usklajeno. V zvezi s predlogom za ustanovitev skupnih strokovnih služb krajevnih skupnosti v občini sta sprejeta dva dogovora in sicer naj se KS koncept organiziranja skupnih služb ponovno ocenijo in samostojno sprejmejo odločitev o vključitvi v skupno strokovno službo ter da bodo delovno skupnost krajevnih skupnosti občine Domžale ustanovile KS, ki bodo pristopile k sklenitvi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi, ostale pa se bodo lahko vključevale tudi kasneje. Glede novega odloka 6 pogrebnih svečanostih, v njem se spreminjajo zlasti določbe, ki določajo postopke za vključevanje verskega obreda v pogrebno svečanost, je sprejet dogovor, da bodo krajevne konference SZDL organizirale razpravo o osnutku odloka. Ob zaključku posveta so se udeleženci dogovorili, da se bodo v krajevnih skupnostih, še posebno v tistih, kjer še ni društev prijateljev mladine, prizadevali za ustanovitev društva, za letošnje prireditve ob novem letu oz. prihodu Dedka Mraza, pa bodo KS oz. KK SZDL nudile ustrezno pomoč šolam pri organizaciji novoletnih prireditev. MARE Na obisku pri družini Žnidar Mengeški ranč v malem Že dalj časa sem hodila mimo velike, nove kmetije in vsakič sem si rekla: Tu morajo stanovati dobri gospodarji! Nekajkrat sem šla s prijateljicami tudi tja po mleko in tako sem sklenila, da jih obiščem še za naš časopis. Razlog: malo je tako urejenih in čistih kmetij v Megšu. Obiskala sem jih sedaj, v predzimskem času, kajti jasno je bilo, da jih poleti ne smem preveč motiti. Takoj so me prijazno povabili naprej. Gospodarja kmetije sem morala še malo počakati, ker je šel ravno po drva. Ko se je vrnil, sem ga takoj zasula z vprašanji. Najprej sem zvedela, da je njihova kmetija velika 10 ha in da obstaja oz. se prenaša že s tretjega v četrti rod. Na kmetiji dela šest ljudi, to je vsa njihova družina. V hlevu redijo 31 glav živine, veliko podrobnosti pa mije povedal vsak posebej, zato kar k njihovim odgovorom! Marjan Žnidar, gospodar kmetije: »Na naši kmetiji pridelujemo najosnovnejše pridelke, kot so pšenica, krompir, pesa, silažna koruza. Od tega prodamo krompir, vendar le zasebnikom, ne prodajamo ga v zadrugo. Najbolj pa se nam splača prodajati živino in mleko, vsa težja dela na kmetiji opravljamo strojno, kar nam precej lajša delo, mehanizacijo pa si želimo še izpopolniti in jo obnoviti. Poleti smo celotna družina močno zaposleni, pozimi pa kar gre. Največkrat tedaj popravljam stroje, delam v gozdu, seveda pa je nekaj več časa tudi za počitek, velikokrat pravijo, da je kmet kralj na svojem. To bi moralo sicer držati, vendar pa v današnjih časih ni ravno tako. Vendar, če dela človek z veseljem, ni delo na kmetiji nič pretirano težkega. Res pa je, da se kmečko delo premalo ceni. Če bi vse skupaj preračunal, se kmetovati v današnjem času sploh ne splača, vendar mi zemlja daje občutek varnosti, po-sebeno takrat, ko je vse postorjeno. Želim si le, da bi bilo vsaj tako kot sedaj, da bi obnavljal živino na boljšo vrsto, obnoviti pa moramo tudi mehanizacijo ...« Anica Žnidar, gospodarjeva žena: »Moj delavnik je zelo natrpan, posebno poleti. Takrat vstajam ob petih, pa tudi v zimskem času komaj pol urice pozneje. Najprej opravim vsa dela v hlevu, kjer sem približno do osmih zjutraj. Kasneje si pripravim zajtrk, postorim vsa gospodinjska in hišna dela. Skuham seveda tudi kosilo za vso družino. Pozimi, ko imam več časa, pa spečem tudi pecivo in torte. Poleti pa za to ni časa. Še dobro, da imam tako pridni starejši hčerki, ki mi poleti, kadar sem na polju, postorita vsa gospodinjska opravila. Popoldneve poleti prebijem na polju. Njive in travnike imamo celo v Zalogu in na Klancu pri Komendi. Pozimi odidem v hlev na večer ob štirih, petih, poleti pa ob šestih. Poleti opravijo pri živini naj- večkrat najini otroci. Poleti nimamo skoraj nobenega prostega časa. Otroci se gredo kopat v kakšen bazen, midva z možem pa si dopusta ne moreva privoščiti. Letos so nama otroci kupili tridnevni izlet v toplicah. Tako sva si vsaj malo odpočila. Po petnajstih letih, sva bila prvič na dopustu. Prej sva vseskozi gradila to kmetijo. Najprej sva morala devet let čakati na dovoljenje za gradnjo, kasneje sva sama opravila vsa gradbena dela. Dobro je bilo to, da je mož poklicno izu-čeni zidar. Ko sva bila na dopustu, so otroci vsa dela opravili sami. Ne vem sploh, kaj bi brez njih. Že tako in tako mi je dopoldne dolgčas, ko sem sama doma. Prej sem bila zaposlena v Domu počitka, mož pa je bil doma. Sedaj pa je ravno obratno, njega skoraj nikoli ni, jaz pa sem sama. No, saj kar gre. Družbo mi dela mala Simona. Drugo leto pa bo tudi ona odšla v šolo.« Valerija Žnidar, najstarejša hči: »Zelo rada delam na kmetiji, včasih pomagam v hlevu pomolsti krave, veliko delam na polju, največkrat pa pomagam mamici pri opravljanju gospodinjskih del. Poleti res nima časa, da bi še to delala. Tako imam bolj malo prostega časa. Ampak saj rada delam na kmetiji...« Marjan Žnidar, sin: »Pomagam opravljati takorekoč vsa dela na kmetiji. Upravljati znam že z vsemi stroji, tako da lahko zelo veliko pomagam očetu, velikokrat grem sam na polje, orjem njive, pa tudi vsa tehnična dela pri strojih opravim sam. Kasneje bom verjetno odšel v kmetijsko šolo, kajti nameravam ostati doma, ker me delo kmeta izredno veseli in privlači, čeprav je težko.« Mija Žnidar, druga hči: »Prav tako kot sestra in brat pomagam postoriti vsa dela. večkrat pomagam kidati gnoj, nanosim drva, pomagam na polju, največkrat opravljava s sestro vsa dela po hiši. Po končani osnovni šoli bom šla morda naprej na frizersko šolo. vendar, kje je še to I?« Simona žnidar, najmlajša v družini: »Čeprav sem še majhna, tudi jaz prispevam svoj delež na kmetiji. Včasih odmečem gnoj, nanosim drva, najraje pa krmim konja. Tudi naslednje leto in nasploh pozneje, ko bom hodila v šolo, bom rada pomagala pri delu na kmetiji.« Omenim naj tudi to, da so Žnidar-jevi hoteli imeti kmečki turizem. Gospodar Marjan in njegova žena Anica sta imela že vse načrtovano, kajti njihova hiša stoji skoraj ob cesti in tako bi se lahko ustavljali ob poti tisti turisti, ki bi šli na veliko planino ali na Krvavec. Na krajevni skupnosti sta imela že vse odobreno, toda drugi... vseeno upata, da bosta nekoč le dokončala svoje sanje, v kratkem času pa tako in tako nameravata uvesti jahanje, kajti konja že imajo, poleg tega pa bo žrebica spomladi povrgla mladiča. Zadaj za kmetijo so prijetne poljske stezice in tako bi jahalni šport pri njih res lahko uspeval. Gospodar Marjan je hotel na bodočem kmečkem turizmu prirejati vsako soboto tudi vaške veselice. To bi bila lahko resnično popestritev za kraj. Na koncu naj vsem Žnidarjevim zaželim, da bi se jim uresničile vse njihove sanje in da bi jim kmetija še naprej tako lepo cvetela! Za eno izmed redkih oziroma zadnjih mengeških kmetij se ni bati. Dokler bo na zemlji in pri živini delalo toliko pridnih otroških rok, bo mengeški ranč v malem živel lepo in dostojno življenje, tudi vsej okolici v ponos. vesna sivec Podatki o novi Mercatorjevi trgovini na Prevojah Zgrajena je bila v 111 dneh — odprta pa v petek, 11.11. ob 11. uri Celotni kompleks meri 2400 m2. Od tega zavzema trgovina 246 m2, skladišče 160 m2, bife s pripadajočo sobo 65 m2 — ostalo so dovozi, parkirišča in zelenice. Gradbena dela je opravil Graditelj iz Kamnika, montažno stavbo pa so postavili Marlesovi delavci. Dinamična oblika in rjava fasadna opeka se lepo vključujeta v vaško okolje. Hkrati so bile asfaltirane tudi dovozne ceste v dolžini ca. 1 km in postavljena nova javna razsvetljava. Za lažji dostop do trgovine pa bo zgrajen tudi nov most preko potoka Vrševnik, vzporedno z obstoječim mostom. Mercator kot investitor je vložil 750 mio din, SIS za preskrbo 80 mio din, za komunalno ureditev zemljišča pa sta SKIS in sklad stavbnih zemljišč dodala 60 mio din, za asfaltiranje cest in postavitev mostu pa sta SKIS in KS Prevoje vložila še 176 mio din. Dodati moramo še prostovoljne delovne ure krajanov in strojne ure težke gradbene me- hanizacije, ki sta jih brezplačno opravila zasebnika Jure Dinič in Edo Juhant. To pa je ocenjeno na 90 mio din. Investicija je torej stala dobrih 115 starih milijard dinarjev. Trgovina je prostorna, svetla, dobro prehodna, odlično založena, streže 7 prodajalk in 2 delavki v bifeju. Z lokacijo tik ob glavni cesti Ljubljana—Celje privablja poleg okoliških prebivalcev tudi krajane Lukovice, Črnega grabna, zlatopolskih vasi itd. V prvih šestih dneh obratovanja je dosegla promet v višini 90 mio din. Po besedah Mercatorjevih direktorjev je to nad vsemi pričakovanji. Trak ob slovesnostni otvoritvi je prere-zal predsednik Sob Domžale tov. Peter Primožič, po rodu krajan prevojske KS, posebna priznanja za razvoj krajevne skupnosti pa je dobilo 30 posameznikov oz DO — rojaku, bivšemu predsedniku Predsedstva SRS in častnemu občanu občine Domžale narodnemu heroju Viktorju Avblju pa je bila podeljena plaketa častnega krajana KS Prevoje. Gonilna sila pri gradnji nove trgovine sta bila Dušan Kosma-tin, ki ga je Mercator odlikoval z zlato značko in Filip Bevc. Izredno podporo so nudili tudi Sob Domžale, SKIS in SIS za preskrbo, za kar se jim uporabniki trgovine lepo zahvaljujejo. T. Homar Lep delovni dosežek v skupni akciji: Bravo, občani Hribarjeve ulice v Mengšu Kot že vsa leta, so krajani Hribarjeve ulice v Mengšu, tudi letos poskrbeli za urejen videz svojega okolja. Takoj spomladi so s pomočjo zbranih finančnih sredstev krajanov uredili in obnovili vsa igrala. Popolnoma na novo so izdelali ogrodje za gugalnice, vsa zvirala in mizo za namizni tenis pa prebarvali. Ker je ostalo še nekaj denarja, so se odločili, da nabavijo in postavijo tobogan, ki je sedaj v veliko veselje predvsem mlajšim otrokom. Poudariti je potrebno, da so prav pri nabavi tobogana pomagali Krajevna skupnost Mengeš in Ljubljanska banka — Banka Domžale, za kar jim gre posebna zahvala otrok širšega okolja, ki na otroškem igrišču najdejo varen prostor za sproščanje svoje igrivosti. Jože Mlakar Kako gradijo Fajfarjevo ulico: Mojstri pa taki... Fajfarjeva ulica je ena izmed ulic v Domžalah, pravzaprav v KS Jarše—Rodica. Tako kot KS so se tudi občani vključili v akcijo, da si jo uredijo, saj je bila doslej ena izmed redkih preostalih ulic, ki še niso bile asfaltirane. Skratka lotili so se dela, ko pa je do njega prišlo ... pa se je zgodilo marsikaj. Ljudje, živeči ob ulici so dobili priložnost, da vsak po svoji moči (ali nemoči) skušajo vplivati na to — kakšna bo cesta v končni izvedbi. Lotili so se dela in ko je bila stvar začeta so jo kljub temu, da gre praktično za ulico obrtnikov, zožili... Kdaj je treba pridobiti kak centimeter — četudi družbene zemlje? Ko je čas za to! Tedaj, ko je železo vroče. Pri gradnji in odločanju o cesti so bili mojstri, ki že dolgo časa vedrijo in oblačijo cestne odločitve. Ti možje so odločili — kot so odločili... Vsekakor za mnogo sporno ... Kako tudi ne, če se že itak ozka cesta še oži. Ni prvič, da pišem o teh »strokovnjakih«, ki mi gredo že rahlo na živce. Sprašujem se le, koliko časa jim bo družba še dovoljevala, da bodo v pomembnih in odgovornih stvareh »čarali« po svoje. Mislim, da je prav, da bi — ko cesta še ni asfaltirana, o delu teh mojstrov pogledali tudi pristojni za kontrolo odločitev. Sam sem bil v dobrih desetih minutah, kolikor sem se v prednovoletnem zbiranju oglasov zadrževal v Faj-farjevi ulici, trikrat soočen z absurdnostjo prometne rešitve in izvedbe ulice. Drugi se bodo s tem soočali vse življenje. Zakaj? Zato, ker... odgovoriti si boste znali sami...) M. Brojan Pridnost, prizadevnost, trud, volja, zagnanost, ljubezen do dela - i" zemlje... ŽNIDARJEVA DRUŽINA... Izpopolnjevanje rezervnih vojaških starešin:_ Obisk v inženirskem šolskem centru Karlovac Med tradicionalne oblike usposabljanja rezervnih vojaških starešin pa sodijo tudi redni obiski vojaških ustanov. Tokrat so bili domžalski »rezervisti« na obisku v inženirskem šolskem centru v Karlovcu, kjer usposabljajo mlade fante za delo v inženirskih enotah naše armade. V okviru centra, ki ima za seboj že bogato tradicijo, so visoka in srednja šola inženirije, šola rezervnih vojaških starešin pa tudi inženirske enote, kjer se za rokovanje z zahtevnimi napravami usposabljajo vojaki in bodoči komandirji oddelkov. Če že govorimo o tradiciji, je potrebno povedati, da se je prva generacija te šole usposobila za rušenje in postavljanje mostu preko reke Neretve med Narodnoosvobodilno borbo. Toda domžalski rezervni starešine so lahko ob obisku spoznali, da se tudi v tej šoli uspešno uveljavljajo nove metode. S sodobno elektronsko opremo opremljeni kabineti omogočajo sodoben pouk in usposabljanje no- vih rodov inženircev. Ti se ne učijo le rušenja cest, mostov in zgradb, temveč tudi postavljanja. Preneka-teri most in cesta v okolici Karlovca ima obeležje dela rok mladih vojakov. Tako so denimo letos zgradili 6 kilometrov dolgo cesto do vasi Perjasici. Sicer pa je za inženirce, kot soudeleženci strokovne ekskurzije lahko videli, najpomembnejši de-javnik čas. Pontonski most čez Kolpo, ki je tod široka okoli 90 metrov, so sposobni postaviti v borih 17 minutah. Po drugi strani pa je ta poklic tudi zelo nevaren, še posebej ko gre za ravnanje z eksplozivom. Inženirec mora biti izredno dobro usposobljen, kajti ko' v šali pravijo, lahko pogrešajo 1* trikrat: prvič, zadnjič in nikoli ve& Starešine centra, ki jih vodi polkovnik Josip Ignjac so Domžalča-nom pokazali veliko zanimivi!1 stvari, od specializiranih kabinetov do praktičnih vaj. *a mnoge rezervne starešine so bile še pose bej zanimive naprave in nove mine, ki jih v JLA že uporabljajo-Res pa je tudi to, da nas v prene-katerih državah po izpopolnjenosti opreme in sredstev močno prekašajo, toda, kot smo lahko slišali; se tudi v JLA morajo podrejati stvarnim možnostim, saj denarja za vse ni dovolj. Ob obisku v šolskem centru je domžalske starešine pozdravil tudi predsednik regijske konference ZRVS iz Karlovca Tomo Rašič, ogledali pa so si še spominski park na Petrovi gori, kjer je delovala med NOB partizanska bolnišnica Sašo Novak Obisk ZRVS Domžale na Petrovi gori. Za novoletne svečanosti — na mizo kakovostno pecivo ... Kaj bi se mučili in trudili s peko peciva za praznike, ki so pred nami. Kakovostno pecivo za praznike vam bodo v sedmih različicah spekli v boutique Jurček v Depali vasi ob magistralni cesti Lju-bljana-Celje. Mira Kolar, ki je lastnica in ustvarjalka te kakovostne slaščičarske ponudbe tačas pripravlja tele dobrote: smetanove piškote, orehove rogljičke, kokosove rogljičke, lešnikove piškote in poljubčke, linško pecivo, orehove kocke in polnjene kifeljčke. Tako vas v Depali vasi čaka najboljše od najboljšega. Za Novo leto vas pričakujejo osebno, sprejeli pa bodo tudi naročilo po tel.: 724-131. Seveda bodo te dobrote tudi novoletno zavili in dekorirali... Za obisk in nakup se priporočajo in pričakujejo vaš obisk. Voščijo vam srečno novo leto 1989, upajo pa, da vam bodo lahko osebno stisnili roko, ko boste ob obisku njihove izdelke lahko tudi poskusili. CVETK KSENIJA ILKos Trzinska 2 feLX23-218 Domžale V Krašnji odprta stalna razstava HUlTURfl IH HUlTURfiE PRIREDITVE Ob 20. letnici Mavrice Troje slovenskih peres Medklubska revija barvnih diapozitivov Ob koncu novembra je bila na krašenjski podružnični šoli v avli oziroma šolski dvoranici odprta stalna razstava, ki prikazuje življenje in delo treh krašnjan-skih rojakov, znanih tudi v širšem slovenskem kulturnem prostoru, in sicer Frana Maslja-Podlimbarskega, Jožeta Podmilšaka-Andrejčkovega Jožeta in Jožefa Burgerja. Razstavo so pripravili člani Kulturnega društva Franc Maselj-Podlimbarski, na čelu s predsednico Karlo Šinkovec, prireditev ob tej priložnosti pa je pripravila vodja podružnične šole Vera Beguš, vse skupaj pa se je odvijalo pod strokovnim vodstvom prof. Jara Dolarja, dolgoletnega ravnatelja NUK-a. Slovesnega odprtja se je udeležila vsa domžalska kulturna srenja, veliko pa je bilo tudi domačinov, ki so si z zadovoljstvom ogledali razstavo na stenah večnamenskega prostora. Pobudo za stalno ^razstavo Podlimbarskega, Podmilšaka in Burgerja je dalo domače Kulturno društvo, ki je nasploh eden izmed nosilcev dejavnosti v tej krajevni skupnosti:- Tehnično so izvedli vse sami, z Mitjo Begušem na čelu (vrednost del je 120 starih