124. šiev. Poštnina plačana v gotovini. Celje, torek I. novembra 1927. Leto IX, Izhafa v torefei čctrtek 1» soboto. Stane mesečno Din 7"— za. inozemstvo Din 20'—. Posamczita dttevilka t nin. Račun poštno-čekovnega zavoda Stev. 10.666. UrcdniStvo in npravni&tvoi Celjo Strossmayerjeya ullca 1« pritličje. Rokopisov ne vračamo. Oglasl po txififu. Tefefon Int §tev. 65. Antentat na predsednika grške republike Kondurlotis le lahko ranjen. — Atentator prijet. — Velike demon- stracije v Atenah. Mem, 31. oklobra.. Voeraj ob pol JO. dopoldne je bill* izvršen atentat na p raised nika grške republike Kondu- riotisa. Ko se je pripeljal Konduriotis z a.vtomiabilo'in pred aitenski magistral, kjer se je vrsila konferenca grskih niest, je nenadoma. pristopil k avtomio- bilu neki lnjoski in oddal na predsed- nika (ha fitrela. En a krogla je zadela Konduriotiisa v des no .sence, a. ga je k sireči le walenkoslno ranila. Atenta- tor ja so Inkoj prijeli in ndvedH v za- pore. Donnneva se, da je aten tat delo ko- nministov. Atentator trdi, da ninia ni- kaki'h zvez s kamuwisti in da je izvrsil aiten.tat iz lastnega nagiba. Ni izkljm- čeno, da so atentat aranžirali. monar- histi illi pa pi-istasi Pan^alosa. Vlada je izdala ostre odredbe proti koni'inii- Moon in uvedl'a prevention o cenzuro za vise kormunistiičn.o orieentirane liste. Zvečer so se vivšile v Atena,h velike doitonstracije, pri katerib je prišlo do spopada mied naciionalisti in koimiii- nisti. Intervenirati je moralo vojiaštvo. Vukičevic na dvoru Beoyrad, 81. oktobra. Voeraj je vl'a- dalo v beograjskem politienem življe- nju popalno nirtvilo. Danes diopoldne od 11. do 12, je bil miinistrski redsed- nik Vukičevie na dvoru. Po aivdijenci je mi vprašanije novinairjev. kaji je z imenova n jem dirzaivinih pod ta.j'niikov, odgworil, da to vprašanje sploh ni ak- tualno. Obcinske volitve v Kocevju Koievje, 31. oktobra. Pri' včerajiš- nj'iJi f^bčiinskliih. volitvaih; je gla-sovalo od (198 volilmjii upravičencev 589. Kle- rikalci. so d.abili 68 gfeusov in 3 manda- te, radikalna gasrpodar.ska delawska li- sa (dr. Sajavic) 250 fflasov in. 11 man- flatov, Nemti 208 glasov in 9 mand'a- tov. SDS s)4 gilaisov in 2 mandata, Ra- dikall in (kmokraii, ried ka.terüni je bil pi-cd volitvaim.i sklenjen sporazwm, so dobili «fcu7>no IS ip.inriafov in s tcm (ibftnlnlno rečino. Zakaj želimo imeti v državi drug upravni in politični kurz ? Mnogim Ijiudeini je bilo n^raizumlji- vo, zakaj s.mo toliko ffovorili o potrebi demokratskega kluba in demokratske l>olitike v držaivii ki bi prinesla enako- pravnost. postenje in pravico za vsa- kogair. Ndcaterii vzffledi bodio pokazali razuniljiiiviost nase zab.teve. Tako se pri- tožiiijie »Ucitel'jski ToMariw«: ,>Mož, ki so je desetletja boril za narodno stvar v naj'bolj zagi-izenem tujem gnezdu, se pretpušča sainiiovolji neodffovornega, slučajno izvoljienegia župana, ki ne zna naisega jiozifka.'! Prosimio: samiiovolji v zadevah krajnegu šol.skega sveta! Dru- gi nas tovariiš, clan naciionalniJi or- gan izacij, «e suimnici pratidržaivnosti! Tretji. je staino pod oomi1 orožništva, men da saimo zaitegadelj, ker stori v svojii šoli iz Ijutezni do zanömarjene- ga j'juidtstvai veliko več ko bi bila njego- va dolžnoLst. Isto bi la'hiko navedli tu- di. gledo drujgih nči.teljev. Zopet drugi-m se d-G-la.jjo hišnie preiskave, retudi vedno z negativini.nii utsipeb'om! Take Mvari ?e rnnožijio kakor da, smio kje x Make- don iji im nie v SlovemijJ, ki je vedno niživala .sloves moderne, evropske npravie!« — V parlamentu. je na.vajal v soboto Stjepan Radio grobe pogre- ske, ki jib dela vlada z raizpuščainjem obc'inskih zastopov, soseskih zastopstev i.n celo nprav pri denarnih zavoi'ib tor je.rekei": »Praivijo, d!a mi nismo Evropa. Evropa je okrog na«, Mad- žairska jo Evropai. Bulffarska je Evro- pa in c«Jo "Rumiiinska je bolj TCvropa nego smio mi ... Niije vsega tegakriva vSrbija, dejal bi, da eelo vlada ni. Kri- vj so v prvii vrsü radikali, ki mislijo, da so oni država in da so vise —«. In po c-eljskih goi^lilniaih groze golobradi ra- dikalski. inteligenti, ki do leta 1919. niso iizpregovorifi niti slo^'H3n«ke bese- de. da. bodo wso Slovoniijo pobalkainili, nni-c'ili vse, kar je demokratskega, pre- stavili vse uradnistvo, ki je žo prepTe- drzno, v Maikedonijo iitd). Kaika maisilä- da za take-le radikalske neinškutairjo, da niiorojo groziti wlovenski inleli- genci! Redna nEmškc-nustrijska glsda- liSba gostovonja v MariboFU. V Mariboru, 29. okt. 1927. Kakor jc že tukajšnje casopisje poročalo, se vršc pogajanja med tiem- škim graškim gledališčem in med mcstno občino manborsko ter upravo mari- borskega narodnega gledališča v svrho prirejanja nemških prcdstav v Alariboru. Kot protikoncesijo pa gotovo garan- tira nemško politično društvo v SIo- veniji narodnemu gledališču v Mariboru in v Ljubljana, da začne z rednimi slovenskimi gostovanji po vseh onih krajih na Koroškern, kjer je naš živelj najbolj ogrožen . . . Ker se maribor- skim Nemcem ni bati za finančno stran izvedbe tega načrta (zakaj pa imajo še vedno Südmarko? Op. ur), je stvar vlade pri nas, da s svojc straw isto- tako poclpre slovensko kulturno akcijo med avstrijskimi-koroškimi Slovenci. Nekdaj sicer, ko je še bila naš go- spodar danes že pokojna Ävstriia, ter so v Celju in Mariboru vladali praV tisti nernški rnogotci, ki danes pojejo pesem jednakopravnosti in pravičnosti, se v gledališčih v Celju in v Mariboru ni smela spregovo- riti si oven ska beseda. Pa od te- daj je že dcvet let, dovolj dolga doba torej, da smo Slovenci pozabili na vse, kar je bilo in da smo slepi za vse, kar se danes godi. Slovenci smo si svoje kulturno življenje sami ustvarjali in vzdrževali kljub neskončnim seka- turam s strani avstrijskih upravnih oblasti, da pa danes v narodni državi naravnost podpiramo v obmejnih me- stih takozvani nemški živelj, ki sc re- krutira povečini iz renegatov, je znak popolne propasti znacajev, ki sc sra- rnežljivo skriva za ncko pijaiio na- cionalno baharijo. Celjski nemški list registrira uspeh nemSke politike v Mariboru z zasinchom in ironijo ter tipa naprej proti jugu. Ob deveti ob- letnici o^vobojenja, iz kojega so se nekaznovano že dovolj norčevali spodnještajerski »lojalni« renegati, be- ležimo take razmere, ki so prava slika tcga, kako je v Mariboru in kako je v Beogradu 1. 