Uhaja — izvzemS ponedeljek — rsak dan cjmraj. — Uredništvo: ulica vr. Frančiška AsiSkega 8tev. 20. L nadstropje. DopM na) »e polUjajo and-nlStm. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo rokopisi se ne vrtCaJo. — I, aj telj in odgovorni urednik Štefan O odi nt. — Lastnik koasordj HM* tcmosti. — Tisk tiskarne Edinost — Naročnina znaša na mesec L 7.—, pol jeta L 32.— in cen leto L 60.—. — Telefon uredništva In uprav« Stev. 11-57- V Trstu, v nndoilo 4. Mptambra 1921 EDINOST Posamezna Številka 20 stotlnk letntfc XLV1 Posamezne Številke v Trstu In okolici po 20 stotlnk. — Oglasi se računajo v firokostl ene kolone (72 mnt). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 stot-osmrtnice, zahvale, poslanice In vabila p} L oglasi dena.alh zavojev■ mm po L 2. - Mali oglasi po 20 stot beseia, najmanj pa L 2. — Oglas1 naiočnlra in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv' Frančiška Asiškega Stev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57' BARBAR KULTURI Poldrugo tisočletje tu stojim, ccrem sinje morje In se bratim z njim, to kamenolomih sekam sivo skalo, jo v kamne klešem in krasim obalo, [domove stavim skromne in sijajne, Ksijajne drugim, skromne sebi) — trte zasajam v rebri gorke, vinodajne, obešam na čeri zelene vrte, gojim srebrnoliste, blage oljke, razpenjam pod valovi trdne mreže, v globine bajne vabijo. me školjke, moj brod na vse strani valove reže. Početju mojemu ta beli svet je priča že poldrugi tisoč let. Pa prideš ti, trdiš, da si kultura, dvatfsočletna, večno tu doma, naj vrnem ti odvzeta tvoja tla. Sedaj prihajaš ti vse reševat, kar tvoje je krvi. A p redno začneš delo odrešenja, preštej jih vse, kar tvojih tu živi, in teci: o katerem izmed njih lahko trdiš, da so mu pokolenja na zemlji tej starejša od mojih? Priznaval rad sem vedno tvoj sijaj; če je le prave, nezlagane cene, globoko se mu klanjam še sedaj, ne maram pa njegove puhle pene. Z ak lin jam te, da me nikar ne sili, ne z grožnjami ne s praznimi slepili, da bolj priznam ga, nego hočem sam. Zares, ko tujec trdi in oholi hromel je divje od severa doli, Jugoslavija Tajni odbori BELGRAD, 2. »Politika« javlja, da je dobila iz Sarajeva zanimivi podatke o tati nem muslimanskem odboru, ki j e v zvezi z razbojniško akcijo Boškovica m Mehoniča. Listine o tem odboru pnob* či iist v svoji jutrišnji številki. Izvoz iz Jugoslavije BELGRAD, 2. Uprava državnih mo* nopolov je izvršila porazdelitev letos* nje žetve. Razen one količine, ki je po* trebna za domačo porabo, se bo ostanek izvozil v inozemstvo, m sicer v prvi vrsti na Francosko. Za Baranjsko prebivalstvo BELGRAD, 2. Predsednik ministrske* ga sveta Pašič je sprejel v avdijenci biv* lega pečujskega- župana Bela Lindnerja, kateri mu je poročal o nevzdržnem sta* niu iugosl naroda v Baranji. Gospod Pašič je obljubil, da se bo zavzel pri zvezi narodov, da; se bodo jugosl. ljudstvu čuvale pravice, kakor to zahtevajo znane \Vilsonove točke. Teror v Baranji BELGRAD, 3. Madžari so v Pečuju obesili tramvajskega kontrolorja, ki je v nekem procesu pričal proti' tramvaj* skim delavcem, ki so člani krseansko* socialne stranke. Madžari so tudi takoj aretirali 40 železničarjev, ki so se bih izjavili za svobodno baranjsko repu* bliko.