milijonov), prof. Jaro Dolar pa je izbral tiste pomembne odlomke iz življenja in dela teh treh domačinov, ki jih dovolj nazorno prikazujejo v pravi zgodovinski luči. Tako je pri Pod-limbarskem več poudarka pri zaplembi in obsodbi romana Gospodin Franjo, pri Podmil-šaku domačijskim povestim, prvič pa je nekoliko podrobneje predstavljen tudi Jožef Bur-ger, doslej komajda znan, čeprav je bil v svojem času nadvse pomemben pesnik in prevajalec popularnih povesti, pa tudi znan metelkovec, vsekakor pa mož peresa, ki je pustil nekaj sledi tudi za današnji čas. Kulturni spored ob odprtju razstave so izvajali Dekliški pevski zbor p. v. Mete Pichler domžalskega Kulturnega dru- štva, na citre je igrala Tanja Zaje z Vira, odlomke iz Gospodina Franja je brala Vanja Dragan, odlomek iz Podmilša-kovega spisa o cesarju Francu Jožefu v Krašnji sta odigrali Romana Močnik in Mojca Beguš, pri celotni organizaciji pa so poleg že omenjenih sodelovali še Marinka in Marjan Pr-vinšek, Erika Ribnikar, Boža Požar, Marinka Šimunič in Brane Močnik. Zanimivo je, da se je odprtja stalne razstave udeležila tudi nečakinja pisatelja Frana Maslja-Podlimbarskega Ana Močnik. Med govorniki je najprej spregovorila Vera Beguš o pomenu teh treh velikih domačinov, ki so vsak po «voje veliko prispevali k potrditvi slovenstva in nasploh boljšemu ovrednotenju domačih kulturnih dobrin. Na materni jezik smo bili vedno občutljivi, zato tudi drugače razumemo sedanja dogajanja v Sloveniji, v bistvu pa gre — žal — za podoben boj kot pred stoletjem. Prof. Jaro Dolar je vse tri pisatelje oz. pesnika uvrstil na vrednostno literarno lestvico ter odkril nekaj tančic z njihovega življenja in dela. Na koncu pa je spregovoril tudi predsednik sveta krajevne skupnosti Krašnja Peter Avbelj, ki se je razveselil dejstva, da je ljudem vedno več do kulturnih dobrin in da materialne ne prevladujejo več tako izrazito. Razstavljeno gradivo so pripravili strokovni delavci iz NUK-a, razstavljene knjige pa so posodili domžalska knjižnica, tov. Vreskova iz arhiva v Moravčah in Boža Požar iz Krašnje. Kulturno društvo pa naproša vse, ki bi še kaj imeli na svojih podstrešjih, naj pri-neso to v šolo. Odprtje se je končalo z Zdravljico, nasploh pa je popoldne izzvenelo v slovenskem narodnoprebudnem duhu, ki so ga narekovali vsi trije avtorji, pod okriljem napisa nad odrom: Slovenec sem, tako mi je mati djala! Vsekakor prijetna kulturna popestritev, za mlade in starejše pa nazorna stalna razstava, ki na kratko in nazorno seznani obiskovalca o treh velikih Krašnjanih. Krašnjani tudi drugače ne spijo. Ob novem letu pripravljajo sprevod dedka Mraza po svoji krajevni skupnosti (samo odrasli za otroke), po novem letu bo na sporedu srečanje s starejšimi občani, seveda združeno s kulturnim programom), šolsko in odraslo kulturno dr-štvo skupaj pripravljata Piko Nogavičko, Krajevna skupnost je pravkar izdala novo številko krajevnega časopisa Pod lipo, v načrtu pa imamo še veliko drugega. Tako živijo kljub odmaknjenosti dokaj bogato notranje življenje, kar potrjuje, da lepo nadaljujejo tradicijo svojih velikih mož. Ivan Sivec Fotokino klub Mavrica iz Radomelj je v okviru delovnega praznovanja svoje dvajsetletnice in pod pokroviteljstvom Zveze kulturnih organizacij Domžale pripravil v osnovni šoli Matija Blejca-Ma-tevža v Mengšu medklubsko revijo barvnih diapozitivov. Ob tej priložnosti je izšla tudi posebna številka Našega objektiva, glasila kluba, Šolsko kulturno društvo pa je pripravilo kulturni spored v obliki recitala in plesa. Mednarodni mojster fotografije Vlastja Simončič je podelil nagrade tistim, ki so posneli najboljše diapozitive. Da revija ni šla v prazno, govori tudi podatek, da je bila šolska avla nabito polna, tako domačih kot tudi tujih obiskovalcev, kajti sodelovalo je kar 18 klubov in 56 avtorjev s skupno 317 diapozitivi. Podobne revije barvnih diapozitivov prirejajo po Sloveniji seveda večkrat, v Mengšu pa je bilo to prvič. Na natečaj je pri- spelo ogromno število diapozitivov in to zelo kvalitetnih. Posebna komisija, ki ji je predsedoval Vlastja Simončič, tesno 1^ Podeljevanje priznanj na reviji barvnih diapozitivov v Mengšu. pa so sodelovali tudi znani Ma-vričani s predsednikom kluba Janezom Kosmačem na čelu in Tonetom Mullerjem ter fotografom Slavkom Majheničem, je imela kar veliko dela, da je na koncu izbrala 16 nagrajenih diapozitivov, tistih, ki so močno izstopali iz povprečja, na reviji pa je zraven prikazala še 120 drugih uspešnih diapozitivov. Žirija je podelila eno prvo, dve drugi in tri tretje nagrade, med katerimi ni nobenega domačega avtorja; pač pa so dobili priznanja iz naše občine trije avtorji in sicer Rado Zaje za Kresno noč, Janko Kosmač ml. za* Zeleni pekel IV, Marjeta Ce-rar za Matterhorn 4 in Mojca Iglic za diapozitiv Zastor. Po strokovni obrazložitvi Vlastje Simončiča sta priznanja podelila predsednik ZKO Slavko Pišek in tajnik ZKO Tomaž Bole. Medklubska revija barvnih diapozitivov je v Mengšu izredno uspela, kar priča, da bi se moral Fotokino klub Mavrica še odzvati takšnim izzivom, sicer pa pripravlja Mavrica ob svoji dvajsetletnici, ki jo praznuje v januarju, še več prireditev, v svoje vrste pa vabi tudi vse tiste, ki bi radi ujeli skozi tretje oko v..j posebno privlačnega, vreanega, da ostane na diapozitivu, fotografskem papirju ali na celuloidnem traku. Fotokino zveza Slovenije, ZKO Domžale, ZOTK Domžale in Mavrica Radomlje pa so dokazali, da se da tudi z majhnimi stroški pripraviti prijeten večer. Ta v Mengšu je takšen prav gotovo bil! I. Sivec Velik likovni dogodek našega mesta: Samostojna razstava Štefke Košir - Petriceve Bogat kiparski opus, ki kaže na vsebinske in slogovne prelomnice likovnega dela avtoriceje razstavila pred dnevi v Likovnem razstavišču Domžale. Kiparstvo Štefke Košir-Petrić v glini, mavcu, bronu in lesu skriva v sebi elemente tiste likovno-razvojne logike, ki jo lahko opazujemo pri zorenju nemajhnega števila umetnikov. Njeni prvi Kiparski koraki, ki se vežejo na naravi zvesto upodabljanje človeške figure, se kmalu usmerijo od povsem realističnega na mnogo bolj osebno gledanje na kiparski predmet. Le-tega v tej razvojni fazi predstavlja predvsem ženski portret. Nekdanjemu, kar haprično doslednemu modeliranju figure se kiparka kmalu izogne s pomočjo svobodnejšega komponiranja delov telesa, z vnašanjem večje dinamike v iluzijo njihovega gibanja, z oživljanjem fiziognomije obraza itd. Že v drugem krogu portretov dobijo bolj ali manj ostro poudarjene poteze in deli obraza mehkejše oblike, okrepi se plastičnost form, svobodnejše, manj zglajeno modeliranje portre-tnih površin prikliče na obraze živahnejšo igro svetlobe in senc. Vse očitnejši odmik od realističnega pojmovanja figure vodi do večje poenostavitve oblik in do dosledne prevlade plastičnega v kiparskem delu. Portret se umakne celoviti predstavitvi človeškega telesa ... Vse podrobnosti izginejo, figure so predsta- vljene kot skupnost med seboj trdno zraščenih volumnov. Telesa, ki se na koncu zgostijo v elegantno oblikovane in strnjene plastične gmote, je mogoče ločiti le po spolu, po značilnih oblikah gibanja in če jih je več, po njihovih medsebojnih razmerjih. Čistost oblik doseže svoj vrh v Stoječi figuri, ki razen svoje poudarjeno vertikalne gmote telesa in poenostavljene obrisne linije ne vsebuje ničesar, na kar bi se lahko pri njeni identifikaciji oprli. Kljub svoji skromni formalni govorici ali morda prav zaradi nje deluje monumentalno in predstavlja eno likovno najbolj dognanih del v avtoričnem ki-parkinem opisu. Tako kot portretov in celovitih človeških figur se je umetnica lotila oblikovanja rastlinskega sveta. Vendar ti motivi iz narave niso vezani na to ali ono izbrano realistično predlogo, so zopet plod teženj v iskanju čim bolj plastičnih oblik v svetu rastlin. Zato njeni rastlinski sestavi niso skupek razdrobljenih bioloških form, temveč sklenjene plastične oblike, ki spominjajo na gobe, grme, drevesa, na cvetlične šopke itd. V njih se skriva več fantastičnih kot realističnih sestavin, podobnih flori nekega domišljijskega planeta. Ta vtis fantastičnosti ima svoj izvor ne samo v poudarjanju voluminoznosti določenega motiva, temveč tudi v izgrajevanju prostorskih elementov v kompoziciji kiparskega dela. Oblikovanje prostora ima namreč pomembno vlogo v umetničinem kiparskem snovanju. Sklenjene ploskve rastlinskih listov in plodov skušajo zajeti kar največ obdajajo-čega ambienta, odmaknjene od običajnega izkustva. Prav to daje tem malim plastikam iz terakote posebno privlačnost, občutek trdnosti in strnjene telesnosti. To so besede umetnostnega zgodovinarja dr. Cene- Akademska slikarka Štefka Košir-Petrić ob razstavi v Domžalah. ta Avguština, ki jih je v predgovoru posebej za to priložnost izdatega kataloga namenil umetnici, akademski kiparki Štefki Košir-Petrić. Na otvoritvi razstave pa je spregovoril tudi dr. Miroslav Stiplovšek, predsednik Kulturne skupnosti Domžale. Podčrtal je dejstvo, da gre z razstavo za pomembno prelomnico v avtoričinem delu, enako, kot je bila pomemben mejnik tudi prva samostojna razstava 1981 v Kranju. Sledilo ji je še sedem razstav skupaj s soprogom akademskim slikarjem Mari-jem Petrićem. V zadnjih treh letih se je redno predstavljala tudi na kolektivnih razstavah likovnic ob 8. marcu v Domžalah. Posebej naj omenimo tudi javne postavitve njenih skulptur, doprsnih kipov narodnih herojev Matije Blejca v Mengšu in Franca Bukovca na Količe-vem ter robota na prostoru Forma vive pri Galeriji Vere Terstenjak v Domžalah. Leta 1987 ji je Kulturna skupnost Domžale s srebrno Kersnikovo plaketo izrazila visoko priznanje za njeno umetniško ustvarjalnost, ki jo na današnji razstavi prikazuje nad 30 plastik in drugih del, ki pa so lahko samo izbor iz njenega bogatega opusa. K uspehu razstave ji z najboljšimi željami za plodno delo tudi v prihodnje čestitamo tudi v uredništvu Občinskega poročevalca. Brojan Vrhpolje pri Moravčah: Cicibani so postali pionirji? Vsako leto, ko praznujemo rojstvo naše socialistične federativne republike Jugoslavije, doživljajo naši cicibani najsvečanejše trenutke, ko postanejo pionirji. Na podružnični šoli na Vrhpolju so v dneh pred praznikom starejši pionirji sprejeli v svoje vrste nove člane. Sprejem je bil zelo svečan, obogaten s kulturnim programom v katerem so nastopili s petjem in deklamacijami pionirji: drugega, tretjega in četrtega razreda, tamburaški orkester KUD Vrhpolje, na citre pa je igrala domačinka Ema CERAR. Poleg učiteljev so temu dogodku prisostvovali tudi starši, predstavniki družbenega življenja krajevne skupnosti. Letos je bilo v pionirsko organizacijo sprejetih le pet cicibanov. Vsi so dobili pionirsko izkaznico, značko, ruto in kapo. To je najlepše in najsrečnejše doživetje. Intimno in svečano vzdušje ob sprejemu gotovo pripomore, da otrok vsrka ta doživetja globoko vase. Ob tem se oblikujejo čustva navezanosti na svoje ljudi, na družino, na šolski kolektiv. Jože Novak TOSAMA Novoletni intervju med domžalskimi občani Dnevi v decembru, zlasti tisti pred novim letom, so polni nekakšne napetosti, ki se še stopnjuje, bolj ko se približujemo prelomnemu datumu. S fotografom sva se v takem decembrskem dopoldnevu podala po domžalskih ulicah, pocukala za rokav tega in onega, skušala izvedeti od občanov, kako so preživeli staro leto. Kaj si obetajo od novega, kje bodo preživeli silvestrovo in podobno. Tole sva nabra\a v delu »na terenu«. Govorijo torej občani: Borut Kranjc, kolporter Mladine v Domžalah: Glede na žalostno leto, ki je mimo in na dogodke okrog slovenske pomladi, bi težko predvidevali, da bo novo leto še slabše. Želim in pričakujem, da bi demokratizacija vidneje prodrla v našo državo, da bi jo vnesli v naše razmere v večji meri... mir, razumevanje, predvsem pa ljubo zdravje. Drugega si pameten človek ne more želeti, saj ni nič bolj pomembnega. Je tako? Janez Jenko, upokojenec: Jaz sem star že 92 let, pa sem zadnjič doživel neverjeten kompliment, ko me je nekdo vprašal,ali sem že upokojen. Kar zadeva naš položaj, bi pa rad vedel,ali smo Slovenci suvereni ali nismo; eni namreč trdijo eno, drugi drugo. Ali smo suvereni, ali šele bomo. Upam, da bom suverenost — če še nismo — vendarle dočakal... Anton Preskar, gradbeni inženir: Poglejte, živimo pestro, razgibano, živahno, vendarle naporno življenje. Mnogo ciljev smo si postavili in srčno želim, da bi jih uresničili in ob stabilnejših pogojih gospodarjenja, predvsem pa seveda ob manjši inflaciji. Zanjo pa pravijo, da bo menda spet troštevilčna .. . Minka Ačkovič, gospodinja: Za človeka, ki živi navadno življenje-novo leto ni velik oz. dramatičen dogodek. Midva z možem ga bova praznovala kar doma, prišli bodo otroci in vnuki, pa bo lepo. Upam, da bo mir, in želim lepše čase, kot jih doživljamo sedaj. Anton cevka, upokojenec: Glede na to, kako se mi razkriva pogled na življenje, želim Boris Kankaraš, miličnik pm Domžale: V službenem smislu želim in pričakujem od občanov več odgovornosti tako doma ali v službi, na cesti ali kje drugje. Neodgovornost in neuvideva-nje kam brezbrižnost vse vodi, je vzrok mnogim težkim posledicam. Zasebno si želim predvsem zdravja. Glede praznovanja pa sploh ne vem: morda bom na silvestrovo celo v službi.. . vanda Ručman, poslovodja v Mladinski knjigi: Samo eno željo imam za novo leto in ta je, da bi delavke v domžalski poslovalnici MK dobile nove prostore. Delovni pogoji v dosedanjih prostorih so popolnoma nemogoči. Tudi bolna bi hodila delat, samo da bi MK v Domžalah gradila nove prostore. Upam, srčno upam, da bodo na občini v Domžalah pokazali razumevanje za naše probleme. Friderik Majhenič, učitelj: Vsako novo leto prinaša veliko pričakovanj, ki pa se praviloma žal ne uresničijo in ostanejo le pričakovanja. Iz tega izhaja, da je trapasto od prihodnosti preveč pričakovati. Želim si le preprosto to, da bi bilo novo leto vsaj takšno, kot je bilo letošnje. Seveda pa je želja za trdnim zdravjem — železen repertoar naših novoletnih želja. Vinko Bolka, komercialist: Bodimo bolj na tleh, pa ne pričakujmo veliko ali preveč. Je bolj normalno in tudi bolj človeško je. Novo leto bom pričakal v krogu svoje družine. V prihodnje upam, da mi bo tudi naprej uspevalo uresničevati delovne naloge, dosegati plan. Doslej mi je, vsaj v glavnem. Sicer pa je sedaj pozimi za naše izdelke (Helios!!) precej manj zanimanja. Svojim sovaščanom želim srečno novo leto. dem standard strahotno upadel. Mesnice so skoraj prazne, čeprav za preskrbo ne moremo reči, da je slaba. Količinsko prodamo veliko manj, kot pa smo včasih. V službi si želim zadovoljne stranke, ki bodo dobro postrežene. Praznoval bom verjetno doma. Jože Učakar, kurir: Nad letom, ki je minilo, se prav v ničemer ne pritožujem. Želim si le zdravja in razumevanja med sodelavci, nekaj manj živčnosti. Zdi se mi,, da živi-mop prav ob sedeno hitro življenje, to pa nas ubija. Želim si mirnega življenja in vsaj tako leto, kot je bilo minulo. Bernarda Kuhar, ekonomist: Od novega leta pričakujem zdravja v družini, v službi pa razumevanje. Predvsem bi želela, da se umirijo cene in da se izboljšajo pogoji za normalno preživetje ljudi. Čas bi že bil, za enkrat iziđemo iz krize, saj brezumje cen vse bolj podira tudi optimizem v ljudeh. Žal pa je tako, da sploh ne vemo, ali smo že bili na nižji točki ali ta šele pride. Garancije, da bo odslej bolje, žal nihče ne da. Bojan Repovz, gostilničar: Čudni časi so nastopili. Delo v gostinstvu je vse težje, cene nezadržno rastejo. To se bo poznalo v kvaliteti ponudbe, ki bo zagotovo padla in bo tudi v Minuti težko zdržati. Ni pa to razlog, da ne bi želel in načrtoval razširitve dejavnosti lokala. Če bom uspel, bomo pa videli. Strankam Minute želim vse dobro v letu, ki prihaja ... Angel Petrovski, upokojenec: Staro leto sem preživel kot mi je dovoljeval moj financ minister. Jaz se nad svojim življenjem ne pritožujem, mladi pa lahko plešejo tudi v nekoliko slabših časih. Nič se ne bo spremenilo, če bodo cene be-zljale, plače in penzije pa bodo capljale zadaj. Vse to ne rešuje, reši nas samo dejanska stabilizacija gospodarstva in dinarja. Sicer, pa: v vsem povojnem času še nobene reforme nismo uresničili, sedaj pa naj bi kar naenkrat uresničili kar tri. .. KI L P sr Ignac Vrhovnik, pečar: Kar zadeva mene samega, sem bolj slabega zdravja, tako, da ne morem več