1927. Državna pomoč pasivnim krajem. V Celju, 31. oktobra). Vcerajšnji listi porocaijo, da se je v Narodnd skupščini sestavil odbor za :>pToii)ca\iaiijie gospodairske kriize in za proučevanje problema o vprasanj.u pa- s-iivnih krajev«. Za predlsednika teiga odbora je bil izvoljen bivši poljedelski minister dr. Kulovec, ki je, kakor zna- lio, poslanec Slovenske tjudske stran- ke na Kranjskem. V lažje raizuimeva- nje dostaviimio, da se imenujejo za pa- sivne kraje vse one oblaisti v naši kra- ljtvini, ki me pridelajo toliko kruišnega arna, da bi mogle prehraiinll svoje prebiivalstvo. Kons-tituiii'anjo lakega odibora je tre- ba prav toplo pozdravati, ker bode morda niogel staviti v Narod'ni skuip- ščini. kaike pamietne predloge. Vodstvo njegovo je v dobrih slovenskili rokah — upajimo tedaj, da bode kaj uspeba. Po našili miislih je momentano ta odbor najvažnejši v Narodni skupsci- ni. Kajü sil'a, ki jo porraroea si aba se- daaija gosspüdarska konjunktura na ^•.seb koncib in krajih po državi, je tako veliika, dia ijride v meA'tirnost celo naže go&podarsko raivniotežje in v prvi v.rsti nasa valinta, ako ne bode odpo- moci. Tn ne more ničesar zaleci kakih deset iiiilijonov, ki se jiJi bojda nanie- rava razdeliti v revnejšili krajdh bo- diisi v denajrjin bodisi v koruzi ... To je prvič kaiplja v morj»u, dirugič pa ne rodi druzega kot korupcijo pri razde- Ijev.anju in nezadovoljnost. Treba bo- de globlje parmtKJ.il. Našega kmetijstva, ki je glavni vir državnilh. dohodkov, ne moremo čoz noč modernizirati, naše kmetijske produkcije tudi ne čez noc podvojiti alii potrojiti. Za tako akcijo treba potrpljemja in ca.sa. All možno bi bilo najietje zunanjiega posojila za najirazličnejša javna dela: za regula- cije rek in. potokov, za zgraidJjo prepo- trebnih cest, vodovodov, državriiili po- slopiij itd. Pri teh dielili bi dobilo di- rektno in in direkt no na stotiisoce Ijudi kruha imi ziUS'luÄka, kai* bi takoj zbolj- šalo c&lo našo gospodaaisko konjunk- turo. V teni oziru niso dobri vzgifedi zelo dalec: videti jiih je v Italiji, Av- strijii, na Ce'haslovaskeini in v Nemčiji. Toda troba je poguma itn podjetnosti. Politika zviševanjia davkov, od katerili so poteim mali del ra.zideli javnirn in tajnim potem mod prebi\alstvo, je maj- slab«a'. To je politika milosčine, kakor so jo izvaja,li tndi v cesarsikem Rimu, ]>redno je prišla prapast in konec. Mi pa še fe gradimo to dfržavo. zato želii- mo investirati, delati, da olctjšamo žirv- ljenje sebi in drza-vi. Razširjajte „Novo Oobo"! Neet Doff: Vstopim v službo. i. Prijiaiteljaca mioje .sita.rejse sestre, fcuJuwrice pri bog>ati4i Jjudoh, je prišla vprašiit, ce ne bii hotola vstoiiiti pri, li jili- vi slirabo kot pestuinja. — To je rodbina saraa za se, tri sluižkinje bomo: jaz, dojii^ljia itn ti. Pri Judiih ni napak, niso ne psi ne öholi. Sla sem z mia.te.rjio. Ko smo se dome- ni'li, «mi vstopila za pol goldinarja nai tedem, braiia im stanovanj«1, a brez pcriila1. Vrnii'a sem se razocanama: dama. je bila ravno obratno. Želela. sem, si lepe giospodinje, da jo pokažem svojirn pri- jateljicam, na katero bi bila ponosna in bi jo Ijiu'bila . . . Ves moj ponos in brepenenje se je uprlo prod to nezdra- vio spako, sklenila sein, da jo preziram. Službo bi morala nastopiti po ju.- ^Jšaijem]. Nisenn imela priprav.no . e- lapasodiiJi smo si dva goldi- narja, katere som obljubilu vrniü po '^artje* ysak teden. Dobro, da smo hi i v zimu kvip,iH, Sm,0 lila katun za ob eko parhent z rdocinii kv«udratki in belo blago za predpasnik. — Povej, mati, naj bo H mojc pori- lo doigo in predpawnik okrog pa«u? — Seveda, ne maram ti napraviti kratke obleke in majhnega predpas- nika . . . Kadar si pri tujcih, mora.š tekatii, ne pa se iigra;ti. Njen gla® se je nakofiko treseh — Sicer bos kmalu stara štirinajst let, ca;s je, da skrbiš sama za.se. Upam, da se spremeniis, i>n se ne bo vrtiil tvoj post'l le okoli Kee.sjie in Klaasje ter ne bos metala več paipirčkov v lase Naatjfc. — Saj pletem njihovo nogajviice, kr- pam ocetove, umivarft in cešein male. — Kar se tega tega, da, cedi in casii j'iih, kakor bi jih postavila na raastavo, da dobiš nagrado . . . toda to ni resno. Delati moraš sedaj za laMni kruili in skrbotii, da zadovoljiš Ijudi, pri katerih si iiižis. — Kdo bo pa, umi.val male tuikaj in kdo bo previil Katootjo, kadair je mo- kra? — Ti otrok, sedaj joka . ,. Müslis, da bo na'polnilo iijiiilnov trebulr, ako se s'prehctja« z njimi ob prekopiih in daš občudoviati njiibove kodre ter kazati sasedoriT, da pogamja nov zob mesto starega, ki si ,ga izruvala? . . . Kar boš zasluKiila., bo le za pol'ovioo niajemnine. Mrzli^mo je Stivaila oibloko, jo po- merjala, me sukala in tirpala. — Ako ni dovolj diolga, ne grem. Rob je proviisok, jopica, prekratka. — Segala bo do giežnjev, ne Äme se vlieci po blatw. Sknpno sva nadaljevali konfekcijo obleke. Naslednjega dne, ko je bila že skora) gotova, so sporoci'li judje, da ni treba priti,, ker ne bodo vzeli pesiitiijie. AH iizposodili smo si, kako vrniti, če nknaini sluibe? Mati je vzela obleko in neizdelanL predpasmjik ter odšra. Vr- nivša se je povedala, da je v«e urejeno in da nastopim jiutri. — Rekla sem ji: Madame, poglejte, izposodiila sem sd1, da oblečem beer do- stojno, kako naj virnein denar, obleka jt? pnikrojena im domaJa sešita.« — A, sem pristava'Ia, treba reel »ma- claime« . . . —Gotovo. Na glaivi ima dvaikrat naiviio kito in d've na hrbtu, kakor je niioda pri visokiih dainali, ne mortem jo Jlmenovati »gospodj&na.«.