__ Bolgarska Bolgarska razorožuje SOFIJA, 3. StambuHnski, ki se je da* nes vrnil v Sofijo, hoče pokazati: enten* ti, da namerava Bolgarska izpolniti vse 'določbe mirovne pogodbe. Te d m je bila zopet odpuščena skupina 5500 voja* kov Izročitev drobne živine Romunski se je izvršila povsem v redu. Izročeva* nje velike živine se bo začelo takoj. ČehoslovaSka Svetovni sionistični kongres v Karlovih Varih PRAGA, 3. V Karlovih Varih se je otvori 1 XII. svetovni sionistični kongres. Vodstvo tega kongresa je tako*le se« stavljeno: Ušiškin, organizator prebuje* nja Palestine, profesorja Weizmann m Sokolov, Lichtheim, finančni ravnatelj sionistične zveze, Couxu in Jakobinski. Angleški poslanik v Pragi sir ClaTk je bil imenovan za častnega predsednika kongresa, kateremu sta poslala predsed* nik čehoslovaške republike in minister vnanjih stvari Beneš pozdravni brzojav* kL V pozdravnem govoru je predsednik Weizmann govoril o težavah, ob kate* re zaideva sionistični program in o odpo* ru Arabcev proti priseljevanju Zidov v Palestino. Kongresa se udeležuje nad 600 uradnih zastopnikov z vseh strani sveta, in sicer razien imenovanih dr. Ruppin, dr. Eder, Slatopolski, sir Rate schild. ki je bil v vojni poveljnik žadov* ske legije v Palestini, londonski veliki rabin dr. Dajkes, dunajski veliki rabm dr. Kajes, odlični botanik na beroiinski univerzi dr. Warburg in drugi. Pred pogoriščem Narodnega doma. obetal spone mojim je fokem in rušil In požiga! tvoje sele, polja pustošil ti in mesta bele, takrat zaunai sem besedi tvoji, da vsako spoštovala bodeš pravo is vsem pomoreš do svobode zlate. A ko si zmagale — kako krvavo zdaj pokorim se, da verjel sem vatel V obraz ponujaš svojo mi zaščito, skrivaj hijeno besno in srdito na me naganjaš, naj me trga, davi, pretepa, seka in mori in strelja. V obraz mi tvezeš, da je tvoja želja živeli z mano v mku in ljubavi, skrivaj pa sejes svado, srd in jezo. V obraz prijateljsko mi Miniš zvezo, skrivaj pa me sovražiš in mrziš kot morda nisi še nikdar nikoga. O vem, kaj hodi ti tako navzkriž: to, da živim in sem, ti je nadloga. A veš: barbarja ne ugonobiš, pa mu še toliko poruši hiš in krove vse zapali mu nad glavo. Le piši mu povestnico krvavo z ognjem in mečem... Prišla bode ura in svet, dvatisočletna ti kultura, spozna, da v. borbi ljuti, pritajeni, ki v njej »kultura« sta si in barbar nasproti stala, so sinovi njeni bili barbar ji in da je vihar nasilja in zahrbtne hude ure barbar odbijal kakor vnet stražar resnične, nepokvarjene kulture. Rušila Pomoč Rusiji REV AL, 3. Pričakuje ie 5 amerikan* skih parnikov s po 6000 t one latami žita za Rusijo. Estonske železnice so se obve* zale, da bodo vozile po 500 vagonov na dan v Rusijo. Ruski zastopnik v Revahi je podpisal pogodbo z estonskimi za* drugami za dobavo semen. KOVNO, 3. Litvinska vlada je posla* Ia v Rusijo 10 vagonov žita«. Zveza narodov Albansko vprašanje pred Zvezo naro* dov. — Balfourjevo poročilo. — Stališče jugoslovenskega in italijanskega dele« gata. —Mednarodno sodišče. — Vpras sanje saarske državice ŽENEVA, 3. (S) Vodstvo Zveze narodov je odobrilo na svoji drugi seji sklepe Balfourjevega poročila o alban* skcrn vprašanju. Poročilo navaja točke tega vprašanjat, kakor je b-io predlože* no v proučevanje vodstvu Zveze naTo* dov in opozarja, da je vodstvo dne 25. junija odklonilo proučevanje vprašanja albanskih meja, in sicer zaTadi tega, ker je pričakovalo sklepe poslaniške konfe* renče, kateri je vrhovni svet poveril to vprašanje. Albanska delegacija* se je —-kakor je imela pravico — pritožila proti i-eniu pri Zvezi narodov. Pozneje je al* banska delegacija poslala Zvezi) narodov protest proti postopanju