delati v svojem pečarskem poklicu. Bolezen me zdeluje že dalj časa, tako da si tudi od vsega najbolj želim zdravja, enako seveda tudi svoji družini. V Energoinvestu, kjer delam, se dobro poberemo. Odnosi so kar v redu. Da bo le tako, kot je bilo doslej. Leopold Belinger, upokojenec: Minulo leto nisem preživel preveč dobro, upam, da bo prihodnje leto kaj boljše. Imel sem nekaj težav z zdravjem, tako da si srčno želim vsaj to življenjsko dobrino v večji meri. Sem pa preživel v letu, ki se izteka nekaj lepih trenutkov, kakršen je bil tudi pred nedavnim, ko se je poročil moj vnuk Mitja. Upam, da bo lepših trenutkov tudi v prihodnjem letu nekaj. stane Habe, glasbenik: Zame se življenje ni nič spremenilo: živim kot sem vedno (z glasbo!!) še naprej. Nič se nisem umiril, dela mi ne manjka, saj imamo kar naprej še in še načrtov. Leto, ki je minilo ni bilo najboljše, saj sem imel v januarju težave z zdravjem, marca z nogo, tako da je potekel kar lep kos leta, da sem spravil zdravje na zeleno vejo. Zdravje in še enkrat zdravje želim vsem ... Ivan Debevc, modni kreator, krojaški mojster: Vse svoje ustvarjalne moči vlagam v delo in z veseljem lahko pogledam nazaj na leto, ki je mimo, saj mi je prineslo dokaj dobre delovne rezultate. Pripravil sem modne revije v Mengšu, Titovem Velenju, na Izlakah ter dve v Festivalni dvorani; eno za Center za kulturo mladih, drugo pa za Kompas. Uspele so, to mi daje veliko zadovoljstvo in vzpodbudo za naprej. Zanimanje za modo med mladimi ne ponehuje, zanimiva in modna ostajajo mini krila. Za prihodnje leto si želim vsaj takega počutja, ustvarjalne moči in delovnih uspehov, kakor letos, saj želim tudi v prihodnje uresničevati svoje zamisli tako, kot doslej. Miro Cotman, mesar: Ko takole gledam svoje nekdanje stranke, vidim, da je Iju- Kosta Bizjak, general JLA v pokoju: Zame je bilo to zelo aktivno leto, sestankov še in še, celo preveč bi dejal. Kot, da je vse v sestankih. Zdi se mi, da jih je bilo še več, kot tedaj, ko sem bil še aktiven. Vesel pa sem, da se vsaj na Strelski zvezi Slovenije, katere predsednik sem, ne gremo se-stankarije za vsako ceno. Imamo dobre fante in dekleta, ki z delom pokažejo, kaj znajo. To me opogumlja. Sicer pa si želim samo zdravja ... Koti Piskar, zasebna obrtnica: Leto sem preživela delovno, pestro, živahno. Bilo je leto zdravja in razumevanja, vsaj takega sem ga jaz doživela. Kot pa se sicer življenje kaže, bi morali ljudje med sabo pokazati več razumevanja, negovati lepše medčloveške odnose in spoštovanje. To nam na splošno manjka. To so moje želje in čestitke ob novem letu ... Stane Grozdnik, kuhar: Bilo je veselo, zanimivo, lu-štno, dela dost, razgibano, pestro, zabavno, ni bilo naporno, delat je treba ..: Ogrinc, tajnik tajevne skupnosti: Tisto, kar v Mengšu, kjer de-'"i pogrešam, bom strnil v en *n dovolj pomenski stavek: rav bi bilo, da bi v Mengšu Ni pohvaliti in nagraditi prave rsdne stvari, hkrati pa, da bi P in hoteli ožigosati tisto, *r ni vredno. V* tem je bistvo vsega in tudi !nelj mojega počutja. 'fln Petek, komunalni ikasant: Letos sem preživel delovno, Pogonu sem od jutra do ve-9i*a. Le ob nedeljah smo lraj«. To je težka služba, ljudje * mnogokrat znašajo nad na-' 1 mi pa nismo krivi za stanje, %šno je . .. Mnogo je pri-'°rnb, mi pa nimamo nobene- vpliva na napake in spodrsne različnih družbenih služb ;aterim niti ne pripadamo. Standard ljudem zelo pada, 0 videvam na vsakem koraku. se draži, tako da marsikje j"o težko plačajo komunalne 'ajatve. Sicer pa bom povedal ^rno resnico: Ljudje s trideseti milijoni pokojnine lažje platjo, kot tisti s sto in sto milijo-}' plače. Vsem svojim strankam Hm srečno novo leto in lepo, •loveško sodelovanje. 'Vanka Boljka, upokojenka: Leto, ki je mimo, sem prežita zelo dobro, žal je le mož 'olan. V bistvu nam ni nič hu-"ega, da bi bilo tako tudi vna-Fej. Sicer živim bolj enolično življenje. Želim si le, da bi duh slovenstva oživljal malo hitreje. I zadnjem času gibanje za demokratizacijo sicer poteka, ^ndar smo v velikem zaostan-i. i škoda, da se ni gibanje prišlo že prej. Upam na najboljše P veri, da bo leto mimo in nam H bo prineslo nič slabega. Si-^6r pa sem pristaš prepričanja, l"a je treba najti veselje tudi v |skromnosti, treba je biti zadovoljen z malim. Katarina Žibert, poslovodja v trgovini: V našem kolektivu SP Pre-serje je zaposleno 10 delavcev, ki se med sabo kar dobro razumemo. Naša mesečna realizacija v prodaji znaša skoraj 3 milijarde in pol, kar gotovo ni lahko doseči. Lepe odnose v kolektivu želim ohraniti tudi vnaprej, seveda pa si zdravja in razumevanja želim tudi v družini. Dora Rihtar, farmacevtski tehnik: Poglejte, celo leto poteka v enem samem povečevanju življenjskih stroškov in posledično v prilagajanju pokojnin večjim stroškom. Tako vsi upokojenci živimo od ene povišice do druge. Upokojena sem dve leti in štiri mesece, prej pa sem delala 24 let v Leku. Časa imam dovolj, naposled delam tisto, za kar nisem imela časa vse življenje — ukvarjam se z različnimi ročnimi deli, rešujem križanke, gledam TV in podobno . . Ciril Stebal, laborant: Živim v Radomljah, Triglavska 2 in imam veliko veselje z različnimi hobiji. Ukvarjam se z nabavo, kuhanjem, s kolesarstvom, glavni konjiček pa mi je nogomet, kjer se ukvarjam z dejavnostjo navijanja. Navijam za Radomlje, Stol, Domžale, zanimam se za prvo ligo in vse živo. Sicer pa si želim le mir brez vojske . .. ¥ -V- ¥ ¥ ¥ Napravimo, kar je odvisno od nas: — da bi bilo boljše, kot je bilo staro; — da bi uspešno zmogli napore, ki nam jih prinaša življenje — da bi nas tudi majhne radosti osrečevale in zbliževale; — da bi bila tvornost enaka: naj sije sonce, rosi dež ali pada sneg; da bi nam otroci zdravo in veselo rasli, — da bi nas slaba volja nikoli ne zapeljala v odnosih do sočloveka; — da bi bila ljubezen in sožitje v našem domu Kaj si želim ob novem letu? Za novo leto si želim nove vezi za smuči, nove pancerje in smučarske hlače, ker so mi stare premajhne. Simon Smrkolj, 3. A OŠ Šlandrove brigade Želim si sladkarije, puščico in da ne bi bilo vojne. Irenca Smrkolj, 2. A OŠ Šlandrove brigade Jaz si želim igro Monopoli, da bi bil mir na celem svetu in da se ne bi prepirali! Vesna Čuliberk 3. C OŠ Šlandrove brigade Za novo leto si ne želim nič posebnega. Želim si, da bi dobila računalnik in punčko na daljinsko upravljanje. Vanesa Kosanovič 3. B OŠ Šlandrove brigade Želim si Barbiko in da bi bila odlična v šoli. Bojana Gomboc 3. B OŠ Šlandrove brigade Za Novo leto si želim: knjigo in katerokoli igrico. V prihodnjem letu si želim spominsko knjigo. Simona Gomboc 3. B OŠ Šlandrove brigade Za Novo leto si želim: sladkarije, mehkega medvedka, bazen za Barbike, nove Jolly bar- vice, en čokoladen jajček, pižamo. V letu 1989 pa si želim: veliko uspeha, da ne bi bilo vojne. Tanja Medved 3. C OŠ Šlandrove brigade Želim si več petič in sladkarije. Želim si tudi, da se ne bi s prijateljicami kregale. Želim si, da bi šli v Avstrijo in Italijo kakor prejšnje leto. Ana Milevoj 3. C OŠ Šlandrove brigade Jaz si želim: novo puščico, stanovanje za Barbiko, nahrbtnik za v šolo, sladkarije, same petice in mir na svetu. Petra Kovač 3. C OŠ Šlandrove brigade ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ * ★ ★ ★ * ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ v napredek domlale h. trgovsko gostinska DO NAPREDEK n. sol. o. domžale y Napredek za svoje kupce v decembru V mesecu decembru so v Veleblagovnici Napredka poskrbeli za izjemno dobro založenost. Na vseh oddelkih boste lahko kupili blago po ugodnih kreditnih pogojih. Poseben popust — 25 odstotkov — priznavamo pri nakupu z gotovino za vse vrste koles. Ta ponudba s prodaji koles velja do konca leta. V vseh naših SAMOPOSTREŽNIH in KLASIČNIH PRODAJALNAH poteka akcijska prodaja nekaterih živil in pijač, cenejših, kar do 30 odstotkov. Ugodne cene veljajo do razprodaje zalog, oziroma do konca meseca decembra. Seznami izdelkov, ki so cenejši, so objavljeni v vseh prodjalnah. PRODAJA NOVOLETNIH SMREČIC IN JELK Prodaja novoletnih smrečic in jelk bo kot vedno organizirana v poslovni enoti KURIVO in poslovni enoti Cvetličarne v VB. Nakup je možen od 20. 12. 1988 dalje. POSODA LAGOSTINA JE SPET NA VOLJO ... Na oddelku gospodinjskih potrebščin v Veleblagovnici po dolgem času ponovno založeni z nerjavečo posodo LAGOSTINA. Kupce vabijo. DEŽURNE TRGOVINE V DECEMBRU Delovni čas je v mesecu decembru v Veleblagovnici Napredka spremenjen tako, da je ob sobotah trgovina odprta do 19. ure. Dežurna trgovina je v mesecu decembru SP Bistrica Radolje, ki je ob sobotah odprta prav tako do 19. ure. Veleblagovnica bo po novoletnih praznikih zaprta zaradi inventure in sicer v sredo, 4.1.1989 in v četrtek, 5.1.1989 do 12. ure. TGDO Napredek vabi: Pridite pod Slamnik! Restavracija SLAMNIK se s kakovostjo trudi, da spet pridobi goste... PONOVNO JE ODPRTA RESTAVRACIJA SLAMNIK. OB SOBOTAH SO POSKRBELI POLEG DOBRE HRANE IN PIJAČE TUDI ZA PLES OB ŽIVI GLASBI. ORGANIZIRALI BODO TUDI SILVESTROVANJE. PRIJAVE SPREJEMAJO NA TEL: 721-531 int. 265 ALI V SAMI RESTAVRACIJI. POHITITE S PRIJAVAMI, KER JE ŠTEVILO SEDEŽEV OMEJENO. Prijetno boste lahko silvestrovali v Slamniku in plešoč pričakali novo leto. Nova prodajalna za pizzerijo Pipca: Po jeans — k Maximu V domžalskem SPB-1 — za pizzerijo Pipca — je Srečo Oblak pred nedavnim odprl lokal — prodajalno oblačil in konfekcije iz jeansa. Na policah lepo urejene prodajalne je moč najti najrazličnejše izdelke iz modne modre tkanine pa tudi iz temomaterialov. V tej "sicer majhni, pa dobro založeni prodajalni, kjer smo bili priča nakupa podložene bunde za 190.000 din, se je moč za nevelike vsote lepo, modno obleči. Srečo Oblak, doma sicer v Kranju, ima trgovinico odprto vsak dan od 12.—19. ure, v sredo in petek od 10.—19. ure, ob sobotah pa od 9.—12. ure. »KMETIJSKI PRIDELKI« LOŽARJEVI IZ ŠTUDE VOŠČIJO V centru Domžal že 4 leta skušamo oskrbeti svoje stranke z zelenjavo, sadjem in povrtnino, katero v veliki mero pridelujemo tudi sami doma na naravni način na lastnih kmetijskih površinah. Skozi ta prizadevanja vas skušamo tudi kakovostno postreči. Stranke, ki nas obiskujejo bodo soglašale, da skrbimo za zdravo slovensko zelenjavo. Svojim strankam in vsem občanom, ki nas obiskujejo iskreno voščimo vse dobro v novem letu 1989 ter se seveda tudi v naprej priporočamo za obisk. Družina Ložar Kmetijski pridelki — da bi bili z razumon*. čustvi, srcem na pravem mestu tudi mir, sožitje, sreča! DRUŠTVO UPOKOJENCEV LUKOVICA Upokojenci črnega grabna, pozor! Društvo upokojencev Lukovica sporoča svojim članom, da bomo članarino pobirali za leto 1989 na običajnih mestih in obenem vpisovali nove člane. 15.1.1989 LUKOVICA od 8.-10. ure (pisarna društva upokojencev) 15.1.1989 PREVOJE od 8.-10. ure 22.1.1989 BLAGOVICA od 9.-11. ure (gostilna »Žohar«) 22.1.1989 KRAŠNAJ od 11.-12. ure V letu 1989 bomo imeli uradne ure vsak četrtek od 15.—17. ure Novo leto 1989 V prednovoletnih dneh obiščite v Domžalah novoletni sejem, oglejte si praznične povorke in druge novoletne prireditve. Srečno novo leto vam želi Turistično društvo Domžale. Očinski poročevalec stran n Dober dan, občan Frančiška Vidic Ko sem jo obiskal, je sedela na klopi za pečjo v kmečki hiši, opirala se je na svojo palico in prijazno pozdravila. Človek ji ne bi prisodil oseminosemdeset let, tej prijazni Žerinkovčevi mami Frančiški VIDIC iz Katarije (Crmače) v krajevni skupnosti Velika vas — Dešen. Naprej je potožila: »Pa ravno danes se malo slabo počutim, veste malo mi že peša spomin in bolijo me noge.« Na zastavljena vprašanja je odgovarjala počasi, včasih ji je na pomoč priskočila njena hčerka Slavka. In kakšno je bilo njeno življenje? Trdo, kot večina življenja preprostih ljudi. Težave pa človek lažje, prenaša, če ima ob sebi nekoga, na katerega se lahko opre. In Frančiška je imela ob sebi moža Franceta, za katerega še danes, že več let po njegovi smrti zasanjano pravi: »Da, rada sem ga imela, srečna sem bila z njim. Mož je delal doma na mali kmetiji, »ti-šlaril« — skratka znal je narediti vse za dom in sosede.« Ona pa je gospodinjila, vzgajala 11 otrok — pet sinov in šest hčera in delala na njivi. »Naša hrana so bili žganci in krompir, le ob velikih praznikih smo si privoščili meso in kruh.« Danes živi pri hčerki Slavici, ki za njo vzorno skrbi. 70 odstotni invalid je s skromno invalidnino z dodatkom, pa tudi članica društva upokojencev Moravče. Ostali so ji lepi spomini na »zlato poroko« katero sta sklenila pred matičarjem na občini Domžale. Le dobre štiri mesece po poroki, je mož umrl. Ostala je sama pri hčerki Slavki. Odpovedale so ji noge, brez palice žal ne more nikamor, pa tudi tujo pomoč potrebuje. Zadnje čase ima glavobole. Srečna je, ko jo obiščejo njeni otroci. Otroci so bili vseskozi pridni, pozorni in delavni. »Vsi me radi obiskujejo, pozorni so do mene, veste zavoljo tega sem najbolj srečna. Med drugo vojno je naša družina prestala veliko gorja, vsakodnevno so bile hajke okupatorjevih vojakov, strah, ropanje, požiganje vasi in izseljevanje. Aretacija moža Franceta v letu 1943 v zloglasno taborišče Dachau nas je zelo prizadela. Sin France se je nahajal v partizanih, ostali člani družine pa so delali kot terenci. Meseca aprila 1944. leta sem obiskala moža v Nemčiji, tedaj je delal na kmetiji pri nemški družini. Srčno sem želela, da bi moža dobila nazaj domov. Uresničila se mi je: »S posredovanjem nemške družine pri tamkajšnjem županu in s prisego-moža, da se bo vrnil, ko bo izkoristil dopust, sva se odpeljala domov. Ko je mož dopust izkoristil, se ni vrnil v Nemčijo, pač pa ostal doma — delal za partizane, moral se je skrivati pred okupatorjevimi zasledovalci.« Požig domačij na Grmačah »Sredi meseca avgusta 1944. leta so pobesneli Nemci požga- li sedem domačij na Grmačah, med temi tudi našo hišo, pred tem pa oropali, kar so dobili v roke. Ker smo bili brez strehe nad glavami, smo se skrivali po bližnjih gozdovih, nato pa našli zasilno bivališče Okolnovo hišo na Kovačiji. V hišo se je naselil tudi štab in ranjeni partizani. Skuhala sem jim lipov čaj in krompir, saj drugega ni bilo pri rokah. Dobro se še spominjam ranjenega borca, ki je ležal pri peči in prosil za kislo zelje. Zasmilil se mi je, izpolnila sem njegovo željo — pred smrtjo. Ob zadnji nemški hajki na območju Moravske doline v mesecu decembru 1944. leta^ pa se je Frančiška spominjala" »Usodnega dne 29. decembra 1944. leta v jutranjih urah, so sovražnikove enote od vseh strani obkolile Moravsko doli- Predstavljamo nove knjige: no. Pravočasno smo se zatekli v naravno jamo v Rebru nad Lazami in čakali, kaj bo. Naša 12 članska družina, je preživela tri dni in noči v zasilnem skrivališču — dokler se ni sovražnikova soldatelska umaknila. Morate si misliti, koliko strahu, mraza, želje in lakote smo doživeli. Pa vendar vztrajali smo, do zadnjega. Pripominjam, da nas kljub zapadlemu snegu okupatorjevi vojaki s policijskimi psi niso odkrili. Tako smo vsi skupaj srečno preživeli novo leto 1945, v začasnem skrivališču. Po končani hajki smo se vrnili na Kovačijo, se občasno vračali na požgano domačijo Drmača vse do konca vojne.« »Kaj hočete, nisem več mlada.« In tudi ne toliko stara, da ne bi dočakala devedeset let. Tedaj pa spet nasvidenje Frančiška! »Dajva, mama Žerinkov-čeva, pritisniva do 90 let in čez.