* Ti shržiš tu- di rajie pri »mad»me«, kjer so trije posi'ii. Naslednji dan sem SI a s klobuckom na. glavi, oblečona v dolgo krilo in r, belim pnedipasniköm. Oni inajiih let so kricali za menoj: — Poglejte jo, misH, da jo velika, ker ima dolgo kriTo. Ponosna sem bila na svoj lišp, ven- dar razbuTJena vsled miislK da grom k tujiim ljudeni in no bom več spala s KJaasjo. Judje se tudi nekoliko bojijo nas druigih, kristjanov. II,' Moji gospodarjii so stanovali ob cer- kveni uliici. Ta ceeta se vleče v pol- krogu. skozi polaviico Amisterdama med * Holandri i'menujejo pri ljudstvu in mali burzoa/iii oinožene žene »go- ¦ spodiene«. dveina velikima prekopoma. Brez hod- nikov, steza za pesce je napravljena iz rumene opeke. Hiše iz opieke, rujavo proploskame, s fasadawii nazobčanimi aM zaotkroženiini molijo vise viun. Vra- ta iimajo skoraj vsa še staro kladivo. Pred visako bišo je stopnišče iiz sivega' granita, obdano od dveh klopi. Po dol- gein stopnišču jo deska, ki pokriva 11- jak za umazan.o vodo. Ene notranje stopniqe vodijo v. klieti, kjer biiviajo kramarjiis v nadstropjih bivajo boljši 1 judje. Hiše, v kaiteriili prebiiva le ¦eden. najemnik, so c-kraiäene kakor za pa- rado. Moji gospodarji so bivali v pritličjm in iimieK' trii sobe, diiiigo za drugo — trebaJo je iti skozi srednjo, da si prišel v tretj-o, ki je služila za kuhinjo — in malo sobico na vrt, vlažno kakor klet. Spali so v veliki sobi v sredi, temni, brez okna in koje alikova- se je zapirala z dvokrilnima vratii. Aai, dojiljia, z otrokom je spala v al'kavi, ločeno od kuhi.njiG. Ostali otroci v mali sobici, jaz pred to aJkovo, na slainnici na tk'h. Kuhairica je hodila domov. Moji gospodctrjii so prodali stara ol)leko, ko iu padel demant, ko se je popravil, so si privosčili vise. Gaspodinja, grbasta in krivexnoga, rumene, bolne kože, jeznoritih oci, ve- Piiki'h brezbarvnih ustnic. grd)iliko po- roci s kraljem Borisem po pra.voslav- nem obredu, kar se bode po dosedanjih dogovorih izvršilo v prvi poloviici pri- hodnjega 1'Ota. V dipfomatičiiih krogih mdslirjo, da je na ta način konečno re- sen o vpražanje, kako se bode v bodoče oriientirala Bulgarija proti Italiji. V Sofiji se gOYori, da se je najbolj pote- goval za ta zakon bulgarski finančni minister Molav, ki je predsiednik bul- garsko-italijanakega kluba v Sofiji in predsednik sofiijske filijalke itafijanske somercijalne banke. Naže zunanje mi- nistrstvio ni dalo v iej zadovi nikake- ga obvestila. Skrb naŠe vlade za nadaljno iz- obrazbo kmečkih deklet. Kakor znano, se prirejajo pod vod- stvom dveh strokovniih uciteljic, ki jinn pomaiga tudi uciteljßtvo po posaiineznih šolah. izborno organ izirane gospo- d.iitij«ke tecaje, na kateriih se vrši pod- uk v kuihanju, Sivanju, pranju, nada- Ijte pai se tudi pave rLajipotrebnejse \z higijiene in raznih kmetiijskiih panog. Nase kmeoko Ijudstvo se za te tečaje izredmo zaniima; powsod je na nji lak naval, da je mogoce sprejeti l'e del oh- iskovalk. Koristnost taikih tečajev leži na dlani; podpirati in pamnaževati bi jih vislecl tega morali \m! prizadeti. či- niitelji. No, nasi prekmlturni radikali v beograjski viadii so črtalii sedaj že od one miale postavike po 30.000 t)in, ki je bila namenjena za gospodinjwke tečaje v mariborski oblasti, cefo tretji- i no. Ako je namrec na näsein jugu • kniecko ljiiulstvo neuko in zaineinarje- ¦ no. naj l)ode tudi še v Sloveni.fi! I Mestno gledališče. Reperioar . Sreda, 2. novembra ob 20. url JVllihar in njegova hči. Izven abone- mcnta. Malokatero dramsko dßlo sc je ohranilo tako dolgo na repertoarju vsch gledališč kot Raupachova zalo- igra »Mlinar in njegova hei«. Stvar sicer nima bogvc kake literarne vred- nosti, a krepko risani značaji, zanimivo, z naivno mistiko prepleteno dajanje, nekaj joka, nckaj srneha: vse to je igro zelo priljubilo in se igra celo na dunajsketn dvornem gledališču. Celjska vprizoritev bo zanimiva zlasti vsled tega, ker nastopi v vlogi rnlinarja Černota g. Valo Bratina, hi je znan najboljši slovenski interpret kmečkih originalov. Poleg njega, ki igro tudi režira, nastopi še cela vrsta znanih celjskih igralcev ii< nekaj začetnikov. Večer bo vsekako zanimiv in je pri- čakovati tudi tokrat razprodanega gle- dališča. Predprodaja vstopnic v knjä- garni Goričar & Leskovšek. Ker se vrši prve dni novembra v Celju nekaj pomembnih 'ulturnih prireditev, tako koncert »Kola« in koncert Zikovcev, bo gledališče to upoštevalo in se vrši repriza »Mlinarja«, ki bi morala biti v nedeljo dne 6. novembra in prcmi- jera Cerkvenikove komedije »Roka pravice«, ki je biia določena na 10. no- vembra, pozneje. V interesu gledališča kakor tudi doticnih prireditev je bila ta izprememba potrebi:;i. Celjske vest!. c Voliiva r zbornko za trgovhno, obrt in industrijo v LjubljanL Vceraj so bile končane volitve v obrtniškem odseku zibornice za trgovino, obrt in industrijio v Ljujbijani. Glasove prično stoti Se Le jutri. Udel'ezlia je bila zelo zi.va.hna; kakor izvemo i-z öbrtniskih krogov, je bilo naivzliic hv«dom,u pri- tisku klerikalnih časopLsov in agita- tor jev oddaniih po mestih in po deželi veliko število glasov za na.prediiega. kandidata g. ReJ>eka iz Ljubljane. Re- zultat volitev pa bo razglašen še le te- le om tedina. c Kuj je z gradnjo Pokojninskega zntivoda v Celju? Kale or znano, je na svojiem oibČTiem zboru 1. 1920. sklenil Pokojnimsiki zavod v Ljiibljani, da zgradi tudi v Geljiu vecje stamova.njsko poslopje. Ta svoj sklep je na letošnjmn občiiein zboru. pomovil z dostavikoiu. da se nanieraiva za to stavbo porabiti okrog 2 in. pol milijoTia dinarjev. Ko- likor sino informirani bi prišli za to sla;v/bo vpoštiev dv«? staivbisßi: jedno nasproti stari okolLški soli, drugo na i-ealiteti botela »pri Kroni«. katerega je kuipii'a inestna občina celjsfca. Stav- biižče naprani okoliski soli bode prej kot ne premajiiiio, daisi bi lepa stav- l>a na tistein raostu zdatno olei>sala li- ce; mesta napraan kolodvoru. Stavbi- see »pri Kroni« nudi vec nioznosti. ^logoce je uporabiti za stavbo severni del, onoga, ki leži floI^«,.M'es-t!Ji-ega. .gle- dališča ali pa prezidati sedan jo, lwtelT sko staivbo. Naj l)o že ka^korkoli: treba j>e z enim ali drugiin zaceli. Zato so! javnost interesira. ali jie že mastna ob- cina niaipra;vila tozadevno pogodbo s Pokojninskim zavodoni, kje in pod ka- khni pogoji? ].