jugoslovenske vlade, ki je dovoljevala srbskim- oddel* kom, a vpadajo na albansko ozemlje. Balfour je predlagal, naj bi se alban? sko vprašanje razdelilo na tri dele: 1. vprašanje albanske ustave, 2. vprašanje njenih meja, 3. vprašanje zaščite manj* sin. Povdarjal je, da vprašanje pripu* stitve Albanije kot popolnoma samo* stojne države v Zvezo narodov nespor* no. Glede začrtan j a meja je izjavil po* roče valeč, da mu je znano, da se je to* zadevna posebna komisija, imenovana od poslaniške konference, že sporazu* mela, da pa ni še uradno tega naznanila. Glede vprašanja zaščito manjšin je iz* javil poročevalec, da ne smaitra* za po> trebno, da bi to vprašanje tvorilo pred* met posebne pogodbe med zavezniškimi velesilami in Albanijo, temveč da za* dostuje izjava Albanije Zvezi? narodov. V razpravi, ki je sledila, se je poka* zalo takoj, da se vodstvo Zveze naro* dov strinja z izvajanji poročevalca. Ju* goslovenslcJ zastopnik je izjavil, da je prava albanska vlada le mirdi'tska vlas da in je predlagal, naj vodstvo Zveze narodov imenuje komisijo, ki naj bi se na licu mesta prepričala, katera albanska vlada je prava1. Italijanski delegat mar* kiiz Imperi ali se je uprl teirru predlogu, poudarjajoč, da se Zveza narodov ne sme vtikati v albanska notranja vpraša* nja. Pripomnil je, da je tiranska vlada danes zastopana; v Zvezi narodov in da je italijanska vlada s tiransko vlado sklenila v minulem letu pogodbo. Svet Zveze narodov je sprejel to stališče in je odobril brez nadaljnje raz* prave Balfourjevo poročilo. Skupščina je nato razpravljala o usta* novitvi zdravstvenega odbora in podod* bora kakor tudi o mednarodnem sode« k/vanju pri ' intelektualnem delu in vzgoji. Glavni tajnik je nato obvestil Člane vodstva, da je dne 1. septembra 1921. 41 držav pocfiealo zapisnik z® u* stanovžtev stalnega mednarodnega so* dišča. Na popoldanski seji se je razpravljalo o vprašanju o sprejemu mednarodnega dogovora iz L 1890. (bernski dogovor) o prevažanju blaga po železnicah s strani vlade v saarski kotlini. Nemčija se je uprla temu sprejemu, poudarjajoč, da saarska kotlina m neodvisna država, temveč da je še vedno pod nemško su? verenostjo. Vodstvo je prosilo komisijo strokov* njakov, da pove svoje mnenje o tem vprašanju. Sestanek komisije za razorožitev ŽENEVA, 3. Začasna komisija za razorožitev se je sestala včeraj. Fran* coskega zastopnika Vivianija ni balo. PredsedniŠtvo je bilo poverjeno italijan* skemu zastopniku Schanzerju. . t Italija Zadeva s StroheckerjeJvim poročilom RIM, 3. Vodstvo časnik a-rske zveze je danes razpravljalo o zadevi poročila nemškega trgovskega zastopnika, ki je imelo za posledico s3no razburjenje ita> lijanske javnosti. Vodstvo smatra, da je dolžnost merodajnih oblastev, da ugotovi avtentičnost tega poročila, ki ga ono smatra za ponarejeno. Kar pa se tiče odgovornosti posameznih časnikar* jev, mora o tem odločiti razsodišče. Splošna stavka v Zadru proti odloku o menjanju avstrijskega denarja ZADER, 3. Delavska zbornica, repu* blikanska stranka in organizacija malih delodajalcev so proglasile včeraj sploš* no stavko v protest proti vladnemu od* loku o izmenjavi avstrijskega denarja. Vse trgovine so zaprte in po mestu se vrše demonstracije. - v Raka Arditr zapuste luko BaroŠ REKA, 3. Zagotavlja se, da bodo ar diti, katere je D'Annunzio pozval, da zapuste luko BaroŠ, izvršili ta nasvet. Jutri bodo baje izročili luko BaroS reški narodni straži._ Anglija Vstaja v