« Želeli bi ji vsi skupaj, da bi zdrava in srečna priveslala do tega magičnega 90. leta. Jože Novak Novo na knjižni polici Pred dnevi sta v založbi Borec v Ljubljani izšli dve novi zanimivi knjigi, ki vam jih predstavljamo danes. Gre za knjigo etnologa ZMAGA ŠMITKA - POTI DO OBZORJA ter za knjigo JANEZA KAJZERJA »MACESEN« Poti do obzorja Knjiga Zmaga Šmitka, strokovnjaka za neevropsko etnologijo pomeni vsebinsko dopolnjevanje avtorjeve že izdane knjige Klic daljnih svetov, iz leta 1986. Nova Šmitkova knjiga prinaša vsebinsko razširjanje temeljnih osnov vedenja in sicer take razširjanje vedenja, ki ima temelj na avtentičnih pričevanjih slovenskih nekdanjih in še živečih popotnikov. Nekakšna antologija potopisov Slovencev, ki jih je pot zanesla izven evropskih koordinat je bogata pahljača opazovanja, dogodkov, spominov in podatkov, ki zaokrožijo podobo o svetovih, kakršnih ni moč zaznati v večini zakovano-sti na enem mestu. Širina našega posega v beli svet preseneča. To nam zmanjšuje včasih preveliko mero občutka slovenske manjvrednosti, ki je največkrat pogojevana zgolj in velikosti do-movinice, ki ji pripadamo. Sicer pa kot izhaja iz vsega, kar knjiga prinaša — Slovenci smo živahen, ambiciozen, v svet odprt narod. Če smo ob tem spoznanju dobili že množico etnografskih, socioloških in drugih podatkov o belem svetu — tedaj je avtor svoj namen vsekakor dosegel — in presegel... Macesen Janez Kajzer, ki nam je omogočil že marsikak pogled na čase, ki so nepreklicno mimo, nam je z močjo umetniško zasnovane besede podal še romasiran pogled na življenje umetnika — slikarja Ivana Groharja. Roman o Ivanu Groharju ni navaden poskus zaobseči človekovo — posameznikovo usodo v tekst romana. Takšnih poskusov, ki so jih v preteklosti dodajali za dramaturško zgradbo tekstov sicer nujne elemente, vendar pa niso bili resnično doživeti, smo v Sloveniji zasledili že mnogo. Kajzerjev roman o Groharju pa je čisto drugačne narave, saj gre za dovršeno, popolnoma avtentično ponazoritev življenja umetnika. Da je to dosegel, pa je bilo potrebno dolgotrajno in naporno zbiranje najraz-novrstnejših podatkov, ki so bili vsak zase funkcionalno vključeni v koncept romana. Zahvaljujoč njim je roman verodostojna podoba Groharjevega dela, oris časov, ko je živel, ljudi in družbenega konteksta. Imenitno literarno dejanje veščega avtorja dopolnjuje preslikave Groharjevih izvirnih podob, tako da je bralec vpeljan tudi v svet motivov, barv in umetniškega slikarjevega pristopa k temam, ki jih obravnava. Cena prve knjige je 30.000 din, druge 50.000 dobite pa jih lahko v vseh knjigarnah ali pa naročite pri Založbi Borec, Miklošičeva 28, Ljubljana. Tovarna farmacevtski!! in kemičnih izdelkov n.sol.o S TOZD KEMIJA v Mengšu Proizvajamo fermacevtske surovine, kemične izdelke, veterinarske preparate, droge in učinkovine. V novem letu želimo obilo delovnih uspehov! Ob 20-ii Brojanovi razstavi Kovina in les kmečkega doma Odgovorni urednik našega časopisa in eden izmed najbolj metih nadaljevalcev rezbarjenja na Slovenskem Matjaž Brojan je ob koncu novembra na prijazni domačiji Čičevih odprl svojo dvajseto razstavo, ki je spel pokazala nekaj novega, drugačnega in sicer kombinacijo že skoraj pozabljenih kovinskih predmetov z lesom. Razstavo v sosednji občini /e pripravilo Turistično društvo Dolsko, postavljena je bila v Galeriji 19, pokrovitelj razstave pa je bil Marjan Podbevšek iz Dolskega, zasebnik, ki izdeluje in montira železne in aluminijaste konstrukcije. Razstavo je odprl in povabil k pestremu kulturnemu sporedu nabilo polne izbe Medvedove kmetije lastnik Tone Čič. nato pa je sledil triče-trrurni spored, ki so ga pripravili odlični citrar Tomaž Plahutnik, izvrsten domačijski pesnik Tone Kunt-ner in nepozabni baritonist Janez Majcenovič. Vsi gledalci smo bili navdušeni, tako lepo so se zlivali v eno Brojanove nove lesnokovinske skulpture, Plahutnikove citre, Kunt-nerjevi verzi in Majcenovičev glas. K prijaznemu počutju so veliko prispeva/i tudi gospodarji domačije, saj je bil tako sprejem kot poznejše družabno srečanje sestavljeno iz tisočih drobcev domačnosti, pristnosti, ne-zlaganosti in nesnobovstva. O tem splošnem občutju priča tudi spontano nadaljevanje kulturnega sporeda, po odprtju razstave, ko so tako citrar kot pesnik in pevca — Majceno-viču se je priključil še Rok Lap — nadaljevali z izvajanjem narodnih, zabavnih in tudi klasičnih odlomkov, kar je zbrana množica navdušeno pozdravljala, vse skupaj pa se je končalo s Kuntnerjevim recitiranjem Zdravljice, tako da je šlo res za pravo srčno doživetje časa, ki ga občudujemo, a premalokrat občutimo. Tokrat pa smo ga, prav zaradi akterjev odprtja te razstave. Matjaž Brojan se je tokrat pokazal s popolnoma novim snovanjem in sicer s kombinacijo lesa in različnih kovanih predmetov, oboje estetsko združeno v celoto, v posameznih kosih, ko je kovinski del le celote središče vsega, les pa služi za ustrezen dekor, največkrat pa je ludi sam okrašen z ljudskim ornamentom. Kdor kolikor toliko pozna Brojano-vo dosedanje rezbarska snovanje, od okultnih mask do ljudskega ornamenta v lesu ali Prešernovih verzov v lesu, takoj lahko ugotovi, da gre pri teh razstavljenih skulptura h za ne- kaj povsem novega, hkrati pa tudi nadaljevanje tistega, kar Brojana že ves čas vznemirja: bližina domačega, pristnega, naših korenin. Predmete iz kovaške delavnice (recimo kovana vratca za peč, del trikeljna, kljuka za lovljenje lesa v vodi, vile za spravljenje gnoja z voza itd.) je vkomponiral v les s takšnim navdihom, da je vsaka posamezna celota izredno prijetna umetnina, ki bi jo bili veseli v vsakem domu, kjer kaj dajo na slovenstvo. Sam umetnik je na koncu razstave povedal nekaj besed, med katerimi je dal glavni poudarek slovenski tradiciji, odkrivanju naše preteklosti in. povezovanju s sedanjostjo, poudarjanju domačega, lepega in vrednega. Največkrat se klanjamo tujim umetniškim vzorcem, v svoji majhnosti pa pozabljamo, da je imel tudi navaden kovač veliko smisla za estetiko, saj je v uporabni predmet vtisnil velikokrat velik del svoje duše. Brojana izredno moti snobovski pristop k domačemu, zavračanje vsega tistega, na kar bi bili tudi lahko ponosni in preslabo vzpostavljanje mostu med našo preteklostjo in sedanjostjo. Razstavo je posvetil spominu starega očeta Matije Ravnikarja, Papeževega Matije s Prevale pri Škocjanu. 20. Brojanova razstava je samo še enkrat potrdila, da so njegova snovanja v lesu tudi v kombinaciji s kovinskimi predmeti izjemno estetsko dopolnjena, da nadaljujejo tradicijo njegovega ustvarjanja in da z vedno novimi rešitvami prinašajo obogatitev tudi našega vsakdana, kar so svojevrstno pokazali prav tako umel-miki ob odprtju kot navdušeno občinstvo. Bjrez lažne skromnosti lahko vsem — posebno pa umetniku — čestitamo! • 9 9 • Kakšen RTV jutri! Kljub nekaterim pomislekom o stereotipnosti vsakoletne obravnave predloga RTV programov v posameznih občinah, tudi letos brez tega ni šlo. Te obravnave smo se lotili sicer drugače, pa vendar so bile pripombe članov Svetov za informiranje in Sveta za kulturo Predsedstva OK SZDL Domžale podobne kot prejšnja leta. Da pa tudi zapis ne bi bil tak, preberite poizkus neformalnega zapisa pripomb in mnenj razpravljal-cev: — radio je bližje ljudem kot televizija, zakaj? — amaterska gledališča, različna kulturna društva so uspešna, s svojimi predstavami navdušujejo, zakaj ne najdejo prostora na TV — predlagamo stalen termin za predvajanje njihovih uspešnih predstav — morda ne bodo ravno kaktusi ali pa vrtnice, bodo pa zanesljivo cenejši! — v poletnem času naj bo osrednji TV dnevnik (morda tudi radijska poročila) uro kasneje, na televiziji pa naj večkrat pogledajo na uro in se skušajo vsaj približno držati napovedanih časovnih terminov posameznih oddaj, — kako je s stalnim dopisnikom RTV, ki bi pokrival območje naše in morda sosednje kamniške občine? Je res, da na tem področju kljub prizadevanjem še ni nič novega? — premika se na področju oddajnikov in zvez — nov oddajnik oz. pretvornik na Limbarski gori bo sicer pokril večji del Črnega grabna, bele lise pa bodo še — do kdaj! —-kaj z iztrošeno opremo na vseh področjih našega informativnega sistema, kjer v prihodnjih letih grozi razpad — začnimo takoj, da ne bo prepozno! — več alternativnih oddaj, ki bodo »zmigale« gledalce, razmišljajte pa tudi o alternativni televiziji — če bo njen nosilec Mestna konferenca SZDL Ljubljane — potem pravočasno v akcijo, da bomo tudi mi zraven — v oddajah, da se ve! — zakaj ni oper, več resne glasbe — med nami je precej ljubiteljev, ki bi prav zaradi teh ztvrsti bedeli pozno v noč, — zakaj v oddajah RTV ni več aktualnosti, več ažurnosti, več neposredniri kontaktnih javljan z dogodkov, ki javnost zanimajo — kje ste bili tovariši od RTV, ko se je odvijal »dogodek« na Roški cesti, — zakaj ni več kvalitetnih slovenskih oddaj — okusi so sicer tako kot mnenja in oddaje različni, pa vendar več sreče pri kolesu sreče v prihodnje, — lepo, da tudi s prenovo nekaterih izobraževalnih oddaj npr. s področja SLO in DS približujemo izobraževalne teme delovnim ljudem in občanom — kaj če bi poskusili še z drugimi področji za začetek npr. z ele- menti družbenopolitičnega izobraževanja, — ne pozabite na izobraževalne oddaje za otroke, pa tudi to imejte pred očmi, da bo kar precej otrok med zimskimi ali letnimi počitnicami doma in da jim bo edini »varuh!« televizija, — kljub vsemu pa ste od prejšnjih let napredovali, dragi rtv-ejevci in za uspešno naprej! V. Novo leto 1989 V prednovoletnih dneh obiščite v Domžalah j novoletni sejem, oglejte si praznične povorke in druge novoletne prireditve. Srečno novo leto vam želi Turistično društvo Domžale. [ I Tudi letos novoletni koncert ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ DOMŽALE IN KAMNIK vabita na TRADICIONALNE NOVOLETNE KONCERTE Dirigent bo tudi tokrat: TOMAŽ HABE Koncerti bodo: M V Kamniku, 26. 12. 1988 - V Mengšu, 28. 12. 1988 - V Domžalah, 29. 12. 1988 ponedeljek, ob 20. uri, Kino Dom sreda, ob 20. uri, Kulturni dom - četrtek, ob 20. uri, hala KC POKROVITELJICI STA KULTURNA SKUPNOST DOMŽALE IN KAMNIK Letošnji program koncertov: Johann Straus: Pietro Mascagni: George Gerschvvin: Sergio Cardillo: Bedfich Smetana: Ruggiero Leoncavallo: Georges Bizet: NETOPIR - UVERTURA CALVALLERIA RUSTICANA -INTERMEZZO FASCINATING RHYTHM CORE INGRATTO PRODANA NEVESTA - ZBOR THAIS - MEDITACIJA CARMEN - ZBOR IN SCENA CIGAN BARON - VALČEK ČAROBNA PIŠČAL - FINALE I. DEJANJE NETOPIR - MOJ GOSPOD MAROUIS DEŽELA SMEHLJAJA ROKOVNJAČI - CVETOČIH DEKLIC PRSA BELA URA TRAVIATA - NAPITNICA Johann Straus: VV. Amadeus Mozart: Johann Strauss: Franz Lehar: Viktor Parma: Joseph Havdn: Giuseppe Verdi: Tudi letos novoletni koncerti... Solisti bodo: Norina Radovan-sopran, Marjan Trček-tenor, Branka Bečaj-violona, Zoran Potočan-klarinet Dekliški tercet: Mateja Arnež, Katarina Habe in Marija Pirnat. Sodelovali bodo še: Mešani pevski zbor DKD SVOBODA MENGEŠ Zborovodja Matevž GORŠIČ Mešani pevski zbor »CANTEMUS« KAMNIK Zborovodja: JANEZ KLOBČAR Sinfonični orkester DOMŽALE—KAMNIK Dirigent: TOMAŽ HABE »poštovani irednik! Zima, zima beta Ob koncu novembra sem išel iz služenja vojaškega ka. Prva dva meseca in pol tal bil na vpeljevanju v teiborju, potem pa sem od-1 v prekomando v oddalje-Skopje. Moj namen ni, da opisoval, kako je bilo med iženjem vojaškega roka, '] je za vsakega vojaka v tem letu dovolj lepih in tu-* slabih dogodkov, v prvi vrti pa je domotožje. Pri pretegovanju tega, mi je več-rat pomagal tudi vaš časo-— Občinski poročevalec. 1 dneva v dan sem ga težko fičakoval in ga bil vedno iz-edno vesel. Ravno preko vaga časopisa sem zvedel gromno novic. Z veseljem 'hko priznam, da sem ga ečkrat prebral od prve do !&dnje strani, tudi po dva-*at ali trikrat. Velikokrat fem ga pokazal tudi mojim tolegom in sem bil zelo po-'Osen na različne članke, iz 'tterih je bil razviden navedek domžalske občine, sebina časopisa je izredno tvalitetna, še posebno, če ga '^reš v tujem kraju, daleč 'foč od doma. Uredništvu Občinskega 'oročevalca se najtopleje zahvaljujem za redno brezpla-pošiljanje časopisa v ^kopje in želim še mnogo 'spehov pri nadaljni izdaji. Andrej ka Aleš Vrba 15, Lukovica Zgodba, ki jo piše Življenje... , Te dni sem inštruiral matematiko nekega srednješolca, ki mu ni 'o v glavo, da veljajo za množenje P°tenc z negativnimi eksponenti [sta pravila kakor za množenje po-elc s pozitivnimi eksponenti. Svo-Pomisleke je utemeljeval, češ, da *a dobre ljudi (primer potence s Pozitivnimi eksponenti) veljajo v ?lvljenju drugačna merila kakor za _ abe (primer potence z negativni-J1' eksponenti), na kaj takšnega ni-v življenju nisem pomislil, «ndar velja pripomniti, da so ma-^fnatične resnice drugačne od ži-'jenjskih, čeprav so matematične [esnice v marsičem človeška tvor-,a- Sicer pa v življenju dolgove [^Ugače sprejemamo in obravnavo kakor recimo prihodke. V Jjatematiki dvojnih meril torej ni. JVojna merila pa so na žalost del itašega življenja. I Z neskaljeno pozornostjo [Premijam vse izjave Marije Ciga-je'ove, sploh pa tiste, ki zadevajo iznose med narodi in narodnostih Jugoslavije in moram reči, da 'e z njenimi izkupički, če se lahko 'ako izrazim, v velikih rečeh strinjam. Albancev ne meče vseh v en foS in upravičeno ugotavlja, da "lamo dobre in slabe ljudi pohod: tako med Albanci kakor fted Slovenci, Srbi in tako dalje. I^olikor si še postavljamo vprašajte v več ali manjvrednosti določe-^ga naroda ali narodnosti, razodevamo s tem samo svojo majhnost: Z verskega stališča lahko '"oumno rečemo, da je v principu Vse ljudi ustvaril Bog, pri postavljanju zakonov pa tudi ne ločujejo ljudi na ene in druge ... Torej 8'ede tega ne bi smelo biti nobene-jSa problema. Pa vendarle je! Mi-'Igi Srbov in Črnogorcev izražajo 'Paroma opozarjajo javnost na do-; °4ene krivice, albanska zborovala pa so per defitionem, skoraj ta-lahko kvečjemu iredentistični pojavi. Ljubljanskemu zborovanju (Prvemu) se ni zgodilo dosti bolje '1 tudi v bodoče ne kaže druga- ■ ■., verjetno bo spet govora o kontrarevoluciji aii specialni vojni J' Sloveniji. Spet dvojna (in celo :fojna) merila ... Po čigavi, kakšni "> kateri logiki? Predsednika Predsedstva SR Slovenije Janeza Stanovnika spra-y'Jajo ob živce zaradi podajanja ^olikortoliko realne politične oce-?e o Jugoslaviji v ZDA in ga kličejo na odgovornost, skoraj na sra- motilni oder, srbskega partijskega voditelja, ki je hotel vso Jugoslavijo spraviti na kolena, pa nosijo na rokah ... in to na sam predvečer praznika — 29. novembra, takore-koč. Pri slednjem gre za vmešavanje v razmere sosednjih republik, pri Stanovniku zgolj za politično oceno. Kje je tukaj ravnovesje in od kod dvojna merila? Kdo garantira njihovo uveljavljanje brez škodljivih posledic? Zdi se, da se je izbranim krogom zdelo potrebno in umestno moralno potolči in diskvalificirati Janeza Stanovnika in Jožeta Smoleta, da bi na beograjskem mitingu oziroma po njem s »čisto vestjo« mogli reči, da se je narod izrekel zoper njiju. Stanovnik in Smole sta za svoje početje in izjave odgovorna samo pred svojo vestjo in pred slovenskim narodom, ki jima je zaupal odgovorne funkcije. Tudi glede Miloševiča lahko rečemo podobno, torej da je odgovoren srbskemu narodu za svoje vzpone in poraze, odgovoren pa tudi ostali Jugoslaviji, kolikor kaže apetite, ki segajo izven republike Srbije. Sama dvojna merila in spet dvojna merila! Tudi pri obravnavanju vojaške skrivnosti oziroma njenega izdajstva? (morda pa odkritja kaznivega dejanja) gre za dvojna merila, za tiste v očeh vojske oziroma armade in za naša civilna ... In navsezadnje je še vedno boljše izdati vojaško skrivnost kakor izdati lasten narod pred perečo nevarnostjo z daljnosežnimi posledicami . . . Boljše je namreč izbrati manjše zlo od večjega zla, če ni druge pod. Med narodnoosvobodilnim bojem so naši ljudje neštetokrat hodili po poti »manjšega zla« (laž v stiski, konkretno), ko so pred nemškimi oziroma okupatorskimi vojaki in gestapovci ščitili svoje ljudi — sonarodnjake in zatajalili njihovo prisotnost v lastni hiši, da se jim ne bi zgodilo kaj hudega ... Ljudje pa se vedno učimo na izkušnjah. Razlika je samo ena: V našem primeru gre za našo, ljudsko vojsko . .., ki pa žal — &ČITNO — različne narode različno obravnava in sicer ne glede na njihovo različnost v navadah po nekakšnem čudnem ključu in okusu ... Skratka: Spet (vsaj) dvojna merila ... Ali nas bo spravil 29. november? Ali bomo tudi mi stopili na »pot manjšega zla« (opozarjam na narekovaje, op. I. K. posebej) in pomilostili četverico, da bi se izognili večjemu zlu, to je daljnosežnim posledicam po mnenju slovenske demokratične in strokovne javnosti protiustavnega in protizakonitega ljubljanskega sojenja? Ostaja tudi odprto vprašanje, kdaj bomo monterje ljubljanskega procesa lahko postavili na zatožno klop... Nikakor ne smemo podleči Prešernovim besedam »podplat je koža čez in čez ostala«, raje prisluhnimo Cankarjevemu izzivu, da brez velikega petka ne bi bilo velike nedelje, kar pa naj nam ne bo v pretirano tolažbo in upanje: klic k enotnosti in postavitvi na lastne noge in mišljenju z lastno glavo.. . mora v nas vedno bolj in boj dozorevati, pa naj nas Beograd obravnava, kakor hoče, to svobodo mu lahko pustimo. Kalvarija četverice naj ne bo samo njihova Kalvarija, to je Kalvarija vsega