>ela smo v Celju zelo po- ircbn.i. c Ljndski dom y Celju, Kakor sli- šinTO, ne namerava Mestna hra'nilnica zazidati, znanoga ogla med Kralja Pe- tra cesto in Vodnikovo ulico, teniivec namieraAa te stare lidise s ¦stavbiščem prodati. Reflektanti na te pros-tore so klerikalci, ki naim-eravado tarn zgraditi velik »Ljiui:lski dann«, da bi imiefi last- no d vor a no za gledlal ifike predstave in zborovia.nja. Ker bi .«e niorda do'bili &o ka.ki reflektamti, bi bilo že želeti, da se izvrsi prcidaja potoni jflivne drazbe. c Občinske volitve v Celjski okolici. Kakor smo že za'dnjic omemili, so si .v Olj,ski okelici nekoliiko v i'aiseh »go- sposki« in »kin©ekii« klerikalci. Zato so pol eg kinecke Inste vložili še »gospo- ,sko«. To liisto vodi mizarski miojster Karl Golo'b, od znanih ljndi so pa na lifiti še odvetniški kandidait. dr. Godnič, obratovcdjia v Pečovniku Kairf Sonnen- wald, stavhenik Konrad Gologranc, gostilniičar in mesar v Gaberju Hans 8vetel, \pokojeni držaivni cestni moj- ster Raf. Krimič in postni upravfniik v pok. Franc Nateik. c Nemške prklUie v Qelju. »Slove- nec« in »Giillier Zeituing« vafciilai v svo- jih zaclnijiih številkali k pridigam, ki jih bode iimel vseučiliški profesor g. dr. Ujčič iz Ljubljane vi oeljski Mariji- ni cerkvi. Vabiili ste inac:e sfiicni, samo : v »Cillier Zeitung« «e odkritosTcno po- \ie, da bodo te pridige — nennške. Ali no bi smel ta gospod pridigati — slo- ve.nski v Celocu ali v Gradcu? c Koncert hrvatskega pevskega dru- štva »Kola« iz Zagreba «c> vrsi, kakor smo že jaivili, v nedelj'o, tine 0. novem- bra 1928 v »Celjskeim doniu«. Zbor te- ga prvega in najstarejšega brvatskega pevskega. diruštva bode izvajal zname- miili oraitorij dr. B. Šiirola »Život i Sipo- men sv. slavenske brace Cirila i Meto- dija«. Nasa gjaisl^ena puiblika, osobito pa pevt'i. in pevke priicaikujej'O ta kon- , cert, ki bode vei'ik dogodlek v našem miajihnem žiivljenju, z velikiiin navdu- s-Riij-eiri!. Treba bi bilo tudi poskrbeti za dofilojen sprejeni dobrodoslih lirvni- .skilt gostov. c Seo konceriu zagrcMkega »Kola« v Celju. Koncert se bodo vrsil pod okriljem ueljske Gla,sbeiiie Ma.tice. So- del'ovali bodo solisti zagrei>ske in ljub- ljanske opere, gig. Križaj, Betetto in Banovec ter nad 100 pevcev »Kola«. Kor se vrši koncert ob 3. uri pop., bo- de omogocen tudi poset okolicaiiov. 0 oraloriju, ki se bodo izvajial, priobekno v prihednji številki daljšo notico. — Vstopnice v predprodaji Goricar & LeskoVsely. c (laz,stat;a aikad. kiparja in slikar- ja Niika.^i'rnata in akctd. s-likarja prof. Mezajqiq, se-otvori v kratkem v Gelju, na ka.r že dan es apozairjia,mo. - i?, n&rjum* — Gäberje priredi v so- 1 froto, dno 5, t. m. v vseh gornjiJi pro- storiih Narodnega doma Martinov ve- čer, h kateremiu vlhadno vabi vse so- mišljenike in prijatelje domace za- bave. c Konkurz Slavemke banke. V so- boto dopoltine se je vršiila v sejni dvo- rani Sla^onsko banke v Zagrebu ^kup- ščina upniikov. na kateri se je izvolil definitivni upnkski odiboi*. Izvoljeni so bill v ta odbor gg. dr. Maruišic, dr. Ravnihar in dr. Jerič iiz Ljiubljane ter gg. dr. Horvati'c in dr. Pečairevič iz Zagroba, Nadalje je bilo izvoljenlJi pet nainestnlkov. Ta definitivni upniški odbor j© takoj pretzel vodstvo bancnih poslov. Na liifcviidiaciiskem roku je bifo priznanih 11.5 iniljonav dinarjev ter- jatev, 11 miliijonov dinarjev pa pogo'j- nih terjiatev. Že.leti je, da se ta komkurz vendar enkrat konča, drugace bodo stroški vise požrli. ¦¦! c Javna mestna knjižnica je izpo- sodila v mesecu oktobru 1350 knjig in Mpiisala 42 novih članov. Knjižnica po- sluje ob četrtkMi in sobotah od 6. do 8. lire zviečer hi oib nedeljaJi od 10. do 21. ure dop. Vpiše se lahko vsakdo, kdor se zadostno logiitiinira. x,<, c Državna krajevna zasčita dece in mladine v Celju naiin poroča: ,,Clani doh. koinisijie pri davciii ablasti gig. dr. Kalan E., odvetnik, trgovci Jagodič J., Strurp.i F., Leskašek F. in hotelir Bernard! D. so naklonili dfržavni kra- jevni zasc^ti dece in mladine v Gelju 100 Din, za kar jim odbor v knenu revekov iizreka prisreno zalivalo. c Ponesrecil }Q sinrtno v petek zve- čer na Možnji iz Hrastnika doinu po- sestnik in gostilničar g. Jurij Saverš- liiik iz :Šlt. Pe'ira v Sa,v. dol'ini. Pokoj- mik je biJ daleč naokoli spoštovan ibož in taist uglwlnega celj«ke^a trgovca g. Franca LeskovSka. Teiko priaadeti roclbini na'se prisreno sozalj'e! c Celjski trg je danes iagledal kakor velik cyetl'ieni vrt. Vrtnarji in okoli- caini so prinasli na trg toliko krizan- tem in druigegu cvetja. kakor že ninoigo let za. vse svete ne. Saj pa je letos zbog krasne jesöni tudL jesonskega cmja dovolj. Mescami pa ®o cvetjie tudi prid- no kupovall in že jopoildnie so romale procesije 'ljudi s cvetlicanii na celjska pokcipaüöca, ki so iistotako polna je- senskega cve-tja. c Snuzenje itradnih proa tor ov na mesinem maai.sfralu. Vsled snaženja lu'aduih prostorov iiiostnega maigistra- ta je niastni ui'ad v sredo, dne 16. no- vembra t. I. popoldne in vetrtek± dne 17. novembra t. I. eel dan zaprl. — Stranke, ki so povabtieiie za sredo po- nosila domačo obleko, belo vezeno, v njiej je šla po ulici na obiske. Prep>ri- čana jie bila, da je v svoji ulici kaikor doma. Zjiuitraj, ko je uini'uki obraiz z voga- loin briisače, pomočenega v vročo vodo, je rabil'a pol ure za casa,niie pred zr- calam tajko niaj^iiim, da je komaj vi- dela glavo. Medtem je kuihariea postla- la in zaprla vrata, dojilja je opravilai svoje in jaz potrebno pri otrocih. Svo- jo posteljnriino sean poloiila na njihovo čez dan. Z malo Saart jo sem šla na sprehoö!, iuiola je šere tri leta, mati se je bala, da ji skoduje zrak. Saartja često tedne ni šla na zrak. Kar tiiče dojenčka, ni videl mikoli ulice: »Niiic ni škodljivej.se- ga za male otroke kakor sveži zrak!!