Indiji KAALIXOR, 3. Smatra se, da so se vstaši zbrali v Tirurangadiju, svojem glavnem središču. Vstašr so odklonili pogajanja z oblastvi, ki zahtevajo, da se popolnoma vdajo in da izroče vse o* rožje. Irsko vprašanje — Lloyd George poslal pismo de Valere v London LONDON, 3. Lloyd George je poslal odgovor De Valere v London, da ga pro> uče tudi ostali člani vlade. Spričo resno* sti vprašanja je ministrski predsednik sklical vladno sejo za prihodnjo sredo ob 11 v ladni palači v Invernese. Intrige bivšega nemškega cesarja ne strašijo več entente LONDON, 3. Reuterjeva agencij a j a vi j a, da dobro poučeni krogi ne sma* trajo več bisvšega nemškega cesarja za važnega političnega Činitelja. Agencija Reuter pripominja, da ne namerava nih* če posredovati pri nizozemski vladi za* radi brzojavke, ki jo je poslal bivši ce* sar svojim pristašem v Nemčiji, iin da tudi nihče ni doslej posredoval. Ogrska Madžari o položaja na Zapadnem Ogrskem BUDIMPEŠTA, 3. Neko madžarsko poročilo pravi, da vlada v madžarski zoni zapadne Ogiske popoln mir. Šo* pionjska medzavezmška komisija je poverila vodstvo cenzure nad listi madžarskim oblastvom. V minuli noči je bilo nekotiko mladeničev aretiranih na zapadni budimpeštanski postaji, ker so poizkušali odpotovati v Šopronj brez potrebnih legitimacij. Madžari tudi protestirajo proti... nasiljem BUDIMPEŠTA, 3. Minister za vnanje stvari grof Banffy, je protestiral pri av* sirijski vladi proti aretaciji poslanca madžarske narodne sfapšč&ie Schoitza, kateri je bil odpeljan v Avstrijo, kakor tudi proti preganjanju madžarskega ljudstva na ozemlju, ki ga je zasedla Avstrija. Madžarski odgovor na izjavah avstrij= skega kanclerja BUDIMPEŠTA, 3. Po nekem poroči* lu madžarske agencije o govoru avstrij* skega kanclerja Schoeberja na sej4 komisije za vnanje stvari izjavljajo mero* daj ni krogi da je Avstrija obljubila tekom zadnjih pogajanj, da ne bo nare* dila nikakršnega koraka pri enten ta, s katerim bi mogla pridobiti čas, in da bo naredila vse mogoče; da pride čim prej do prijateljskega sporazuma v vseh vprašanjih. Vkljub tej obljubi — pravi nota — je avstrijska vlada posredovala v Parizu z namenom, da bi dosegla iz* praznitev zapadne Ogrske. S tem je že v naprej onemogočila, vsak prijateljski sporazum. Kancler Schoeber je tuđi izjavil, da je dne 3. iulije prosil entento oboroženo pomoč, za zasedbo šopronj a, dočim je avstrijska vlada istočasno zagotovila madžarskega poslanika na Dunaju o svojem prijateljskem razpoloženju v pogajanjih glede teh krajev. Kancler Schoeber — nadaljuje nota — trdi tudi, da so madžarske zahteve pre* t veza, iznajdena v zadnjem hipu, dočim sta bivša madžarska ministra Gratz in Csaky izjavila avstrijski vladi že pred nekoliko meseci, da so finančne zahteve v tesnem stiku s teritorijalnim vpra* šanjem. Motilci evropskega miru PRAGA, 3. Poročevalec »Prager Pres* se« javlja z Dunaja vest, ki jo je dobil v ententnfh diplomatskih krogih, da ima vrhovni svet v rokah avtentične dokumente, iz katerih je razvidno, da ima madžarska vlada v svojem načrtu ogro* žanje integralnosti obmejnih držav. Do* godki v zapadni Ogrski so beli predigra nameravajne akcije. Avstrija Avstrijski državpi zbor in zapadnosogr* sko vprašanje. — Mirovna pogodba z Ameriko odobrena DUNAJ, 3. Državni zbor je na da? našnji seji odobril mirovno pogodbo z Ameriko. Nato je razpravljal o dogodi kih na zapadnem Ogrskem Govorniki vseh strank so izrabili željo, po hitri du plomatski