slovenskega naroda ... Ali se zavedamo vsega tega? Hic et nune, kajti po toči zvoniti je prepozno! Sprehod po ledu Prvi sneg. Pravzaprav nas je presenetil še v jesenskem času, saj so bila drevesa še polna listja. Še bolj nas je presenetil polarni mraz. Temperatura je padla do 15 stopinj pod ničlo in čez. Tako kot vsako leto se je ponovila ista pesem. Za avtomobile je bilo odlično poskrbljeno. Ceste splužene do asfalta, posute, soljene. Za pešce pa malo ali nič. Buldožerji so navrgli na pločnike kupe snega. Saj imajo pešci dvoje nog, pa jih lahko preskočijo. Tu in tam je sicer bila v snegu izkopana ozka gaz; ravno toliko, da lahko postaviš nogo pred nogo. Utrujen se vsedeš na tisto izboklino pod kamniškim podvozom. Pa te kmalu odnese. Vse okoli je polulano. Zmrznjeni curki se vlečejo čez pločnik. Pred novo postajo milice je pa vse čisto, tako, kot bi moralo biti povsod (zato pa je milica!). Na drugi strani ceste pa en sam led. Na ledu pa niti zrnca peska (sicer pa peska ni bilo nikjer). Iščeš varno stopinjo. Varno? Samo čakaš kdaj se boš zvrnil na poledenela tla. Pa boš v mavcu ali v bolnici. Vseeno pa upam, da ne bo tako hudo in da bomo celi in zdravi stopili v Novo leto 1989. .... „ Majda Bauer Človek bi se zgrozil. V teh dneh so ceste polne mladih motoriziranih motoristov, ki vse vprek uporabljajo mnogokrat brez odgovornosti vse površine, tudi neprometne. Dogaja pa se celo, da se vozijo z neverjetnimi vozili! Ivček Kepic Kako naj poglobimo svoje življenje v novem letu 1989? Do Novega leta nas loči le še nekaj dni, za katere se nam dozdeva, da minevajo hitreje kot sicer, pa čeprav živimo v pričakovanju. Neradi slišimo, da se z Novim letom izteka tudi eno leto našega življenja. Visoki starostni jubileji so slovesnosti za redke izbrance, staranje in štetje let pa je naša skupna slabost. To je najbolj trden privilegij naše nečimrnosti — nihče ne stega roke po njem, nihče, razen smrti seveda. Tu smo z najvišjimi dostojanstveniki čisto in do konca enakopravni... Toda mi želimo živeti in sicer srečno živeti, kar nam bo uspelo le, če bomo vsaj nekaj te »enakopravnostih na ustrezen način ude-janili v svojem življenju. Ko si medsebojno pošiljamo najlepše in najčistejše želje za praznike in novo leto, morda samo podzavestno čutimo, da je notranji mir posameznika, to je MIR V MALEM, izhodišče za medsebojno sožitje in za MIR V VELIKEM. Človek, ki navzven mirno deluje, prenaša svoj mir na sočloveka, zakaj mir je nalezljiv. Mir je zmagovit, kar pobija morebitne nizke strasti sogovornika. Z mirom v sebi ustvarjamo mir okrog sebe in poglabljamo svojo vero v človeka, žal premalo se zavedajoč, da na ta način snujemo VESOLJNO DEJANJE miru in ljubezni: Iz posameznikov namreč obstaja svet... V novem letu si prizadevajmo dvigniti najprej osebno etično in moralno raven, začeti moramo vsak pri sebi ... Iz etike in morale se bo mogoče razraščala potreba po čedalje večji demokratizaciji, navsezadnje GRE ZA DEMOKRACIJO ... In če bomo od tod startali na ekonomijo in gospodarstvo, za katere morata brezpogojno veljati ETIKA in MORALA, kakor tudi za politiko, ki oblikuje ekonomijo in gospodarstvo, bomo sebi in svetu ustvarili znatno boljše pogoje za življenje v novem letu, ki je pred nami. Človek pa bi ne bil človek, če v življenju ne bi iskal idole, znamenja herojstva, vzornike ... Pregovor pravi, da besede mičejo, zgledi pa vlečejo ... In danes v tem voščilu nam vsem želim postaviti za ZGLED kmeta — proizvajalca Opozorilo in prošnja! Halo, Mengšani! Prebivalci Blejčeve ceste 9 v Mengšu, prosimo občane bližnje in daljnje soseske, da nam ne bi več onesnaževali našega okolja s tem, da nam prinašajo najrazličnejšo umazanijo, to je odpadke od blaga, staro posodo, smeti in drugo ter vse to odlagajo pred našimi kontejnerji. Kontejner za smeti smo sami plačali in zato prosimo, naj vsak pometa pred svojim pragom in tja (ter v svoj kontejner) tudi odlaga. Vsi smo dolžni paziti na čistočo, ki nam pomeni pol zdravja. Vljudno prosimo za razumevanje! Prebivalci Blejčeve 9 v Mengšu in trdo kmečko delo, ki je ob vremenskih podnebnih razmerah naravnost determinirano na uspeh in sadove: kmet mora namreč ob določenem času vsejati seme, vseskozi z ljubeznijo in delom, ki je eno samo vzvišeno dejanje, hraniti in obdelovati zemljo, da mu bo ob drugem določenem času vrnila njegov trud in rodila svoj sad ... Zemlja ne pozna goljufije in korupcije, zemlja je sigurna ... In če bi nekmetje tako vršili svojo službo in druge obveznosti, Jugoslavija danes zagotovo ne bi poznala besede — stabilizacija, inflacija in podobno. Kakor s(m)o po vojni slepo zatirali kmeta, mu povrnimo v novem letu njegovo OO ZSMS Preserje OK ZSMS Domžale ORGANIZIRATA PLESNI TEČAJ Posvetili se bomo naslednjim plesom: foxtrot, disco, hastlle, valček in še kaj po dogovoru! Tečaj bo trajal 8 petkov po 2 uri in se bo začel v petek, 6. januarja 1989 ob 19.30 uri. Potekal bo v prostorih osnovne šole Radomeljske čete Preserje. Cena tečaja je 40.000.— din. Vsi zainteresirani se lahko prijavijo na OK ZSMS Domžale, Ljubljanska. 70/IL, tel. 721-790 ali pri Korošec Tomažu — OO ZSMS Preserje. Drsali smo se (in se še bomo!!) Sneg nas letos skoraj ni presenetil, presenetila pa nas je že pred njegovim prihodom sprejeta odločitev, da zaradi pomanjkanja denarja, ceste, ulice, poti ne bodo tako (ne)očiščeni, kot so bili doslej. Naj bo stabilizacija vsaj nekje konkretna, so rekli zadolženi za to, in se s plugi, peskom in soljo zapodili le po najpomembnejših cestah, na vse ostalo pa v skladu z navodili: pozabili... Tako so ostale neočiščene za nekatere še vedno najpomembnejše poti, ostali so neočiščeni pločniki, dvorišča, vhodi v trgovine in še kaj bi se našlo in vse se je zaradi vremenskih (ne)prilik tik pred prazniki spremenilo v drsalnice. Le-te so od neveščih občanov zahtevale prave piruete, dvojne skoke, ne najbolj elegantne lastovke, da o pravih eshibisijskih nastopih, ki so se navadno zaključevali v elementih talne gimnastike sploh ne govorim. Pa kaj bi! Odgovorni že vedo, zakaj ni nihče čistil, nihče posipal, solil! Pri tem ne gre za komunalce, ki so v tem primeru le skoraj dosledno upoštevali sprejet dogovor in kronično pomanjkanje denarja v cestnem gospodarstvu, temveč za vse nas, pa naj bodo to trgovci, lastniki različnih lokalov, ki niso primerno očistili pločnikov in drugih površin ob vhodih v trgovine (oprostite tisti, ki ste to storili pravočasno). Podobno so se odrezale tudi vse ostale ustanove, pa tudi hišni sveti in posamezniki, ki niso imeli posluha (denarja), da bi vsaj poizkušali narediti, kar se da. Marsikje bi se dalo urediti z malo dobre volje in nekaj dinarčki, ponekod z veliko dobre volje pa tudi nekaj denarja, ampak dalo bi se! Dobra volja še zastonj, uporabimo jo ob naslednji: poledici. Za začetek. .. VSAK PRED SVOJIM PRAGOM! OSA DOSTOJANSTVO s tem, da ga posnemamo in da se ravnamovpo njegovih izkušnjah... ŽAL PREMNOGOKRAT IZGUBLJAMO SMISEL ZA DELO (nasploh) KOT VREDNOTO, KER SMO PREPOLNI OSEBNEGA UVELJAVLJANJA, včasih brez prave osnove: med obojim je namreč velika razlika — kakor iz brega na breg. V novem letu osvežimo LJUBEZEN do domovine in do kulturne dediščine naših prednamcev. Izravnajmo nastale griče in doline v odnosih med našim narodom in JLA; obojestransko, in po možnosti prispevajmo k izboljšanju sicer mačehovskega odnosa federacije do nas — Slovencev. Potrudimo se, da se bodo pripadniki drugih narodnosti, ki žive med nami, počutili kakor v domači kmečki izbi in pri tem zvesto ohranjajmo svojo jezikovno in narodno identiteto. Razlikujmo med ljudmi in politiko določenega naroda in ne zmečimo vsega v en koš ... Ljubimo svojo domovino, zavedajoč se, da pa je še tako slaba Jugoslavija še vedno boljša kakor okupirana Jugoslavija, kar pa naj na nas ne deluje uspavalno, ko vemo, da nam je potrebna AKCIJA. Glasno nazdravimo ob prestopu v Novo leto 1989, da bomo vino, ki ga sicer samo vidimo, okušamo in vohamo, tudi slišali, hkrati pa poiščimo tudi vsaj en hip in v tihoti prisluhnimo glasu našega srca, ki bo novoletno noč pripravljeno objeti ves svet in vsaj nekaj te pripravljenosti po-nesimo s seboj v novo leto, da bomo pestreje zaživeli v vesoljni bratski ljubezni... Kadar nam bo hudo in se bodo zgrinjali nad nas temni oblaki, ne pozabimo, da bi čudoviti in sončni trenutki v našem življenju ne imeli tega čudovitega sijaja, če ne bi bili pripeti na ozadje senc in nesporazumov, ki bodo tudi v novem letu del našega življenja, stremimo in hrepenimo pa za tem, da jih bo čim manj... In kaj naj rečem ob koncu: V novem letu 1989 vsem našim ljudem želim POGUM, da bomo spreminjali vse tisto, kar se da spremeniti, ODLOČNOST, da bomo pustili na miru tisto, kar se ne da spremeniti in RAZSODNOST, da bomo znali ločevati eno od drugega. Ker Božič spet dobiva v našem narodu svoje mesto brez kakršnegakoli konfesionalizma, si dovoljujem vsem tistim, ki boste brali te vrstice, zaželeti lepe, bogate božične in novoletne praznike, v novem letu 1989 pa predvsem MIRU, USPEHOV, ZDRAVJA in MOČI. Nenazadnje pa želim spoštovanemu uredništvu našega priljubljenega in vedno bolj branega občinskega glasila tudi v prihodnje srečno in skrbno roko pri vodenju časopisa. SREČNO V NOVO LETO, SREČNO V NOVEM LETU 1989! Ivan Kepic Naše srednje (poklicno) šolstvo: Cvekarje rešujejo Ondan primana sredi dopoldneva naš sine domov. V takoimenovani Texas hodi. »Kaj ni pouka? Kako to, da si sredi dopoldneva že doma?« rineva z možem vanj. »Ih, kaj,« odvrne mali, »cvekarje rešujejo, pa so nas poslali domov...« Najprej mi pade pred oči dejstvo, da je otrok doma, pa bi moral biti v šoli. Saj za to jo menda imamo, da bi se v tistih 210 dneh šolskega leta otrok v šoli nekaj naučil, da bi nekaj odnesel od pouka. Sedaj pa tole... Potipam malo našega sina: »Kako pa ostali? So tudi oni odšli domov?« »Kje pa,« odvrne sine, »po mestu so šli, malo na levo, na desno, k fliperjem, pa po bifejih. Nekaj se jih je zapodilo proti Loteriji, 3x 3 so čisto »ludi« ) »Dobro, dobro,«, ga pomirim, »če te nočejo učiti v šoli, se uči doma,« pa ga napotim v sobo, sama pa razmišljam: — Kako lahko dijake v srednjem šolstvu sredi rednega šolanja spustijo domov, ko naj bi se učili? Alije to prav? Je to predvideno. Ali ni za takoime-novano »reševanje cvekarjev« morda primernejši čas pred poukom ali po njem... Zato, ker me moti, postavljam tole vprašanje vodstvu šole: »Ste to predvideli^ je to prav? Je to v dobro našega šolstva, vzgoje in izobraževanja, vede, za katero starši od vas pričakujemo, da ste v njej strokovnjaki... Veselilo bi me o tem »spuščanju domov« slišati vaše mnenje. Ali ni odsotnosti iz šole že tako preveč? Ali dragi tovariši v prosveti s takim ravnanjem ne prevzemate tudi vi ne majhen delež krivde za pojav, ki mu pravimo — osip znanja. Rada bi zvedela vaše mnenje, drugo vprašanje pa je, če ga bom dočakala. Občanka iz Domžal Naslov ima odgovorni urednik) Srečno, Stoparji! Pred dnevi so Mengšani, okoličani in vsi, ki jim je pri srcu domača glasba doživeli trikratno ponovitev prireditve »Srečno, mladi fantje«, ki so jo ob slovesu — odhodu k vojakom pripravili člani tega mladega, obetavnega ansambla. Šlo je za multimedialno prireditev, v katero so vključili marsikaj kar člani ansambla (z dvema Natašama vred) znajo, počnejo, muzicirajo, se zabavajo. Ob tehnično imenitnem glasbenem nastopanju, ki je bilo za nastop v živo neverjetno kakovostno, so še prepevali, stresali šale, doživljajo svoja najrosnejša leta ipd. Večer je vodil Črt Kanoni, imenitne besedne akcente pa mu je dala dramska umetnica Polona Ve-trihova. Monotonijo podobnih glasbenih nastopov sta popestrila film in pa 36 diapozitivov, kar pa je bilo vse na ne dovolj visoki tehnični ravni, ki je v večeru izstopala v negativnem motečem smislu. Lepo doživetje, ki ga je zasnoval Ivan Sivec je bilo ganljivo slovo od mladih fantov ROBIJA, FRANCIJA, PAVLETA in JOŽETA je izzvenelo v želji, ki so jo zapisali kot naslov kasete, nosi pa jo tudi ena od pesmi; Srečno, mladi fantje ... M B Leto je zopet okrog. Moda je prinesla marsikaj, kar je mojster Ivan Debevc iz Mengša skušal pokazati na nekaj modnih revijah in predstavitvah ... Na sliki so modeli (manekenke) na modni reviji v Festivalni dvorani, ki so jo pripravili v okvirni dejavnosti Centra mladih v novembru 1988. Pozdrav Novemu letu. Novo leto se bliža nam že znancem izražamo le dobre želje, da bi zdravja prineslo nam, prijateljstva moč in dočakati ga veselo praznujoč. Že staro se umika, se pod težo spodtika, ker bremena celoletna težijo ga k tlom. Alije bilo srečno vendar bili smo z njim, da bi novo prineslo mir mnogim, mnogim ljudem. Ivan Hribar Vrhpolje pri Moravčah: Uspešne akcije zbiranj odpadnega papirja! Učenci podružnične šole Vrhpolje so v mesecu oktobru skupno z vodstvom šole — začeli zbiralno akcijo odpadnega papirja. Akcija je zajela vsa gospodinjstva v krajevni skupnosti Vrhpolje—Zalog. Tridnevna akcija je uspela, saj so učenci nabrali kar 570 kilogramov papirja, ki je bil odpeljan v predelavo na Količevo. Izkupiček od zbranega papirja, ki so ga vrnili kot sekundarno surovino, bodo namenili za končni izlet ob koncu šolskega leta. Veliki sta bili dobra volja in zagnanost slehernega učenca pri zbiranju starega papirja, saj so si razredi med seboj napovedali tekmovanja, kateri bo več nabral. Zanimivo jih je bilo gledati, ko so učenci z različnimi prevoznimi sredstvi prevažali odpadni papir na deponijo podružnične OŠ Vrhpolje. Sicer akcije organizirajo vsako leto dvakrat in sicer spomladi in jeseni, učenci od 1. do 4. razreda — skupno z vodstvom matične šole »Jurij Vega« iz Moravč. Tako bodo pridobili nekaj denarja za zaključni izlet, okolje bo lepše, saj je treba varčevati s surovinami, ker je treba čuvati naše gozdove. Jože Novak »Star papir tudi nekaj velja...« tako pravijo otroci na Vrhpoljah. Vrhpolje pri Moravčah: Skrb za spominska obeležja! Krajevna organizacija ZB NOV Vrhpolje v občini Domžale, skrbi za svoja spominska obeležja na svojem območju. V letošnjem letu so bile pozidane stopnice pri spomeniku, hkrati z ureditvijo okolice spomenika in namestitvijo reflektorja. Finančna sredstva je prispevala krajevna skupnost, zidarska dela pa so opravili člani borčevske organizacije. Ta ureditev je prispevala k lepšemu videzu samega kraja in je odsev piatete in dolga do padlih krajanov. Tako so učenci podružnične osnovne šole skupno z učiteljicama — uredili spominsko obeležje. Kot vsako leto so tudi letos pripravili žalno slovesnost pred spomenikom 35 padlih borcev in žrtvam fašističnega nasilja iz območja krajevne skupnosti. Ob spomeniku se je zbralo precej krajanov, predstavnikov kra I) vne samouprave in družbenof litičnih organizacij ter učend. Predsednik borčevske organi cije tov. Tone-Gregor Peterka ' imel krajši govor o grozotah,fj so se dogajale med NOB v 1 !| krajih. V kulturnem prograi pa je nastopil mešani pe zbor učencev podružnične Vrhpolje pod vodstvom Albini Peniča, sledile so tudi recitacij^ Tudi na tak način prenašal 5( tradicije NOB na mlajšo gene' cijo, da bo znala ceniti trpljeH, med vojno. Jože Novak 3 v! I Hlebček za prihodnost in za srečno novo leto Ko le mogla bi... takšen hlebček spekla bi, da človeku vsakemu košček sreče dala bi... Ko le mogla bi, takšen hlebček spekla bi, da lakote, trpljenja — nihče spoznal ne bi... Ko le mogla bi, takšen hlebček spekla bi, ki bil bi iz testa in takšnih še želja, da MIR in pa SVOBODA — za VSE, ZA VEDNO bi bila. Namesto hlebčka takega, zdaj tu je tale pesmica, pozdrav naj bo za vsakega ljudi iz širnega sveta... Rozka štefanič Pohvala Napredkovim aranžerjem! Ze v začetku decembra so v Napredkovi veleblagovnici izredno lepo uredili izložbe in druge površine, ki so jih v tej DO namenili ekonomski! propagandi in reklami. Pohvaliti moramo izjemno skrbno opravljeno delo oz. rezultate tega dela, saj je navsezadnje to tudi dokaz prepričanja, da se blago samo po sebi ne prodaja. Za lep estetski doživljaj gredo besede pohvale tistim, ki so zazlužni za izjemno delo, strokovno in z občutkom urejene izložbene površine Veleblagovnice. 