« Opoldne smo obedovali v kuihinji z giospodinjo, nalnTazane kruiliave rezi- ne, slaniike )in kavo. Kuhairica nas je zapustila, ker ,ni botela ostatl, kjiei' ni bilo prostora za stanovanje. Naji\iečja težkoca za nas kristjane, da se nbmo dotaknile posode z masloni,1 rib (in mesa, kajti vse je moralo biti »košer«. V petek pred sohoto, ko je go- spodar nehal z delom, so spokli zanj biiftek v masLu, propovedali so nam govoriti o torn bifteku, zlasti no onvc- •niti gospejiinitm starisem, ki so često ol)- iskali hibšo. Gospodar, ki je prišel'Vedlno uima- zan in črn od dela, se je ufliil pod pi- Po v kiuhinjii; mod tern mm je žeaia pri- pravilai ineso v ponvi. Dat naiin je vsa- köniju košček, naJboden na vilice, ker ni hotel jetsti sam te dobrote. Izpil je cmokajie kozarec porto. — No! Betje, naj poku.si.jo tudi vi- no. Dala na'm je kozarec. On je rekel ženi1: — Dobro :ji. isikuliak, Betje. Jeim ka- kor gospodje v restavraiiitu. Lepa na- vada je jestL z nazeiu. Poglej, tako . . . Odrezal je kos, prijel nož kakor žli- co in nesel v ußta. Ko je videl, da ga opazuijem, je pomežiknil ženi. V nedel'jo sem pripovedovala te stva- ri doma, lioteca zvedeti, kaj miiislijo. Mati mii je rekla, naj le prepuistku ta- ke naivaide druigiim: »Kar tice nas, nam bo našai nerodnost ra.ztegnila usta do j uses, glavno je jesti in ne kako ješ . . .« III. Triikrat na dan sem šla v nasproti ležeco klet ]>o zaireoe oglje in \Telo vo- | do za kavo. Klet ie bila vedno pre- plavljena z vodo. Po pol'ozenih d&skali ' st, prišel laMco do konca, ne da bi zniocil noge. ökna ni "bilo nobenega, razsveljevalo je le oglje n.a ognjisou, nad njiwn je viiisel kotel s piipo. Stara vodeni/čna ženka, kalere obrt je bila zaislužiti, je sedela v velikean na- slonjiaču, postavljenem na štiri lesene klade pred širokim ognjiščem. Na njem ne gorelo kakiih sto br-iket, voda pa:5e Bumela. Z velÜkanskimi kleščami je ]Di'ijemala ogfje in ga metala v zer- javnice klLjentov, pod pipo je natakata v posode krop. — ülej, Keetja, tu iinai ko&oek slaid- korja, ker si pi-idna in daL žiiveti one- mogli ubogi ženi. Kuliarica je «la k Barendii, a, Barend je inlad, ne pro- daja. vodo i,n og'onj. Iz roke, podobne kepi, mi je dala koscek sladkorjia. Njene roke se mi niso studile, ker so biiLe roke delavke . . . toda roke preivec dolge dm rument niadame . . . piwl Klet je osta;la v temi. Le pagTavtci so prišli kupovat igrace: lesene pobarvar- ne pavlilie., možicelje, nialozene pri steni, koščice, obešene na niridna si, Koetja,, da pridt-s k nieni. Ko bi m>e sedaj aiipuistüa, ko sem privezana na «toi, kaj bi pocela? Lahko bi sla v siirotisnico, a ,sem ro- jena v tej kloti, taim v dJotbinii. Mati in oče «ta imirla, tudi nnoj mož. Raizmneš, ce bi sla od tod žLva, bi bilo, kakor bi ine razdelili na dvojie, duša ostane v starem bivalilsöu . . . Šestdeset, i^ d.ve leti imam, Keetje, ljubša m* Je n!0-la klet. napoln,j,ena z v-od'o, ka*«»' KraiJ€. va palača na Dainu- M.oja mati je umrla na vodenici, kakor born tudi jaz. Vseeno .mi je, v^nasc zi,vl>enje, danes ti, jutri jaz. 1 rezuela mm ga v te.ni naslonjaču, pred tem ognjem. Ce me odjie"ialci zapuste, umrjein lakote. Od tod -J«e grein, razun, da me nesejo U v- »»ista. .•.. . ^"Kalco •sem jokala: 7-jTa, paglavka,, se. e.n koäcok. Re«i tvoji gospo, km ti pravimi: Judje s° dtobrosrcni in poslala bo k mom. Nadaljßyala, je: — Kaoko morejo govoriti toliko 0 siolncu?, Jaz ljubiirn, le to Tuič in to to- ploto. Tobrskala je po oglj'U, ki se je jelo kaditi. Le redko sem šla poleti izn ven'vrat našega mesta, vrnila sem- se §'»v "+4- •¦ » N 0 V A DOB A« Stran 3. poldne iiviza četrtek k lnestneiiiiu ma- gist ratu. se naj zglasijo v petek, dine 18. noveni'bra t. 1. oh nava'dnik uradnih ur ah. c Ljudsko vseučilišče v Celju. f;pf tek 28. t. m. je Intel predaiväftje;[yb\ akriljeiii Lj. vseučiliišča esperaMsk! fckub. Naimesto zadržanega dr. Winter1- halterja je predaval prof. Rakuša 'iz Maribora o lnednarodnem porriiözn**m jezikui :>Esperanto«. Povdairjal je nüj- no potrebo svetovnega mednarodnega jezika v mednarodnih političnih stva- reh, tiuriizrniu, trgovini in znanosti. Ori- sal je natančen razvoj esperania in kako zelo se je že ta razsiril v kratki dobi svojega obstoja. Poslušadci smo z napcto pozornostjo stedili lepi'm go- vornikovkn iizviajanjem, za katere je žel mnogo priiznanja. Predsednik vl. sv. E. Lile-k-se jo zahvalil s topl'inii be- sedami g. profesorju za njegovo veliko pažrtvovaliiosit. — Prihodnje preda- va.nje se vrši v pondeljek 7. novembra. Predaval, bo viseueiliški profesor dr. Jiiro Tin*it' iz Za.greha o tetni: »Inte- hniituh'i v natii kullurni in politiČni krizi«. DLspoziciijia predavanja se ob- ja.vi pozn,e;]e. c Občni' sbor druMva kmetijskih slrokovnjakov za ijubU. m nimiborüko (Mast se bo vireil, kakor sino ze ja- vili. due 12. now v mali dvorani Nar. donna v CeJjiu; zacetck oib 9. uri dap. Pri.« top knajo fovariši člani in posebej vabljeni gosfje. S torn popravljamo pred dohnm tedno'm objaivljeno noti- ce. — Qdbor. c Starxew r ohvesiiio. KavnateljiStvo sale Glasb'CTie Malice ulj'udno prosi, da bi vsi/'öni, ki ilmajo svojo deco na podpiisanem zaivodu, poslali isto v ee- trtek, dine 3. nov. t. 1. k sestanku ob 5. nri pop. radi dogovora glede peviskih in teoreticnii.h ur. Sestanek je v Glavs- be.ni Matk'i. — Ra\ natoljslvo Glasb'efie Mat.ice v Geljb. c Zopet popravljenft cesla. Z oz'irom na svoječasno opozorilo, da jo okrajmi ces t a. G o.rn j i&ir aid—N ovia sit if ta—K a m- nik vsled poipi'ave tmocno poskodova'na in. vez pretrgana, se objaivlja, da so ces'tni objebti popravljeni in je cesta za pro'inet z voziili zopet vporabna. c Ruski tečaj pričnie \ četrtek, dne 3. novembra v trgovsiki son od (>.—7. lire zvečer. Tarn »e döbe fudi riatanč- nejša obvestiln. c Z nozem. V petek sta so sprla m^r sarska poniocnika Anton Žoluir in Bernard Knez, zaipaslena pri mesar- skem lnojstru g. Gorenjaiku v Zavodni. Med pomwniikoiina se je razvil ])retep, med katerim jo Žohar pograbil ilolg •miesairski nož in zabodel Kneza v hr- bet. Težko poskodovani Kn,ez je bil od- dan v boiYiico, Žohar pa jie ramal v za- por. c Odqonskwt polom v Paleslino. 