1 Tako je pač... Postoj, ko mimo greš V Moravčah imamo lep spomenik, ki predstavlja borca, ki hiti v boj s puško v roki. Poleg spomenika je velika plošča, na kateri je vklesanih 176 imen padlih borcev in žrtev vojne. Vsako leto prirejamo skupno s Krajevno skupnostjo, SZDL, mladino, moravsko godbo in pevci žalno svečanost, ki pa je na žalost zelo slabo obiskana. Letos smo na vidna mesta dali lepake, s katerimi smo povabili vsaj tiste občane, katerih svojci so padli v vojni in so njihova imena vklesana na plošči. Vendar izgleda, da se jim ne zdi več vredno, da bi s svojo prisotnostjo na žalni svečanosti počastili spomin človeka, ki je za svobodo daroval najdražje kar je imel, — svoje življenje. Naša KO ZB NOV ima tudi preko 30 ljudi, ki prejemajo priznavalnino in bi bila njihova dolžnost, da bi vsaj vsako leto enkrat prišli na kraj spomina žrtev vojne. Vendar razen morda 6 prejemnikov tudi onih ni bilo. Žalostno, vendar resnično. Leto za letom slabše ... Hvaležni pa smo Lavračevi Minki iz Moravč, ki redno, vsak teden prinese velik šop rož k plošči padlih, čeprav na plošči ni nobenega imena padlega borca ali žrtve vojne, ki bi bil njen sorodnik. Za KO ZB NOV Moravče — tajnik: Ivanka Brodar Članice in člani društva upokojencev, preberite! Verjetno ste že seznanjeni z objavo Delavske univerze iz Domžal z dne 23. 3.1988. Odločite se in se prijavite. Neštete izobraževalne oblike vam bodo prijetno in koristno dopolnile vaš prosti čas. Začenjamo tudi s tečajem nemščine in angleščine. Menimo, da z njima ustrezamo vašim potrebam po dodatnem izobraževanju. Tečaja bosta v dopoldanskem času v prostorih Delavske univerze v Domžalah. Upokojenci, prijavite se! Izrežite spodnjo prijavnico in jo izpolnjeno odnesite na Delavsko univerzo v Domžalah. ODBOR DRUŠTVA UPOKOJENCEV DOMŽALE PRIJAVNICA Podpisani(a) _ stanujoč _ član(ica) DRUŠTVA UPOKOJENCEV _ se prijavljam na tečaj: nemščine, angleščine (nezaželeno črtajte). Podpis izrežite ŠPORT • ŠPORT .ŠPORT . ŠPORT. ŠPORT ŠPORT .ŠPORT • ŠPORT . ŠPORT . SP nčano je prvenstvo motokrosistov Uspehi nad pričakovanji Motokrosisti so imeli letos zelo razvejano prven-Vo v treh razredih. Največji uspeh je dosegel Ber-Jrd Urbanija, ki je z enoletnim presledkom osvojil |Voj tretji naslov državnega prvaka v razredu do 5 ccm. Zmagal je na vseh sedmih dirkah. Na dru-lo mesto v tem razredu se je uvrstil vse bolj zanes-Jvi Janez Juhant. Na šestnajsto mesto se je uvrstil an Vrenjak in za njim je sedemnajsti Marjan Doli-tar ter Franci Cerar na enaindvajsetem mestu med [idesetimi tekmovalci, ki so nastopili v tem razredu, 'kipa AMD FAM Lukovice je tako prepričljivo osvo-i'a prvo mesto za državno prvenstvo in med ekipa-:rl|l delovnih organizacij. ^ V težjem razredu do 250 ccm se je na koncu prvenstva nekoliko zapletlo. Medtem, ko se še pogaja ajo o uvrstitvi na prvih dveh mestih, sta na nasled-hj 'jih dveh mestih pristala Domžalčana. Marjan Avbelj J-lan AMD Domžale, ki je večidel prvenstva nastopal ,ySls starim motorjem, je osvojil tretje mesto in Vladimir jj^ndrejka sedaj član AMD Lenart, četrto. V tem ra-bintredu sta nastopala tudi člana FAM Lukovice Sandi '-'Srdar, ki je zaradi prometne nesreče sredi prven-;^&tva moral odstopiti in Jože Cerar. % V razredu do 80 ccm sta naše barve branila bra-'a Boris in Roman Cerar in pristala na sedmem ozi-ak r°ma devetem mestu na dirkah državnega prvenstva med osemnajstimi nastopajočimi. Na republiškem tekmovanju pa sta se uvrstila na šesto in sed-*>o mesto. Oba sta nastopila letos šele prvič v tem tekmovanju in dosegla solidno uvrstitev. Na republiškem prvenstvu je v razredu do 25o ccm prepričljivo zmagal Lukovčan Simon Avbelj, sicer član AMD Brežice, ki te dni odhaja v JLA. Sandi Srdar je bil šesti, Miran Juvan deseti, Jože Cerar dvanajsti in Andrej Koželj triindvajseti, vendar *o nastopili le na polovici od vseh dirk. Ekipno so bili člani FAM Lukovice drugi. Kar 57 tekmovalcev, med njimi tudi dekle, je nastopalo na republiškem prvenstvu do 250 ccm. Ivan Vrenjak je bil šesti, Franc Cerar trinajsti, Marjan Do-k ''osek štirinajsti in Milan Avbelj petintrideseti. Med Šestnajstimi ekipami so bili Lukovčanl peti. Večina tekmovalcev je imela, poleg teh nastopov v prvenstvu, še nekaj drugih dirk. Najmlajši motokrosisti pa so se pomerili na več dirkah po Sloveniji na tekmovanjih za pionirje. FAM Lukovica ima "led najmlajšimi kar 18 tekmovalcev, ki se bodo že * naslednjih letih prebijali v višja tekmovanja in tako bo imel motokros v naših krajih še naprej svojo domovinsko pravico. Stane Benkovič Državni prvak v motokrosu - Bernard Urbanija - Mišo Za osvežitev spomina najprej ^ekaj podatkov iz albuma našega Uspešnega motokrosista. Bernard Urbanija, obutveni tehnik prav te ^ni praznuje svoj šestindvajseti rojstni dan. Med motokrosisti je Najprej postal prvak v razredu do 50 ccm. v višjem razredu do ^5 ccm je bil v prvem letu nastopanja peti in nato še štirikrat dru-9i in trikrat tudi državni prvak. Pvakrat je bil najuspešnejši v svodni razredu na tekmovanju za Pokal Alpe-Jadran. Kako uspešna je bila letošnja tekmovalna sezona? »Letošnja sezona je bila zame tar uspešna. Ponovno sem si priboril nazaj lani nesrečno izgubljen laslov državnega prvaka. Zmagal sem na tekmovanjih v dvoranskem motokrosu v Celju, Radgoni, Jastrebarskem in Zagrebu. V tekmovanju za pokal Alpe-Jadran v fazredu do 250 ccm sem bil peti. zal ni šlo povsem brez nezgod. Na tekmovanju za pokal narodov v Pranciji, ko sem branil jugoslovanske barve, sem si poškodoval kole-lo. z masažo dr. Ahčina pa sem z mojim zašitim kolenom že v najkrajšem času lahko uspešno nada-'Jeval na tekmovanjih.« Kakšni so načrti za naprej? »V naslednji sezoni bi se rad spopadel v boju na dirkah za dr- Bernard Urbanija, letošnji državni prvak. žavno prvenstvo v dveh razredih do 125 in 250 ccm, v kolikor bo to nam tekmovalcem to omogočeno. Tekmoval bom tudi na dirkah za pokal Alpe-Jadran in na drugih mednarodnih dirkah pri nas, v Avstriji in ZR Nemčiji. Udeležil se bom tudi tekmovanj v dvoranah in na snegu.« Kako je z motorji in za katere barve bodo ropotali? »Za naslednjo sezono imam pripravljena dva Suzukija. Za razred do 125 ccm imam že nov model, saj si prav tu obetam največ uspehov. Glede prestopa pa imam zelo mamljive ponudbe iz INA Jaške in od Kompas-Hertza, vendar se bom težko odločil za prestop iz svojega matičnega društva FAM Lukovice, kjer pa na žalost nimamo takšnih finančnih pogojev kot drugje, sedaj tudi še nimam nobenega rednega sponzorja in v kolikor bi dobil pokrovitelja v svojem okolju, bi bila odločitev zame lažja. Za moje nastope imajo veliko razumevanja v naši delovni organizaciji Planika TOZO Mojca v Lukovici.« Stane Benkovič Viani uspem miaaegti ^'"°')"- Boštjan Pavli - nadaljevalec domžalske kolesarske tradicije Na našem območju ima kolesarstvo kar lepo tradicijo. Že od nekdaj smo radi kolesarili, zadnjih nekaj let pa delujejo v naši občini tudi trije kolesarski klubi: Disk — Domžale, Hrast — Dob in Partizan — Mengeš. Vendar vsi ti klubi delujejo predvsem v rekreativni dejavnosti in prirejajo kolesarske maratone, tekmovanje v ciklokrosu ter gorske vožnje na kronometer. Pravih cestnih dirk pa ni in zato se naši tekmovalci — kolesarji zbirajo tudi v ljubljanskih klubih. Že pred mnogimi leti je bil Ljubo Vidali iz Stoba naš stalni član državne reprezentance, ki je po vojni v potu svojega obraza vrtil pedala za jugoslovanske barve na dirkah po Evropi in na vročih afriških tleh. Kolesarstvo je eden najnapor-nejših športov, kjer pride do izraza predvsem dobra kondicija ter vzdržljivost tekmovalcev. Za uspeh na dirkah je potrebno veliko priprav, odrekanj ter treningov in prelitega znoja. Dober kolesar je lahko le tisti, ki se začne dovolj zgodaj ukvarjati s kolesarstvom. Eden takšnih je tudi štirinajstletni Boštjan Pavli, učenec sedmega razreda osemletke Venclja Perka, ki tekmuje že od svojega desetega leta naprej. V štirih letih je osvojil že 22 pokalov in 67 medalj. Nagrada za osvojitev prvega mesta je kdaj tudi torta, ki jo s svojimi sotekmovalci takoj pospravijo v prazne želodčke. Boštjan, ki je že dobil nadimek »Profi«, in je član Roga iz Ljubljane, je sicer bolj redkobeseden, zato pa toliko bolje vrti pedala. Pri oblikovanju misli sta mu pomagala tudi mama Slavka in oče Janez. Kdaj si začel kolesariti in kdo te je za to navdušil? »S kolesarstvom sem se začel resneje ukvarjati leta 1984, ko mi je bilo deset let. K temu športu me je najbolj vzpodbujal oče, moj vzornik pa je bil kar sosed Zvone Kosirnik, ki je bil v mojih letih prav tako uspešen. Zdaj pa se že posveča delu z mlajšimi pionirji.« Kako uspešna je bila tvoja dosedanja vožnja? »Moja prva dirka je bila v Litiji, ko sem začel med pionirji v skupini C in zmagal. To me je še bolj vzpodbudilo in vedno mi je uspelo priti med prvimi v cilj. V naslednjih dveh letih sem tekmoval v skupini B ter obakrat osvojil naslov republiškega in državnega prvaka v ciklokrosu in najhitrejši sem tudi v cestni vožnji, ki je veljala za republiško prvenstvo. Zadnji dve leti sem se posvetil le cestni vožnji med najboljšimi pio-norji, kjer sem bil lani drugi in letos ponovno prvak.« Kje vse tekmuješ? »Nastopal sem že po vsej Sloveniji, kjer so prirejali kakšna tekmovanja tudi za nas pionirje in tekmoval sem že na mednarodnih dirkah. V Avstriji sem bil enkrat drugi in dvakrat četrti na 45 km dolgi progi, kjer je bila povprečna hitrost najhitrejšega nad 35 km/h.« Kako se pripravljaš za novo sezono in kdo je tvoj trener? »Med zimskimi počitnicami sem bil na sedemdnevnih pripravah v Poreču in komaj čakam na nove, saj bo ob koncu priprav tudi že prva dirka. Doma skrbim za svojo kondicijo predvsem v telovadnici, nekaj pa jo bom pridobil tudi na snegu. Do sedaj me je treniral oče, ki skrbi za pionirje v klubu. Zdaj, ko grem med mladin ce pa nas bo vodil profesionalni trener in pred tem odličen kolesar Vinko Polončič.« Ali imaš med vrstniki tudi kaj posnemalcev? »Nekaj jih je, ki stopajo po moji poti iz Domžai in okolice, to so: Zajdela, Hauptman, Presekar, Cevc in vsi nastopajo za Rog. Upam, da se nam bodo pridružili še mlajši, saj je podmladek vedno dobrodošel.« In kakšni so tvoji nadaljni živ-Ijenski cilji? »S kolesarjenjem bom še nadaljeval, dokler me bo to veselilo, Nadobudni kolesar Boštjan Pavli iz Domžal... vendar si z načrti za naprej ne delam skrbi. Morda bodo kakšni bolj določeni načrti prišli kdaj pozneje. Najprej se bom po končanem rednem šolanju poizkusil izučiti za kuharja.« Kako pa je s kolesom in ostalo opremo? »Naš kolesarski klub Rog zelo dobro skrbi za nas tekmovalce. Drese in vso drugo opremo s kolesom vred dobimo v klubu, in zato tudi vabim vse pionirje z našega okoliša, ki bi se želeli poizkusiti v kolesarstvu, da se nam pridružijo.« Stane Benkovič Srečanje telesnokultumih delavcev Za nami je že 12. srečanje telesnokultumih delavcev, srečanje vrhunskih športnikov, najboljših ekip na tekmovanjih v SR Sloveniji in SFRJ s športnimi delavci in ne nazadnje s svojimi navijači. Prireditev zaradi prireditve, na srečanju športnih delavcev različnih športnih panog, ki so vedno pripravljeni veliko postoriti v svoji panogi, v svojem klubu, ne glede na porabljena sredstva in čas. Brez »takih« ni športa, ne v manjših krajevnih skupnostih in ne v večjih klubih in društvih, kjer se dela strokovno-profesional-no in kjer so dosežki potrjeni z medaljami na največjih tekmovanjih. Veliko je že bilo zapisanega o domžalski telesni kulturi, o njeni preobrazbi, načrtih, željah, uspehih tako tekmovalnih kot organizacijskih, gradnji športnih objektov, organiziranju najrazličnejših rekreacijskih tekmovanj, veliko manj ali pa skoraj nič pa o samih organizatorjih, blagajnikih, gospodarjih, trenerjih in drugih. ATLETSKI KLUB DOMŽALE ob njegovi desetletnici DAMJAN BARIČ, VERONIKA MIHALEC, Atletski klub Domžale MARKO ARNEŽ, MATJAŽ GOLTES, Smučarsko društvo Domžale JANEZ OREHEK, TVD Partizan Dob MARKO DOLINŠEK, ANDREJ VUGA, Lokostrelski klub Mengeš MARJAN MEDVED, Nogometni klub Domžale PAVLE ANDREJAŠIČ, Košarkarski klub Domžale JANEZ ŽNIDAR, ANTON ŽIŽEK, Planinsko društvo ONGER Trzin Telesnokulturna skupnost Domžale je tudi letošnje leto razpisala kriterije in merila za pridobitev oz. podelitev odličij telesne kulture. Po poslanih predlogih je komisija ugotovila, da imamo vsako leto več predlogov ter da so podeljena odličja resnična zahvala za dolgoletno delo na področju telesne kulture ter kvalitetnega športa. Letošnje leto smo podelili naslednja odličja: — 7 priznanj mladim perspektivnim športnikom — 30 bronastih plaket od tega 17 organizatorjem, trenerjem, nekdanjim igralcem ter 13 aktivnim športnikom — 16 srebrnih plaket, 8 so jih prejeli organizatorji, 8 aktivni športniki — 12 zlatih plaket, od tega 8 športniki ter 4 ostali — 6 Bloudkovih značk, 1 bronasta, 2 srebrni in tri zlate Priznanja so prejeli: — ANJA SETINA, TINA DEMŠAR, SAŠA SLANC, SAŠA GRMEK — vse Kotalkarsko drsalni klub Domžale za tekmovalne dosežke na republiškem prvenstvu SR Slovenije - RADO MIHORIČ, BORIS GORENC, MATEJ PAJNIČ, vsi Košarkarski klub Domžale za uvrstitev v pionirsko in kadetsko reprezentanco SR Slovenije — Bronaste plakete so prejeli: LOJZE ŠIRCELJ, Planinsko društvo ONGER, Trzin ALOJZ GRADIŠAR, Strelska družina Domžale EKIPA MLADINK IN MLADINCEV Strelske družine Tine Kmetic Trzin MILAN KLOPČIČ, Strelska družina Tine Kmetic Trzin EKIPA PIONIRJEV namiznega tenisa TVD PARTIZAN Mengeš MARIJA SITAR, TVD Partizan Mengeš METKA VOLKAR, MAN1CA ŠTREKELJ, TVD Partizan Domžale STANISLAV KEPIC, ROMAN BITENC, Smuč. klub Termit Ihan ANDREJ IGLIC, Krajevna skupnost Rafolče ROMAN LAZAR, Atletski klub Domžale KLEMEN KOČAR, Težkoatlet-ski klub Domžale PRIMOŽ KOŠAK, ZDENKA ŠTEFAN, TVD Partizan Domžale Novo leto 1989 V prednovoletnih dneh obiščite v Domžalah novoletni sejem, oglejte si praznične povorke in druge novoletne prireditve. Srečno novo leto vam želi Turistično društvo Domžale. Jože Zevnik, predsednik Skupščine telesnokulturne skupnosti Domžale ob vsakoletni podelitvi priznanj in nagrad... PRIMOŽ PETERKA, Smučarski klub Termit Moravče MLADINSKA EKIPA KONJENIŠKEGA KLUBA Krum-perk — Srebrne plakete so prejeli: SIMON KOVIC, Strelska družina Domžale EKIPA MLADINCEV V BIATLONU, Smučarski klub TERMIT Ihan PETER JANEŽlC, TERMIT Moravče ROMAN STRUPIH, BOJAN HRIBAR, Težkoatletski klub Domžale SIMONA ČOŽ, Kotalkarsko drsalni klub Domžale ALEKSANDER KABAJ, Smučarsko društvo Domžale VINKO KVAS, TVD PARTIZAN, Dob BORIS LIMOVŠEK, Kegljaški klub Domžale BOŠTJAN ŠIMENC, Lokostrelski klub Mengeš JANEZ JUHANT, FRANC AVBELJ, AMD FAM LUKOVICA PETER KRALJ, Košarkarski klub Domžale GRIŠA KERSNIK, JANEZ PEVEC, AMD-FAM Lukovica MATJAŽ ČIK, Konjeniški klub Krumperk — Zlate plakete so prejeli: EKIPA AMD Domžale GREGOR GOREČ, MARTIN ŠRAJ, AMD Domžale JOŽE KRALJ, Nogometni klub Mengeš VIOLETA MORDEJ, Kotalkarsko drsalni klub Domžale SIMON VES, Lokostrelski klub Mengeš ZVEZA TELESNOKULTUR-NIH ORGANIZACIJ OBČINE DOMŽALE (Organizacijski odbor za izvedbo 23. Kros Dela) SKUPŠČINA OBČINE DOMŽALE NOGOMETNI KLUB Mengeš ob 60-letnici kluba ROK KREČ, AMD Domžale BERNARD URBANIJA, AMD-FAM LUKOVICA EKIPA AMD-FAM Lukovica Bloudkove značke so prejeli: ALEKSANDER ČIČEROV, Planinsko društvo ONGER Trzin — bronasto FRANC dr. HABE, Konjeniški klub Krumperk, srebrno BORIS LENČEK, Konjeniški klub Krumperk, srebrno SLAVKO JUTERŠEK, TVD PARTIZAN, Dob zlato LEON ŠTIFTAR, Občinska strelska zveza Domžale zlato SAŠO GRILJ, Košarkarski klub Domžale zlato Prireditev je pozdravil predsednik skupščine Telesnokulturne skupnosti Domžale, tov. Jože Zevnik, ki se je v govoru zahvalil vsem prejemnikom odličij telesne kulture za njihovo prizadevno delo, še posebej pa je podčrtal vprašanje možnosti nadaljnjega razvoja telesne kulture glede na vse reforme, ki jih pričakujemo. V programu so sodelovale mlade kotalkarice, kotalkarsko-drsal-nega kluba Domžale, ekipa Karate kluba Domžale ter mažoretke iz Moravč, ki so s plesom Kan-kan dvignile dvorano, za ples pa je poskrbel še ansambel Šaleški fantje iz Titovega Velenja. Pa še to: V telesnokulturni skupnosti TDomžale že nekaj časa ugotavljamo, da smo v organizaciji in izvedbi te prireditve osamljeni, da bi bilo potrebno nekaj spremeniti, dodati, popestriti, večina stalnih udeležencev pa dodaja, da bo storjena velika škoda, če se s to prire-iitvijo prekine. Upajmo, da ne. Marjan Gorza Ob občnem zboru Nogometnega kluba Mengeš Z loterijo za nogomet V jedilnici tovarne Trak je 10. decembra potekal občni zbor enega izmed trenutno najbolj zagnanih mengeških klubov — nogometnega. Za mengeškimi nogometaši je uspešno praznovanje 60-letnice, vrsta klubske in obklubske dejavnosti, sprejeli so program dela za prihodnje leto in tudi dolgoročni načrt, med največjimi novostmi pa je vsekakor mengeška enota Loterije Slovenije, ki naj bi pomagala mengeškim nogometašem, da bi lažje zadihali. Jože Kralj, predsednik NK Mengeš je v svojem poročilu povedal, da so v iztekajočem se letu dosegli vidne uspehe, tako na tekmovalni kot vzgojni ravni, prav tako pa je bilo veliko narejenega na samem igrišču, z garderobami in — največ — v dogovoru z Loterijo Slovenije. Nekaj pridobitev mengeških nogometašev sem opisal že v prejšnjih številkah, tu naj samo še dodam, da so Mengšani zelo zadovoljni z obema trenerjema Marjanom Babškom in Lojzetom Perhari-čem, iz lastnih vrst pa so kadrirali štiri inštruktorje — v ta namen je bil v Mengšu tudi poseben tečaj — te inštruktorje pa bo treba usposabljati še naprej, kot domače trenerje. Tekmovalni cilji so bili več kot doseženi, saj so člani dosegli celo 1. mesto v svoji skupini — trener Babšek je ob tem dogodku zaradi stave skočil v Pšato, vendar ni imel težav z zdravjem, ker je imel menda pod trenerko potapljaško obleko — odlični so bili tudi pionirji, zatajili pa so mladinci. Dolgoročni cilji NK Mengeš so uvrstitev do leta 1995 v slovensko ligo, prihodnje leto pa približno obdržati to stanje, čeprav se za Območno ligo pretirano ne potegujejo, ker še niso zreli vsi pogoji za to, predvsem pa imajo premalo finančnih sredstev. Jože Rozman kot predsednik gospodarske komisije je povedal nekaj več o mengeški novosti, loteriji, od katere bo šlo del dobička za nogomet. Loterija Slovenije je pristala, da tudi v Mengšu, nasproti Varnosti, odpre svoj lokalček, ki bo na voljo Mengšanom in okoličanom vsak dan od pol treh popoldne do pol šestih, ob sobotah pa tudi dopoldne. Tako si bodo tisti, ki so igrali igre na srečo, lahko nabavljali lističe oz. kartice tako rekoč doma. Del dobička bo šel za nogometaše in računajo, da bo primeren stalen vir dohodkov. Se vedno pa iščejo močnejšega sponzorja, tako da bi lahko delo potekalo bolj nemoteno. Loterija bo po načrtih prinesla le slabo četrtino sredstev. Na srečo jim stojijo ob strani kolektivi, obrtniki in predvsem krajevna skupnost Mengeš. Pred novim letom bodo nogometaši spet obiskali domove s svojimi koledarji, s sliko »jesenskih prvakov«, kar člani seveda tudi v resnici so. Čez leto načrtujejo tudi nekaj prireditev, radi bi prevzeli praznovanje krajevnega praznika itd., radi bi pripeljali v Mengeš Tofovo Zlato selekcijo in se izkazali še z drugimi dejavnostmi. Predvsem pa so ponosni na pionirsko šolo, ki je v nižjih razredih mengeške, trzinske in moščanske šole dobro stekla, tako da se v bodoče obeta veliko dobrega kadra, ki bo načrtno pripravljen za nadaljni vzpon, imeli bi vse selekcije, dosledno bodo izvajali vsa pravila, tako da se za prihodnost mengeškega nogometa ni bati. Na občnem zboru je bil potrjen tudi nov statut, sprejeli so disciplinski pravilnik in dolgoročni plan, za uspešno delo pa je dobil priznanje neutrudni predsednik Jože Kralj, prav tako pa klub ob 60-ti obletnici plaketo občinske telesnokulturne skupnosti. I. Sivec Ob koncu jesenskega dela: Naši nogometaši na treh lestvicah ... LESTVICE VSEH LIG MNZ LJUBLJANA PO JESENSKEM DELU 1988/89 ČLANI A: 1. MENGEŠ 13 8 4 1 27:14 20 2. LITIJA 13 8 3 2 28:19 19 3. USNJAR 13 8 2 3 27: 8 18 4. KOČEVJE 13 7 0 6 26:16 14 5. ENOTNOST Jev. 13 5 4 4 17:21 14 6. IHAN 13 5 3 5 19:15 13 7. APNAR 13 4 4 5 15:23 12 8. SVOBODA Kis. 13 4 3 6 21:18 11 9. RADOMLJE 13 6 1 6 15:18 11/- 2 10. PARTIZAN Lukov. 13 5 3 5 23:30 10/- 3 11. ČRNUČE 13 3 2 8 16:23 8 12. LIVAR 13 5 3 5 23:25 71- 6 13. DOB 13 3 3 7 20:24 71- 2 14. DANA 13 c > 1 10 11:34 5 MLADINCI VZHOD: 1. TERMIT 7 6 0 1 30:10 12 2. DOMŽALE 6 4 0 2 31: 7 8 3. VIR 6 4 0 2 26: 8 8 4. DOB 6 4 0 2 19:11 8 5. IHAN 6 4 0 2 10:13 8 6. ČRNUČE 7 2 1 4 14:24 5 7. PARTIZAN Lukov. 7 1 0 6 6:49 2 8. MENGEŠ 7 0 1 6 3:16 0/- 1 STAREJŠI PIONIRJI - - skupina 3: 1. KOMENDA 11 11 0 0 55:14 22 2. RADOMLJE 11 8 0 3 32:17 16 3. MENGEŠ 11 6 3 2 33:11 15 4. STOL VIRTUS 9 4 3 2 29:23 11 5. ENOTNOST Kamn. 10 4 2 4 30:20 10 6. PARTIZAN Lukov. 10 5 0 5 18:22 10 7. KEMNIK 10 4 1 5 26:24 9 8. VIR 9 4 1 4 13:19 9 9. DOB 11 3 2 6 22:33 8 10. DOMŽALE 10 3 1 6 28:35 6/'- 1 11. TERMIT 10 1 2 7 10:42 4 12. IHAN tO 0 1 9 7:43 1 v Boginja sreče Fortuna se v tej stavbi nasmiha občanom. Vse več se jih zateka v ta prostor, od dejavnosti katerega si mnogo obetajo tudi v NK Mengeš. ODMEVI V KARATEJU ..._ Naj ob zaključku leta povemo, da Karate klub Domžale zaključuje zelo uspešno tekmovalno sezono in občutno povečanje članstva. Vpeljali smo tudi novo smer treninga : DIHALNO GIMNASTIKO NAN-BU TAISO, ki pa bo večji zamah dobila v naslednjem letu. Tudi polemike v zvezi s pisanjem Alibabiča in Šorotarja smo zaključili in poravnali določene nesporazume. Vsekakor v leto 1988 stopamo z velikimi perspektivami, vsem simpatizerjem borilnih veščin in športa v Domžalah pa želimo mnogo uspeha v letu 1989! Izvršni odbor Karate kluba Domžale Strelsko tekmovanje v počastitev praznika republike Strelska družina Domžale je na svojem strelišču v OŠ V. PerM izvedla strelsko tekmovanje za ekipe in posameznike delavcev V1 domžalske občine v počastitev praznika republike v streljanju s s" rijsko zračno puško. Tekmovanja se je udeležilo preko 50 teki"0, valcev. Rezultati so sledeči: Ženske ekipno: 1. TOKO 2. SO Domžale 3. Biotehnična F. Ženske posamezno: 1. Zabret Tanja 2. Marolt Andreja 3. Bernot Vera Moški ekipno: 1. Mlinostroj 2. Biotehnična F. 3. Žito Moški posamezno: 1. Brojan Franc 2. Barle Franc 3. Keržan Niko Domžale Domžale Groblje SO Domžale TO KO SO Domžale 418 kroge* 402 krog"' 393 krog"" 163 kroge 156 kroge 147 kroge Domžale 505 krogov Groblje 481 krogov (z. s. 237) Vir 481 krogov (z. s. 234) Mlinostroj Papirnica Mlinostroj 178 krog«' 176 kroge 175 krog» Prvo uvrščeni ekipi sta dobili plakete, posamezniki do 3 mes" pa medalje. Marjan Kovic Računalniška izposoja Z novim letom bo domžalska knjižnica kot prva splošnoizobraževalna knjižnica v Sloveniji pričela z avtomatskim vodenjem izposoje. Poskusna izposoja z računalnikom pa se bo pričela že v drugi polovici decembra. Ker bo to nekoliko spremenilo naš dosedanji način poslovanja, vas želimo seznaniti z glavnimi spremembami. Bralci še naprej obdržijo svoje članske izkaznice kot identifikacijski dokument, ki je neizogibno potreben tudi pri računalniški izposoji. Razlika je v tem, da v te izkaznice ne bomo več vnašali izposojenih knjig, saj bo to avtomatsko vodeno preko računalnika. Če bo bralec želel voditi lastno evidenco, si bo moral podatke (npr. datum, ko je bil nazadnje v knjižnici, število izposojenih knjig, število knjig, ki jih še ima doma) v izkaznico vnesti sam. Pri izposojevalnem pultu mu bosta v ta namen na razpolago pečat s tekočim datumom in pisalo. Seveda pa bo ob sami izposoji od knjižničarja dobil vse željene informacije o tem: koliko knjig še ni vrnil, katere so te knjige, kdaj si jih je izpo-soil itd. Druga novost je stalno izposojno mesto. V dosedanjem poslovanju si je bralec lahko sposojal in vračal knjige pri obeh izposojevalnih pultih. Pri računalniški izposoji pa so bralci enakomerno porazdeljeni na dva računalnika in sicer po principu sodih in lihih številk izkaznice. Bralec si bo tako knjige izposojal ved- no pri istem računalniku. Na izposojevalnem pultu bo označeno, katerim bralcem je namenjen: tistim s sodo ali tistim z liho številko članske izkaznice. Tretja sprememba zadeva vračanje izposojenih knjig. Bralec si bo najprej izbral knjige, ki jih želi vzeti domov, in šele zatem bo najprej izbral knjige, ki jih želi vzeti domov, in šele zatem bo prinesel te knjige skupaj z vrnjenimi k izposojevalnemu pultu, kjer bo hkrati vrnil prebrane in si izposodil zaželjene knjige. Da bralcu med izbiranjem novih knjig tistih knjig, ki jih vrača, ne bo treba nositi s seboj, bomo ob izposojevalnem pultu pripravili mizo, kamor bo lahko odložil te knjige in si v miru izbral nove. To so poglavitne spremembe v našem poslovanju, ki neposredno zadevajo tudi naše bralce. Za računalniško izposojo smo se odločili iz več razlogov. Prvič zato, da olajšamo, posodobimo in izboljšamo naše poslovanje, hkrati pa tudi zaradi tega, da izboljšamo kvaliteto naših storitev. To pomeni, da bomo zdaj lahko več časa posvečali svetovalnemu delu, se pravi neposrednemu delu z bralci. Poleg tega pa ima avtomatsko vodenje izposoje za samega bralca še druge prednosti. Npr.: bralcu, ki nujno potrebuje neko knjigo, ki je trenutno izposojena, bomo spričo računalniške evidence izposojenih knjig lahko pomagali veliko bolj učinkovito, kot doslej. Dosegli bomo tudi hitrejše vračanje zelo iskanih knjig, npr. šolskih čtiv, tako da mladi bralci v naši knjižnici ne bodo več ostajali praznih rok, itd. Razumljivo je, da bo v našem poslovanju vsaj v poskusni dobi verjetno včasih prihajalo tudi do zastojev (npr. v ponedeljkih popoldne, ko se v izredno kratkem času zvrsti zelo veliko število bralcev). Zato vas prosimo za razumnevanje. prepričani pa smo, da bo naše poslovanje takrat, ko se bomo mi, hkrati pa tudi naši bralci, navadili na spremembe, potekalo veliko hitreje, kot dosedaj. HVALA, TOMAŽ IN NOVI NACRTI J Delavsko kulturno društvo Svoboda Mengeš se je tA~^»&'?*9': ...per-^f- sestalo v Letnem gledališču na delavnem srečanju, na katerem so se člani vseh treh sekcij — dramske, folklorne in pevske — pogovorili nekoliko natančneje o nadaljnem delu v novi sezoni, hkrati pa so se poslovili od dolgoletnega vodje Mešanega pevskega zbora Svobode Mengeš prof. Tomaža Habeta. Dramska skupina — vodi jo Niko Robavs — bo jeseni obnovila igro Večna mladeniča ter jo predstavila po nekaterih drugih krajih v občini. Res bi bilo škoda, da bi bilo toliko truda in za-nesenjaštva vrženo proč, saj bi po dveh izvajanjih igra tako rekoč šele dodobra stekla. Glavna akterja in tudi vsi drugi to vsekakor zaslužijo, dolgčas pa tudi ne bo nikomur, ki bo prišel pogledat to dveinpolurno umetnino. Folklorna skupina bo nadaljevala z vajami in uspešnimi nastopi tudi v prihodnje, sicer pa se bomo z vodjem Francem Jeričem v kratkem podrobneje pogovorili o delu in načrtih. Pretekla sezona pa je bila vsekakor izredno vzpodbudno ocenjena. Prav tako bo nadaljeval z delom Mešani pevski zbor, za katerega pa išče DKD Svoboda novega stalnega pevovodjo, prav tako pa vabi v svoje vrste tudi nove pevce — tako kot tudi obe drugi sekcije nove člane. S priložnostnim nagovorom sta se poslovila od Tomaža Habeta Slavko Pišek v imenu Svobode in Peter Janežič v imenu Krajevne skupnosti Mengeš. Prof. Tomaž Habe je vodil zbor celih šestnajst ustvarjalnih sezon, povzdignil zbor do enega izmed najboljših v domači občini, pa tudi v slovenskem prostoru je mengeški zbor veliko pomenil, tako ob solističnih nastopih kot na tradicionalnih novoletnih koncertih. Ker Tomaž zaradi službenih obveznosti ne more več voditi zbora — na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani mora poučevati v deljenem delovnem času — so v Mengšu dobili začasno zamenjavo, iščejo pa stalno. Tomažu sta se oba predstavnika Mengša najlepše zahvalila za sodelovanje, za ves trud in nesebično osebno vlaganje, za visoko raven izvajanja in za red v zboru, za kar ima zborovodja izredne zasluge. Tomaž je bil ob skromnem darilu in pohvalnih besedah tako ganjen, da se je komajda zahvalil za vso to prisrčno pozornost. Vse skupaj pa ni niti najmanj tragično, prof. Tomaža Habeta bomo v Mengšu še videvali, tako kot vodjo Simfoničnega orkestra kot tudi v drugih vlogah, saj je eden izmed tistih občanov, k' je prepoln delovne energije ir> svežih zamisli. Za vse, kar j« storil za mengeško petje v prete' klih šestnajstih letih pa v imeni1 vseh Mengšanov tudi javna za' hvala! I. Sivec 10 let ženskega pevskega zbora TOKO. Uspela prireditev v velik1' dvorani Glasbene šole je mejnik za delo, ki ga vodi uspešna pevovodt kinja MARA VILAR... L eri« D" s* Dg"V ^ napredek domiale trgovsko gostinska DO NAPREDEK n.sol. o. domžale DELAVCI TGDO NAPREDEK DOMŽALE ŽELIMO SVOJIM KUPCEM IN POSLOVNIM PARTNERJEM SREČNO, ZDRAVO IN USPEŠNO NOVO LETO 1989. TOZD PEKARSTVO IN TESTENINARSTVO LJUBLJANA OBRAT SLAŠČIČARNA BISTRICA Cesta talcev 6, Domžale V naši prodajalni kruha v Slaščičarni Bistrica vam nudimo vse vrste tega dišečega izdelka, nudimo pa tudi pecivo in druge izdelke, ki jih boste kupili pred prazniki. Vsem našim strankam voščimo zdravo in uspešno novo leto 1989! Kolektiv Slaščičarne Bistrica Industrija platnenih izdelkov INDUPLATI p. o. JARŠE, p. DOMŽALE Delovna organizacija Induplati Jarše vam želi srečno in uspešno novo leto! n □ induplati Industrijski kombinat »PLANIKA« KRANJ TOZD TOVARNA OBUTVE »MOJCA« LUKOVICA SREČNO NOVO LETO 1989! TO UNI VERZALE DOMŽALE INDUSTRIJA OBLAČIL N. SOL. O. KIDRIČEVA 4 komunalno podjetje domžaie tO 61230 Domžale, Ljube Šercerja 4, telefon: (061) 721 426 Vsem porabnikom naših storitev, poslovnim prijateljem, delovnim kolektivom in občanom želimo srečno novo leto 1989! i hudi svoje proizvode in kvalitetne usluge: — izdelava in montaža opreme za čistilne naprave komunalnih in industrijskih odpadnih voda, — izdelava in montaža opreme za pripravo pitne in tehnološke vode, — izdelava in montaža opreme za obdelavo blata. SREČNO NOVO LETO 1989! KOVINSKO IN STROJNO PODJETJE hidrometal MENGEŠ, GORENJSKA CESTA ■M Vir, Sarovičeva 21 a Vsem delovnim ljudem in občanom želimo srečno novo leto. ZA PROSTI CAS; PRI REKREACIJI IN ŠPORTU, FUNKCIONALNA IN ELEGANTNA OBLAČILA. IZDELKI UNIVERZALE DOMŽALE SERVIS ŠPORTNE OPREME C. TALCEV * — DOMŽALE —* ¥ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ * ★ ★ * ★ * ■k ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ * ★ ★ ★ * ★ ★ ★ ★ ★ ★ * ★ ★ ★ ★ ★ ★ * ★ ★ ★ ★ * ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ * * ★ ★ ★ NOVO! Nov postopek brušenja robnikov po postopku SGF (stone glide finish) z brusnim kamnom. Prenosti: — ostrejši robniki — večja drsnost smuči — robniki dlje časa ostanejo ostri Komisijska prodaja rabljenih smuči. Expres montaža v enem dnevu, hitre in kvalitetne usluge. Brušenje drsalk! ODPRTO OD 9.-12. in od 15.