41- lefcni Ozija;>Osfeld, 22-letni Abraham Litman in 2(*-letni Mojizas Weinreiter. vsii iz mostk'Tel a vif v Palestilni, so biili te dni *ddig.on.skiin potoni odprein- Ijeni v njihovo domovino. Priisli so v oslepljena. Tu je mirno in priijetno. Ivl-et tain zadaj. ki spa da. k pritličjiu, je še boi'j napotlnjena z vodo, kakor tu. P]jni»ka ob zid. ko so dviiga in pada z močvirjtemi. Ko sein jo poffled'ala s strahiaru1: — Nc razuineš, Keetje, kako ljubini to temno l^tknjo,; si ti že stanovala dolgo &tsa v takem «tanovainju? — Oj, mi z. devotinni ofcroci stanujo- mo v Zagati, innaino pntliičje. Otroci se labko igrajo in brskajo po blatu. Toda doJgoca.sa . . . ne, dolgo ne osta- nemo vec. Moj O'ee nima vedno del'a. virgli na;s bodo vntn . . . __Na mioreš vedeti, kaj se pravi na- vezati se na eno stanovanje. V «est- desetih. im dveh teti'h se ni tu nič spre- ¦menilo, niti.ulici ne. Le sosedje so drugi, nolienega ni vec. moje mladosti. Moja vniiikinja pride, da me^ zjutraj dVigrn.0, posede n» v nasdiiinjac, zvečer me pride dati lee. Odjemalci mi ponu- dijo zjuitraj roke. Ako mi ne bo treba pustiti pred smrtjo to kleti. Gospod bo- ¦ di zaihvaljen ... , , Možiceljii,, lutke, fcro«liice, vse je gle-r dato starko. I ostalo mo jo strah in otdr ¦ šla seni. : »Ako bi bila to carovnica kakor1 oird.' o katerih mi je pripovedovala ma.ti, Wl se spremenila v niačko in me odnesla v krcirapljti-h skozi dimnik . . .« (Koncc prlh.) '.'" naže kraje Lskat dela in so bili brez sredstev. c Iz policijske stoiislike. Petek, dne 28. oktobra: 3 prijave radi kolesarjie- nja brez lucii, 2 priijavi radi onesnaiže-' nja javnega prostora ter po 1 prijava radi prestopka tatvine; pijanosti in vožnje z avtorn brfez faizs-vetljave na zadnjii štTkni. — Sobotä. due 29. okto- ,braj: L'aretacija radi'töake telesne po- ^cidbe tor po 1 prijaivia radi preMop- ka Igoljiuifije, radi pasjeiga ugriizä; radi kole^arjenjia brez luiči, radi izguibe zla- te ovratne veriizi.ee z obeskom, na ka- terem jo monogram F. K., na dringi. strani pa. briljant, v vrednosti 2500 di- narjev in radi izgube zlatega uhana z briljiaintorn v vrednosti 500 Din. — Nedelja 30. oktobra: 3 aretacije radi l)otcpuštva, 12 prijav radi prestopkov cestüio-polLcijskega reda ter po 1 pri- java radi točenja alkoliolnih pijac za zaprtirai vrati, radi prodaje v trgovitni po zaipiralni uri, radi prekoracenja poi'icijske ure, radi prodaje v tocilnici za za])rtimi. vrati, radi najldbe sivega psa ^'olcje pasme, Marega 5 do 6 mescs cev in radi izgube 1000 do 2000 Din got ovine. Kino« Mesini kino. PondeTjek 31. oktobra, torek 1. (praznik) in sreda 2. novem- bra: »Morski tifler« (Riivali oceana«). Velicasten poraorsiki wlefilrn v 8 de- jaiiji'h. V glavnih vloga'h William Boffd, glav.nü igralec v rn skem volesil- niu »Brodar z Volge«, Elinor Fair in Walter Long. »Morski tiger« j© iiaj- boljöi poniOTski film sezone. — (^etrtek 3. in petek 4. novemibra.4: »Visohosl piece vafrek!« Velika senzaciija v 7 de- jaiifih po istoimeüiski ofpetreti Leona Ascherja. V gla.vnih vlogah. Claire Rommer, Walter Rilla, E-twn Nan- feld, Albert Panlig in Julius v. Ssö- reghi. — Dumaj^ki velefilin. Dopisi. Iz Braslovč. Zimski meseci so kakor nalašč za raizlične družabno. poliitične in kuHurne primeditve. Kar se polltic- nm prireditev tiče, bi biili prav umest- ni manjsi sestanki ali shodi vsaj vsak drug nuesoc. Taaii bi .se lahko razprav- Ijalo o razniih krajevnih in dru&ih go- spodavskili in politiionih wiirasanjiili. Zei'o lM.in manjkajo dobra gospodar- ska in druiga predavanja, najibolje s slikanii. AH Zveza kulturniiih društev \r Mariboru nič ne delai? 0 našem dru- štvenein žiivljenjiu pa poroi'auno dru- gič. Iz Prekope pri Vranskem. V naši občitii se pripravljamo za zgradbo no- vega vodovoda. Na prošnjo župaiistva je izdelal htdrotehnični oddclek vgü- kega županstva y Mariboru načrtc za vodovod, ki bi šcl od Stopnika čez Sv. Fortunat v Ceplje, Pukopo in even- tualno tudi v Kapljo. Glavni vud bi bil dolg 2700 m; vode je toliko, da bi lahko porabil vsak človek na dan 60 lr vsaka žival po 50 I. Stroški So proračunani na Din 650.000; bodo se pa dali z domačim delom in z pod- poro države in oblasti v skupnem zuesku po Din 150.000 znatno znižati. V našem okolišu nismo imeli doslcj dobre vode, vsled Cesar so bili osobito slučaji legarja zelo pogosti V občint žc imamo elcktrik \ čg dobimo sedaj tudi vodovod, bi s tcm znatno na- predovali. Kakor slišimo, mislijo tudi Vrančani pričeti akcijo za vodovod. Po domovini. d N,a občneni zboru I. A. T). Triglav v Zagrebu z dne 20. oktobra se je konstituiral üedacl odbor: predsednik (]crnole Stan©, camd. lined., podpred- sednik Volovsek Vlado, cand. mod.. tajnik I. Suakovic Viktor, stuid. iu.r., tajnik II. Breščak Vera, stud, pharm., blagajnik Lubmain Branko, cand. mod., gospodar Cerne DuSan, stud, twb,, arhiivar Dolenc Milan, stud., med. Me|., kjn.jiižniair I. Perko Slavko, cand. n*ed.,: knjiamčar II,; ,Zajec Božena, cand. mediir . ,.v d A7« smrt je bil obsofan v Mas-tarjai kniet Vid Lovrk\ star 56 let, ker je s kladivom uibil svojega sina. TMaril ga je osennkrait po glavi, tako da mu jo jo oisto razbi'l. d V konkurz je prišla Banka za po- raorstvQ.,v Sušaku. Zgube .so toliike, da ¦po,poročiiiili brvatskih listov ne dobe Tiicesar niti deinicairji niti vlaigatel'ji. d Mariborska oblastna. skupščina je sklicana dne J5. novermbra 1927 k red- j nemii jesenskcniu zasedanju. | d J ugoslovanski Saves Treznosti je ] presolil na podlagi zaključkov 2. jugo- slovonskeiiä aibsüiienlskega kongresa v Ljubljani svoj sedez iz Sarajeva v Za- greb. Tajiiištvo je naiiiesCeno v zagreb- akieiin hiigijeiiakeiit laavodu (M/irtfgoj- ska 4). •¦¦) \5i} ß-;,;».' A is«" _______________________ I»«.. Cfcmi*«»d4»«Hrtw»« g Porßst liranilnih vlog v Avstriji meseca septembra. Hraniilne vloge pri i'aznih zaivodih v Avistriji so v niösecu septembru pora&tle za nadalnjih s2 in pol miliijona šilingov (okroglo 100 i miili.jonov dinarjev) na skuipno vsoto po 828 inili'jonov silin.gov. g Vlnski aejmi na zayrebskl borzi. Od 4. novemibra 1927 naprej senjodo vršili vsakega prvega petka v mesecu od 10. do 11. u.re v divorani za robo na za'grebski borzi redni sestanki vin- sikib trgoveev. tudi takih, ki nLso člaiii borze. g Dobave. Direkcija državnih žc- lcznic v Liubljani sprejema do 8. no- vcrnbra 1.1. ponudbc gledc dobave 100 komadov obločnic za helioforke. Predmetni pogoji so na vpogled pri Gkonomskem odelenju te direkcije. Di- rckcija državncga rudnika v Brezi spre- jema do 4. novembra t. 1. ponudb? glede dobave 2 vagonov moke; do 5. novembra t. 1. pa glede dobave 2000 kg svinjske rnasti. Direkcija dr- žavnega rudnika v Velenju sprejema do 15. novembra t. 1. ponudbc glede dobave konopnenih gurt; do 18. no- vembra t. 1. pa glede dobave okoli 20.000 komadov šamotne opeke in pri- bližno 30.000 kg šarnotne moke ter glede dobave lezajnih blazinic. Vršili se bodo naslednje ofertalne licitacije: dne 9. novembra t- 1 pri Komandi Savske divizijske oblasti v Zagrebu glede zgradbe skiadišča za reflektorsko opremo v Karlovcu. Dne 19. novembra t. I. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu glede oddaje prcvoza pre- moga. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgo- vino, obrt in industrijo v Ljubljani interescntom na vpogled. g Kmetijska poskusna in kon- trolna postaja v Mariboru. Ravna- teljstvu je oust poročati na stavljeno aktuelno vprašanje glede izvoza krorn- pirja, da izvršuje Kmetijska poskusna in kontrolna postaja v Mariboru za celo rnariborsko oblast vso fitopatološko službo tudi pri izvozu krompirja v inozemstvo in da se morajo izvozniki obračati na gornjo državno ustanovo, če rabijo izvozne listine. Od zavoda dobljena potrdila niso v zvezi s po- trdili, ki se morajo morda dobiti od pristojnih sreskih poglavarstev odnosno | mestnih županstev. Vsakemu izvozniku se toplo priporoča, da stopi pravo- časno osebno v stik z zavodom zaradi ostalih pojasnil. Marcel Precast: „Niota". Dragi sinko! Odobmiva.ni tvojo m!iisx.>l, kii si jo onion il y zadnjem pismu, da vzameš služkinjo, ki naj ti čedii stainovanje in kuiha-, ko boš nastopil svoio sluizbo. Veš, kako neprijetiio me je diwiila po- %ršnast, uimazanast (miorami ])ovoda'ti boseid'o) tvoje projšnje gospodinje, ko sem te obiskala zadnjiega januarja. In gositilniska liraaia, zlasti v Parizu, po- kvari vedno zel'odec. Pri. n.as jie zaenkraiL teižtko dobiti1 sliižkiinji; kakor vies, iiii sedaj cas na- jenna. Mislila sem na evojio vaxoivanko, malo iz Vincen.ta. Sta'ra je s-icer sole sestnajst let, vendar miocna kakor od- rasla žena, in nadairjena.. Večkivit pri- de k nam v biišo pomaigat lMŠi Medeji, ki se je postarala, ubo^ica. Snaižna je, ubogljiva IB no kulia slabo. PoniidiLa.sem dvana.i.sit frankov mer,. R©cn.o staTšem, ki äq.^U, zadoyoljni.., <nejišiih dob pretekiosti. ene teh dob zivljomjta, na kojega spomin nas najde skoraj neverjeitne, rekoč: »Ali je l)ilo to zamie dobro? . . .« V tronutku ko je dobil piis/mc, pisano od ljubeče roke, se je pokazal jö.vnosti kot uimetnik. ilazstavil je nekaj slik v sobiici, ki jo je najel za osem dni. Naslednji dan so ga poznaii, m)u daili nairocila in ga po- vaibiili. v družbe. Uboga Niotas prisedši v Pariz siredi to srocne kriae. ni imela nobeniih ne- Pi'i/lik. SI ilkar ji je dal par naivodil, jo taikoj poslal v kuihinjo in je ni pošiljal veliko iz hiše. Niti ni pagledal, da de- klica ni grda, le precej rdeöa., svitfih las. nerodna, zaviita kakor zaivoj v pi- sauo obleko, tako priiljubljeno na kme- ti/h. Oe. bi mu prišlo na misel, da bi slekla. to svojo toaleto in bi mu bila za model! ... Skrbel je zelo za Nioto! . . . Despag- uo.y jo prezivljal prvo dobo veselega priiznainjia, ono, ko ugaja gotovi sku- pini zreliih poisvetnjakov, vedno istih . . . Koliikrati je pokliica? Nioto, ko je končal svoje iitrudljivo delo, da po- spravi v sobiici poleg aieljeja, Če bi jo vide!a dobra g:aspa iz Goudraie, nje- na botra, kako slkrbno dela! Lepe so l)i]o si ike, ki jiiih je nudil Maurice ne- dolžniim očem svoje siužkiiije! . . . Niota se ni lDriitozevalai. Pasitlala je posteljo, uirediila mialenkasti z ifcto mbogljiivostjio, kakor je prenasaJa sit- l'.o.sti svojega gospoda, Kadar pa se je vrnila v kuihimjo ali svojo sobo je na tii.lvem jckal-ii, dolgo, dolgo. Od prvega dne, ko je videla Mauri- ca. s kostanjievi.mii l&smi, črnih oči, l>r.i.jefene zi in an.fasti in kretenj — sc je zaljubiJa van]. Koli'ko lot je preteklo od. Niiotiniga prihoda. set v irnietnis'kem Parizu. kratkih iin dolgih. Prešlo ie pet let. deset let, petnaj.st let ... DeÄpa'giney je sliikal portrete sodob- nikov in; grešil z žen,ska,mi'. V tej dvoj- ni igri je rastla njeigova slava. Sprva je slikal noviinarje, nafo poliitike in mi- niis't're, koncno bankirje in. druige. Lju- hilo s'o tga mtade eksoenibricne nnon- drnkn. [rledaü^Vo ii"-r.'illvP in uilnde ko- kolo. Tann doll v Couidvaiiji, x dragi za- pusceni pokrajiini, je dovršil čais .svoje ilolo . . . Gosipodiuiija je umrla, nilajiSa siestra je porocila zidra^mika, Bichon- i net je hi;! voja'k! . . . Mracii.a Coudrai- ja! Slikar je postal sedaj lastnik. Če- sto se je spommil sviojega douia.. Vsa- k ok rat, ko je eutil pariäki zrak, tr- govsko obzorje, mestne dkieje, svetno ¦Ijii'bezen, se mu je gabilo, dlejial je: »Ko d ok on cam ta uimaizani portret, grein v Coudraijo in cstanem tain Sest me- S.C'(!('\ .•¦ Se ni dokom-al portrota, zo jo dobil novo nairočilo, ni ol)iskal Coudraije to- kom pet'iiajstih let veckrat ko enkrat, na ni a ter in pogreb. In Niota? Niota je sledila slikarjevi msodi. Iz skizkinje je potstala gospodinja, ko je v-z-ol sliikar slugo. Leta, ki spacijo obraiz, so po/>eliila Despaigneyevo braiilo iin son.ca, Tudi ona se je sprenienila. shinjsaila je, po- bledela visled zaprtega življenja. umei- niško ozracje, ki ga ie vdihavala. vsak daw, jo je omililo, im miorda tudi skriviiast nje.ne duše. Vztrajno je ljiu- bila, uiboga Niota, mofoe in udian-o. ^.ad|nji nieset^ se je vrnil Despiiignoy v (Icu'llraijo. Povod nuu je da la grenkoba. da so postali abozevalci njegovi\h slik indi- serontni ip, iskali navili veleumov, iz- dajVi ljubi^,petih tot in par nepovolj- n.ili kriitik v casopisjai — vrhu vsega še revinatizem. ^oGpudraiitja, z mirno :hiso .in pri jet- fflinil vrtom1;, ni-j,Qzdra.vila ranjene.ga srea, vöndiar ga je zaaasno pomiriJa. Sir an 4. »NOVA DOBA« Štev. 124. JUŽNOŠTAJERSKA HRANILNICA CELJE Ustanovllena leta 1889. v lastni hiši GiiNKiim ULIGB ST. 11 nasproti posti. UaianovIJona Ida 1889. Za varnost vlog jamčijo okraji: GORNJ1 GRAD, SEVN1CA, ŠMARJE PRi jelšah, ŠOŠTANJ, VRANSKO in rezervni zaklad. Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure in jih obrestuje po kolikor mogoče najvišji obrestni meri. Rentni davek plačuje hranilnica sama. Hipotekarna posojila in vsakovrstni drugi kr^diti pod ugodnimi pogoji. Poštne polož- nice na razpolago. Za varnost vlog jamčijo okraji: GORNJ1 GRAD, SEVN1CA, ŠMARJE PRi jelšah, ŠOŠTANJ, VRANSKO in rezervni zaklad. Niiota ga je spfremljajla na potova- njii. ŽiiveL je saim ž njo ... V tej sa- mioti je dognal prvič, da je Ni'ota le- pa . . . Uboga Niota! Ni se več pomiiš- ljala ustavljati. Udafa se mil je, sve- ža in strastna* kaikox bi storila tudi že pred Sestnajstimi lefci. . . . Ko so bostia vrnila v Pariz, jo bo laliko, oo ma bo vžeč, pred njeniüni OCTiii prekanil, spodil ali unioril. Ni se več prM.oževala. Nioia je Mia srecna. (Iz »Noire Compaync«.) Natakarica zanesljiva, izvežbana in pošteno, se takoj sprejme pri Radeju na Bregu. R. SAVMIK modna in galanterijska trgovlna CelJGn Aleksandova ul. 4. nudi vsakovrstno blago, kakor n. pr. moško in žensko perilo, nogavice, ro- kavice, ^troške obleke, dežne plašče ter dežnike, pletenine, kiobuke, kape, vse vrste robcev itd. po najnižjih cenah. PostreŽba soiidna in točna. 26-23 JPx»epr»iöajt© s©5 t099 Vljudno opozarjam p. n. občinstvo na svojo mesarijo in prodajalno vsakovrstnih mesnih izdelkov po nizkih cenah. Prodajam sveže volovsko meso, prekajene šunke kg po 30 Din in raznovrstne sveže klobase. 3 Oddajam na drobno in na debelo ! 36 Specijallteta blaga zajamčena ! Točim tudi več vrst domačlh vin. Vljudno se priporoča JOSIP GORENJAKy mesar in klobasičar, CELJfc, Kralja Petra cesta. -------------------------------------------------------------i Oglašujte v ^Novi dobi4! ŠvlcarsKe ure, zlato, sretoro, brillante, optiKa, očala Naivecja delavnica za vse v to stroko spadajoča dela. Anton Lečnlk nrar, luvellr. öptlk CELJE, Glavnl lrg 4. Elehtrotehniino podjetje Koroi Florjančič g Celju, Canharjeua mh št. Z (poleg davčncga urada). Inštalacija elektrlčnih napray za Iu5 in poflon, telefonov, zvoncev, radio-aparatov. Popravljanjo elektromotorjev in vsako- vrstnih električnih aparatov. V zalogi. lestenci, svetilke, Ükalnlkl, motorji, števci, žarnice, potrebščine za radio ltd. in vcs elektromaterijal. Točna postrcžba ! Cene nizke ! Proračunl brezplačno l ObiBkB| moderne dam- j ske, rnoške in I otroške, bluze, krila, plašče in moške suknje, lastni izdelki in dunajski modeli nadalje pulo- verje, sviterje, telovnike, razne otroSke pletenine, k! jl uke, perilo, nogavice, kra- vate in vse rnodne in galanterijske predmete kupite pcnajnižji ceni in y velikan'ski izbiri samo v veletrgovini R. STERMECKI, Celje. Oglejte si iz- ložbe in zalogo, da se na lastne oči prepričate. Zbirajte listkezanagrado! A Brez skrbi napravim klobase, ko vem, da dobim najboljša čreva vseh vrst pri Albin M08EB črevar, Mesfna klavnica ali Osfrožno 43. Imam stalno v zalogi vse vrste črcv kakor tudi prava kitajska črcva ter se slavnemu občinstvu priporočam za obilna naročila. Solnčna, udobno opremljena soba s posebnim vhodom se odda. Naslov v upravi. Lepo sfavBOvstnje obstoječe iz 2 do 3 sob in kuhinje, se odda v Gaberju St. 21 (Livada). Vpraša se naj v popoldnevih. 2-2 Popravilü pli i\\w hitro, eksaktno in poceni izvršuie specijalni mehanik z dolgoletno prakso in koncesijo v Celju. — Prvovrstna dokazila na razpolago. — Pi- salni strofi novi in rabljeni v zalogi, JOSIP PUKL, Celje KRALJA PETRA CESTA 4 Franjo Dolžan, Celje _____________Za kresijo st. 4_________ Kleparstvo ' Vodovodne in tiaprava Strelovodov. Infttalaoije, naprava moderno- PokPivanje Streh in higljeni«nlh kopalnih sob, ¦ ZVOnikow.---------¦ klosetow in zdravstv. napra«. Vsa v to stroko spadajoča popravila se izvršujejo točno in solidno ter po konku- renčni ceni. — Proračuni brezplačno. — Za vsa nova dela se prevzame jamstvo. Sfanowanje lepa hiša s tremi sobami, verando, kletjo in kuhinjo, zraven lep yrt, na lepem kr?ju, 10 minut od mesta Celja, se mirni stranki odda takoj v najem. Poizve se v Gaberju 19. Priporoča se brivnlca „Zora", Kralja Petra cesta 27. Lastnik Matija Bukovčan. Dobra in snažna postrežba. Sprejme tudi britve v brušenje. V zalogi tudi lasna voda »Zora«, ki daje lasem prejšnjo barvo. Dijaki in otroci polovične cene. P O Z O R! Cenj. obČinstvu vljudno naznanjam, da imam v Celju, Slomškov trg 1 (tik fame cerkve) tovurniftko cologo «seh «r*t pletenin kakor: nogavice, rokavice, .ple- teno perilo, puloverje itd. po najnižjih kon- kurenčnih cenah. Za prvovrstno blago se jamči. Se priporoča Ženko Hribstr. 18-43 ^A nNAmnn iMmti, Irboveljslii in iz rinllilll vseh dragiti rndnikou doaaulja S l yslivg ^ äostavlia u äom y meslB -----------—— in okolici Franjo Jošt, Celje« Aleksandrova ul. 4 Sprejme se takoj pridno in pošteno dekle za vse, ki razume tudi kuhati. Me- sečna plača 450 Din. Naslov v upravi. Dobro ohranjen CtFQSft WJM se po ceni proda v Trubarjevi ul. 5/11. Dotrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, znancem in * prijateljem pretresljivo vest, da je naS ljubljeni soprog, oče, stric in tast, gospod Jurij Saveršnik poscstnik in gostilničar danes zvečer, dne 28. oktobra 1927, po nesrečnem slučaju nenadorna preminul- Pogreb dragega rajnkega se vrši, v pondeljek, dne 31 oktobra t. !• ob 8. uri zjutraj iz hiše žalosti v St. Peter v cerkev, kjer se služi maša zadušnica, od tod na pokopališče. BLAG MU SPOMIN ! §t. Peter v Sav. dolini, dne 28. oktobra 1927. ŽaBujoči ostali. Deiaj, nabiraj in Popoliioma vamo nalozlte denarne prihranke pri Vareu)adafnedoboš' hTennevabrrčanVnh stavbeHi in kreditni zadrugi z omej. zavezo v Gaberju pri Celju a Vstarostn t ASTNI DOM Marljivost, treznost P-«a noloxbi ^neskn do 5O DI» se dobi nabiralnik „a dom. ^ mglega raste ™rar„opr pjsarna v Celiu, Prešernova ulica 6. Tiska in Maja Zvezna tiskarna. — Odgovoren za izdajaitelja, tiskarno in redakcijo Milan Cetina v Celju.