-18. ure. Svojim cenjenim strankam želimo srečno novo leto ter se priporočamo za obisk in storitve. PROIZVODNO PODJETJE S P. o Telefon: (061) 737 217, (061) 737 139 Telegram: Semesadike Mengeš Tek rač. 50120-601-30325 G1234 MENGEŠ izvozno-uvozno podjetje nudi poceni kvalitetno seme, sadike za pogozdovanje, parke in drevorede. Cenjenim strankam želimo srečno in uspešno novo leto 1989! TAMIZ Izdelovanje notranje opreme in pohištva Mengeš, Blejčeva cesta SE PRIPOROČAMO IN VAM ŽELIMO SREČNO TER USPEŠNO NOVO LETO 1989. ***** ★ ★ ★ ★ ★ ★ * ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ * ★ ★ * ★ ★ ★ ★ ★ ★ * ★ * ★ ★ ★ ★ * ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ * ★ ★ ★ ★ ******** * * ** **************************************************** DELOVNA ORGANIZACIJA Slovenijales le8n?noJJiSglvena RADOMLJE Delovna organizacija Priporočamo vam nakup naših izdelkov: — visoko kvalitetnega sedežnega pohištva — usnjenih počivalnikov in sedežnih garnitur — žaganega lesa — visečih stropov — stebelnih rezkarjev za numerično vodene rezkalne stroje. SREČNO 1989! -K *-K* * * * * * ****** *********** ****************************************# | TOZD MLINI DE DOMŽALE Vsem svojim poslovnim partnerjem, delovnim ljudem in občanom želimo srečno in uspešno novo leto 1989! Priporočamo svoje izdelke in storitve! hrri | p 0 Obrtna zadruga ZORA, DOMŽALE p. o. Ob novem letu voščimo vsem zadružnikom, poslovnim partnerjem ter delovnim občanom srečno, zadovoljno in poslovnih uspehov polno novo leto! ★ ★ ★ ★ t— »OBRTNIK« Mengeš, Prešernova 2 Obrtna delovna organizacija za izvajanje obrtniških in storitvenih del p. o. Vsem poslovnim partnerjem in strankam želimo srečno in uspešno novo leto 1989! Priporočamo naslednje usluge in storitve: — zidarstvo, fasadarstvo in ostala gradbena dela — ključavničarska dela — steklarska dela — parketarska dela, pečarska, slikopleskarska dela in vodovodne instalacije. OBRTNIK MENGEŠ ni-in HELIOS KEMIČNA INDUSTIRJA n. sol. o. DOMŽALE . HEfnLM SOZO BAZIČNE IN PREDELOVALNE INDUSTRIJE t#M!JA l J O O LJUBLJANA Delovnim ljudem in občanom Domžal želimo srečno novo leto in veliko delovnih uspehov. & TOSAMA v ne m poslovnim partnerjem, delovnim kolektivom in občanom želimo v novem letu obilo delovnih uspehov! Priporočamo svoje izdelke! TEKSTI L TOZD filc mengeš o. sol. o. Blejčeva 4 61234 Mengeš Izdelujemo in prodajamo tehnične, valjane in iglane filce ter končne izdelke iz filca. SREČNO NOVO LETO 1989! » Ljubljanska cesta 18 61230 Domžale Rudarsko podjetje kremenovih peskov in oplemenitenje nekovin n. sol. o. VAM ŽELI SREČNO NOVO LETO TER OBILO DELOVNIH USPEHOV! papirnica količevo Proizvajamo: KARTONE: premazne, nepremazne dupleks in tripleks ter specialne vrste kartona PAPIRJE: težko propustne, ovojne in embalažne LEPENKE: specialne vrste za potrebe obutvene, elektro in tekstilne industrije. SREČNO NOVO LETO! **************************************************************************************************^ STRAN 20 RAZGLASI, OBJAVE, RAZPISI tali oglasi £emo žensko za dopoldansko j! itvo enoletne deklice, najraje ( našem domu. Šifra: »Mengeš, ' i 1989«, lahko tudi na telefon ''■161 int. 340 dopoldne Stareši- | nštruiram angleščino za osno-in srednjo šolo. Tel: 721-055, ' ona. ^aj amem garažo v Domžalah 1* nekaj mesecev za garažiranje »mobila. Telefon: 721-189 -.nižale, A. Skoka 16. i L 'nštruiram matematiko, fiziko in love elektrotehnike. Telefon: ' '-278. jI--- lUZU - DŽIP, prodam ali za-j hjam Disel avto. Brkovič Polde, i 'viceva 17, 61000 Ljubljana. Mlada družina nujno išče stano-Ije v okolici Domžal. Cenjene »Judbe pod šifro: »Lepša pri-Jnost«. Novo 4000 1 cisterno, še nera-fcno prodam. Telefon: 721-811 116 samo dopoldan. Steklarstvo Volčini, Vir, Borova Domžale nudi štipendijo učen-, steklarske šole. Informacije na ''fon: 723-138. prodam: hladilno skrinjo LTH it., hladilnik »Obodin« 175 I hladilnik »Gorenje« 175 lit., ?lni stroj »Zanusi-Končar«, "iski štedilnik (4 plošče in peči-). otroška postelja. Vse je delno Njeno in poceni prodam, tel.: 1-828. I__ 'Starejšo hišo ali stanovanje v (mžalski občini najamem. Predočilo eno leto. Naslov v uredniku. .Ugodno prodam rabljeno kotno dežno garnituro in novo okro-l°i raztegljivo mizo (borovo). Inhalacije po tel.: 601-737-248. ftar obrtniki! .Poslovne knjige vodim natan-r° in poceni. Ekonomist Petar Nnjar, Ljubljanska 84, Domžale. r»--.--_ 15. 11. 1988 sem zjutraj na ,*!' v službo od Kidričeve 49, Men-do tovarne Trak, Glavni trg 18, *(ngeš izgubila pozlačeno ročno 0 znamke Quarz. Poštenega naj-e'ja prosim, naj jo proti nagradi *e. Telefon 737-303 int. 28 v do-''danskem času. ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo Vsem gasilcem, ki ste uspešno priskočili na pomoč in Vsem članom GD, ki ste bili i Pripravljeni nuditi pomoč * ter vsem posameznikom, ki J ste pomagali pri gašenju in * sanaciji po požaru na naši i stanovanjski hiši dne 8. ok- tobra 1988. Enako se zahvaljujemo 5 tudi vsem dobrim sosedom, prizadevnim članom GD Vrhpolje ter ostalim prijateljem in znancem, ki ste nam kakorkoli pomagali pri ob-' novi strehe in odpravi po-J sledic požara. * Avbeljevi, t Stegne 14, Moravče k______ (061) 723-324 popravila, čiščenje, maženje 1 g vseh vrst šivalnih strojev TINE KLANČAR VIR. ĆUFARJEVA 6 61230 DOMŽALE Otroško posteljico prodam. Naslov v uredništvu. Kotno sedežno garnituro PINGVIN — trosed (raztegljiv), dvosed in kotni element (staro 3,5 let) ugodno prodam tudi po delih. Kompletna garnitura plačljiva po dogovoru. Telefon: 722-008. Prodam garažo v Domžalah pod zelo ugodnimi pogoji. Telefon: 721-686. Iščem strokovnjaka za vodenje in opravljanje vseh administrativnih in računovodskih poslov v obrti. Naslov v uredništvu. ZAHVALA OB POMOČI PRI ISKANJU SINA OZIROMA BRATA V soboto, 15. 10. 1988 se je v Drtiji pri Moravčah izgubil naš ljubljeni sin oziroma brat Boštjan ZAKOJČ. Iskrena zahvala vsem, ki ste nam pomagali pri iskanju od vsega začetka (sosedom, prijateljem in znancem) in vsem, ki ste nam priskočili na pomoč ob klicu sirene, miličnikom in vsem gasilcem, ki so se izredno hitro Odzvali klicu. Še enkrat hvala vsem za nepoplačano požrtvovalnost. Najdeni sin oziroma brat Boštjan, njegovi: mami Marija, oči Štefan in sestra Katarina. HVALA OB POŽARU Iskreno se zahvaljujemo vsem prijateljem in sosedom, ki so nam ob požaru velikodušno priskočili na pomoč in nam nesebično pomagali. Družina Knez, Murnova 21, Mengeš TVD Partizan Dob se zahvaljuje... Hvala za pomoč pri organizaciji TVD PARTIZAN DOB — se zahvaljuje vsem sponzorjem prireditve »UNI-ONSKA NOČ«. Zahvaljujemo se tudi vsem zasebnikom občine Domžale, ter krajanom Doba v upanju na nadaljnje sodelovanje. Vsem želimo, srečno uspehov polno novo leto 1989. IO TVD PARTIZAN DOB s članstvom J NOGOMETNI KLUB DOMŽALE prireja VESELO SILVESTROVANJE v soboto 31.12.1988 v hali Komunalnega centra Domžale IGRA ANSAMBEL »LOJZE SLAK« NOVOLETNI PLES v nedeljo 1. 1. 1989 ob 20. uri IGRA ANSAMBEL »NIKO ZAJC« Povezovalec programa za oba večera Boris kopitar Predprodaja vstopnic v veleblagovnici Napredek — prodajalna tobaka. ZAHVALA Ob prerani in boleči izgubi našega dragega moža, ata in starega ata VINKA ČADA iz Dragomlja 63 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izkazano pozornost in pomoč ter za izrečeno sožalje in darovano cvetje. Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot. Hvala tudi gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem za lepe pesmi in sorodnim za poslovilne besede ob grobu. Vsi njegovi. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega moža, očeta, dedka, brata, tasta in strica FRANCA PISKARJA st. iz Ihana se iskreno zahvaljujemo prijateljem, sosedom, ZB, tov. Zajcu za poslovilne besede pri odprtem grobu, pevcem za zapete žalostinke in vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem za ustna in pisna sožalja ter darovano cvetje in vsem, ki ste darovali v dobrodelne namene. Iskrena hvala dr. Farkašu, dr. Zenkovi-čevi in patronažni sestri Bredi za nesebično pomoč in tolažbo v bolezni. Hvala tudi gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem skupaj se enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi. ZAHVALA V 80. letu starosti nas je nenadoma zapustila dobra mama, stara mama, prababica in teta FRANČIŠKA URBAS roj. iere iz Preloga 55 pri Ihanu Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja in podarjeno cvetje ter vsem vam, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi ihanskim pevkam ter gospodu župniku za lepo opravljen obred. Vsi njeni. V SPOMIN 24. decembra mineva leto dni, ko nas je zapustil dragi mož in oče JOŽE RIBIČ Hvala vsem, ki se ga spominjate. Vsi njegovi. Trud in trpljenje, je bilo tvoje življenje, srce je dalo vse otrokom, kar je imelo, niti bilke zase ni imelo. ZAHVALA V 85. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, sestra, stara mama in prababica MARIJA JEREB iz Preserij Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje ali denar za druge namene in spremstvo na njeni zadnji poti, iskrena hvala gospodu župniku Lojzu Golobu za lepo opravljen pogrebni obred in lepe besede ob slovesu. Vsi njeni. ZAHVALA Ob tako boleči prerani izgubi nase drage žene, mame, babice, tašče, sestre in tete ANCELE ELKE DRACAR roj. Kramar se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem za darovane cvetje ter ustno izraženo sožalje. Prav tako iskrena zahvala duhovniku za lepo opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke in govornici za lepe poslovilne besede in hvala vsem, ki ste ji ob težki bolezni stali ob strani in ji kakorkoli pomagali. Žalujoči: mož Martin, hčerki Martina, Fani, sinova Milan, Stane z družinami ter drugo sorodstvo. V SPOMIN MARIJI in ALFONZU AVBEU Mineva tretje leto, odkar je odšla mami in prvo leto, ko se je poslovil očka. Zelo vaju pogrešam. Mojca ZAHVALA Ob izgubi naše dobre mame, babice, prababice, sestre in tete JERCE URBANIJA Vrbanove mame iz Prikernice Vsem sorodnikom, prijateljem ter dobrim sosedom se iskreno zahvaljujemo za vso pomoč, ki ste jo izkazali ob težkih trenutkih slovesa. Posebna zahvala dr. Petru Cerar-ju za dolgoletno zdravljenje, gospodu župniku Viktorju Primožiču za lepo opravljen poslovilni obred, moravskim pevcem za odpete žalostinke in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti in ji darovali cvetje. Hvala vsem, ki ste jo obiskovali in jo imeli radi. Vsi njeni. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni tiha nema je gomila kjer počivaš ata ti. V SPOMIN Minilo je dve leti slovesa od moža, ata, starega ata, brata in strica JOŽETA OREHKA Žitnikovega ata iz Doba Vsi, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu, mu prižigate svečke — hvala. Vsi njegovi. Ob smrti naše mame MAKSIME RODE roj. Engelman iz Rov 15 se zahvaljujemo vsem, ki ste jo v velikem številu pospremili na zadnji poti in darovali cvetje. Hvala predstavniku KS Rova za poslovilne besede, pevcem iz Mengša, prof. Maj-cenoviču iz Kamnika ter gospodu župniku za pogrebni obred. Posebna zahvala velja tudi osebju Doma počitka v Mengšu. Vsi njeni. ZAHVALA Ob smrti naše drage tete ROTIJE SVETIC iz Radomelj se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo obiskovali in lajšali bolečine v času njene bolezni. Hvala tudi za prispevke namesto cvetja in vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti. Posebna zahvala osebju doma upokojencev v Domžalah, DO Papirnici Koli-čevo. pevcem, praporščakom in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Vsi njeni. ZAHVALA Ob bridki in prerani izgubi svoje drage hčerke JOŽICE BARLE s Prevoj se od srca zahvalim vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujem se tudi vsem drugim, ki so mi ob mojih težkih urah kakorkoli izrazili svoje sožalje. Posebno se zahvaljujem gospodu župniku za opravljeni obred in prelepi poslovilni govor ob njenem grobu. Neutolažljiva mama Tončka in drugo sorodstvo. ZAHVALA Ob izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta ŠTEFANA KOSMATINA iz Dolenj pri Radomljah se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem za izraze sožalja, cvetje, pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala DO Slovenijales Radomlje, krajevni organizaciji Združenja zveze borcev Radomlje, tov. Spacapanu in Hafnerju za poslovilne besede, gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, praporščakom in pevcem. • Vsi njegovi ZAHVALA Ob izgubi našega dragega FRANCA GRČA RJA iz Radomelj se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, za cvetje in spremstvo na zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo gospodoma župnikoma za opravljen pogrebni obred. Vsem, ki ste nam nudili pomoč, še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA V 53. letu starosti nas je nepričakovano zapustil dragi mož, oče, sin, brat in stric TONE KEPIC iz Trzina Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za darovano cvetje in druge darove, izraženo sožalje ter vsestransko pomoč. Posebej se zahvaljujemo njegovim sodelavcem šoferjem iz DO IMP PROMONT Črnuče za spremstvo ob pogrebu, tov. Drašlerju za poslovilne besede in pomoč. Najlepša hvala dr. Rižnar-Bregar-jevi, gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za zapete žalostinke ter DO PETROL DSSS Ljubljana in sodelavcem iz SLOVENIJA LESA Nadgorica. Hvala vsem, ki ste ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi ^ n i mul n.. a • ČEVLJARSKA DELAVNICA ^ MHIMN l* HM« T ODPRTO f OD ?h DO n\ in • od ir do r . sobota od 8hdo Mh * (PČINSKI POROČEVALEC STRAN 21 SERVIS IN MONTAŽA OLJNIH GORILNIKOV. RAJKO AVGUŠTIN, Koželjevo nabrežje 2, MENGEŠ. Telefon: 737-482. Sprejem naročil od 7.-8. ure. Akupresura, elektrostimulacija, moksibustija. Dr. Skerlec, Kamnik. Telefon: (061) 831-467. TOVARNA TRAKOV rf? ELASTIKE p. O. 61234 MENGEŠ, Glavni trg 18 Delavci DO TRAK Mengeš smo namesto objav novoletnih in drugih čestitk ob praznikih v Občinskem poročevalcu, nakazali znesek v višini 1.000.000 din Centru za usposabljanje in varstvo invalidnih oseb Mengeš. ZIV ZAV ŽIV ZAV ZIV ZAV ŽIV ŽAV ČESTITA OB NOVEM LETU VSEM STRANKAM IN OBČANOM ter jim želi obilo delovnih uspehov, zdravja ter ustvarjalnega zadovoljstva, seveda pa se lepo priporočam za obisk in nakup otroške konfekcije, pletenin in opreme. ŽIV-ŽAV Branka Sitar, Domžale NATAŠA PAVLI Ljubljanska 91 blok SPB 2 z dvorišča tel. 723-566 Odprto vsak dan od 9.—12. ure in od 16.—19. ure. Sobota od 9.—12. ure. Za obisk se priporočam! MILICA SPB -2 Svojim cenjenim strankam, ki me obiskujejo v lokalu in vsem drugim občanom, ki moje stranke šele bodo, voščim SREČN0 1989! /dtJ-sludu}- I hA A IUCM'iA _ MAJHENIC - DOMŽALE Cenjenim strankam in znancem želimo vesele praznike, ter srečno, zdravo, mirno in uspeha polno novo leto 1989! FOTO-STUDIO MAJHENIC Servis šivalnih strojev in smučarske opreme Stanovanje — servis 61234 MENGEŠ Veselovo nabrežje 12 Tel.: (061) 737-651 Cenjenim strankam voščim za novo leto in jim želim obilo uspehov. DRAGE MOJE, ste na delovnem mestu v stalnem stiku s strankami? Ali pa se vam morda vaši nohti zde prekrhki in premalo negovani... Včasih, ko ste malce prenapete, v kakšen noht nevede celo rahlo ugriznete. Ali pa bi preprosto rade lepše, bolj negovane roke ... Ste že pomislile na strokovno oblikovane umetne nohte? Ja, take iz obstojnih preparatov na naravni bazi, ki so mnogo trši od vaših nohtov. Pomenijo terapijo in oblikovanje, s tem pa tudi skrb za nohte, pa še gristi si jih ne boste več mogle (velja tudi za vaše otroke). In kako izgledajo! Prva in edina v Domžalah — BB — Bojana Brin šek, Ljubljanska 91, stan. 1/1. Pa srečno! PRECIZNA MEHANIKA FRANC MUŠIC Ljubljanska 76 61230 DOMŽALE, SPB-1 Telefon: (061)721 778 V našem lokalu, ki ga imamo v SPB-1 za pizzerijo PIPCA popravljamo vse vrste klasičnih pisarniških in elektronskih strojev, registrskih blagajn in druge pisarniške opreme. V garancijskem roku opravljam napake številnih uglednih proizvajalcev strojev v najkrajšem času. Svojim strankam in vsem občanom želim SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1989! Franc Mušič Precizna mehanika FOTO REPANŠEK MENGEŠ Svojim strankam, ki me obiščejo v ateljeju in vsem, s katerimi sem se v minulem letu srečal na terenu ali z njimi sodeloval iskreno želim zdravo, zadovoljno ter uspešno novo leto 1989. Vido Repanšek po OPTIK vida golavšek kidričeva 30 mengeš Srečno novo leto! ELEKTRONIKA RTVSERVIS KOMISIJSKA PRODAJA TV IN HI-FI APARATI Igor ZABRET Robert OREHEK Kolodvorska S 61230 Domžale SVOJIM CENJENIM STRANKAM ŽELIMO SREČNO NOVO LETO IN SE PRIPOROČAMO ZA OBISK! IPS DOMŽALE »ZVONČEK« VOŠČI ZA NOVO LETO Vsem svojim strankam, prijateljem ter sosedom iz soseske vošči bife »Zvonček« srečno novo leto ter se priporoča. Hkrati upajo, da bodo skupno v letu rešili vse probleme. Srečno 89. Marija in Janez Pancar Bife Zvonček Ihan novem kovinoplasfika ka+i in marjan piskar 61230 domžale prelog sa telefon osi 721 7ss PISKAR MARJAN IN MARIJA KOVINOPLASTIKA Prelog 5a, Ihan iskreno čestita svojim poslovnim partnerjem in prijateljem za novo leto, hkrati pa priporoča svoje izdelke (elektrocevi za V beton in steno raznih profilov). Omenjeno lahko naročite tudi na telefon 721-785. Še enkrat: SREČNO 1989! POSLOVNOST JE SKRIVNOST USPEHA? Preglejte naš cenik, prihranili boste denar! Restavracija Repovž Domžale ••••• ••• ••• •••••• ::::::: ::: :ii::::::: AUDIO • •• • •• • •• ••• •••••• ■■■UHJIi, :::.::: ::: ::: UEDE9 'Mm: eeKIile 061 737-545 J BUDJA Igor Hribarjeva 38 61234 MENGEŠ Popravila: TV sprejemnikov Radijskih aparatov HI-FI aparatur Video opreme Odprto: 10 - 12 h 16 - 18 h Srečno novo leto 1989 želim vsem svojim strankam, poslovnim partnerjem in prijateljem. Priporočam se za obisk. 4^ #• VIDEO SAT SLOVENIJA Domžale, Vegova 5, telefon 721-367 Vošči svojim strankam in drugim občanom srečno novo leto, hkrati pa se priporoča za obisk v izposojevalnici, kjer si lahko izposodite video kasete tudi najatraktivnejših filmov s slovenskimi podnaslovi. SREČNO NOVO LETO! Novoletna nagradna križanka Za novoletno nagradno križanko razpisujemo 10 knjižnih nagrad. Rešitve pošljite v uredništvo Občinskega poročevalca Domžale, Ljubljanska 34 |. p. 2) do 20.1.1989. izžrebance bomo objavili v 2. številki letnika 1989 Izžrebanci nagradne križanke ob prazniku republike V uredništvo je prispelo 206 rešitev nagradne križanke, objavljene v 16 in 17. številki našega glasila. Izmed poslanih rešitev je komisija v sestavi Olga Hlebe