rešitvi avstrijsko * ogrskega spora. Zahtevah so, naj en ten ta zajamči izpraznitev zaipadne Madžarske, kakor to zahteva mirovna pogodba. Nemčija Listi »Berliner Tagblatt«, »Lokal Anzefc ger« in »Tag« ustavljeni BEROLIN, 3. Listi »Berlmer Tag* blatt«, »Lokal Anzeiger« in »Tag« so bili ustavljeni za 15 dni po nalogu dr* žavnega ministra za notranje stvar!. Po^ vod temu je dalo dejstvo, da so ti listi posneli članek nekega bavarskega lista, v katerem se je hujskalo proti državni vladi. Nemčija ne pošilja delavstva v Gornjo Šlezijo? BEROLIN, 3. Agencija Wolff je objavila t osle vest: Po nekem poročilu iz Benthena podpira nemški minister dela vse brezposelne delavce v Nemčijk ki bi se hoteli preseliti v Gornjo Šlezijo, in sicer z namenom, da iztisnejo poljske delavce. Nemški minister dela nii nikdar delal tega; še manj pa izdal kake toza* devne ukrepe. Izjemno stanje na Bavarskem BEROLIN, 3. Komisija državnega zbora se je bavila z vprašanjem izjem* nega stanja na Bavarskem. Neodvfenež Ditman je zahteval, naij se izjemno sta* nje odpravi tudi s silo, če ne gre druga« če. Bavarski minister Preger je poudari jal, da bi bilo poli tiski nepremišljeno, če bi se odpravilo izjemno stanje proti volji Bavarske. Večinski, socialisti so se pridružili predlogu neodvisne, ljudske in demokratske stranke, da) naj se nadaljujejo pogajanja z Bavarsko. Mala Azijs Grško poročilo o bojih v Mali Aziji ATENE, 3. Uradno poročilo vrhov* nega štaba o položaju na bojišču v dneh 30. in 31. avgusta pravi: Naše čete so nadaljevale svoj pohod onstran Gordio* na do Boladisa in so zasedle tamošnje postojanke eno za drugo. Bolj proti jugu so nase čete zasedle utrdbe pri Vid:;z Dag, Numi in druge postojanko ter na* predujejo proti severu. Na vzhodu so naše čete zavzele izvrstno utrjene po* stojanke pri Toumbauroglou, kjer se je bila bitka noč in dan prsa ob prsa in z ročnimi granatami. Po brezprimerno junaškem boju so naše čete napredovale v smeri proti severu proti Ardetz?u. Turško poročilo CARIGRAD, 3. Po vesteh z bojišča se bitka pr? Sangariosu nadaljuje z vso ostrostjo.. Kemailisti se upirajo 3n me* čejo vse rezerve v boj. Sovražnik je iz* vršil več napadov in protinapadov. Vsled pomankanja vesti se ne more še predvidevati, kakšen bo izid bitke. Amerika Velikanska bitka med štrajkajočimi rudarji in vojaštvom PARIZ, 3. »Matin« javlja iz Logana (zapadna ViTgidarsko odvisnost. Čim bolj so naim vsa gospodarska vprašanja jasna, tem lažje najdemo tu« dd sami točen odgovor na vsa politična vprašanja svetovne politike. Ako vemo, da ima n. pr. država preveč žita ali pe* troleja, dočim je gospodarstvo sosedne države odvisno ravno od tega žita ali petroleja, potem nam mora biti jasno, da bo potrebna država, potom svojih kapitalističnih magnatov želela priti v posest potrebnega blaga pod kolikor mo* goče ugodnim? pogoji. Najugodnejši po* goji pa nastajajo tedaj, kadar ena dr* žava spravi drugo v svoje suženjstvo, tako da ji more sama narekovati: po® goje. Zato oboroževanja1, topovi, vojne ladje in — vojne. Za vojne niso odgo* govorni diplomati, kakor ljudje navadno milslijo, marveč v našem slučaju žito in petrolej v zvezi s kapitalizmom. Vse to vidimo v našemi času v Rusiji in Aziji ,po katerih stegujejo svoje poželjive roke kopitalistične industrijske države. Kapitalizem industrijskih držav potrebuje poljedelske pridelke tegai o* gromnega ozemlja zai svoje lastno preb4= valstvo ter surovine za svojo industrijo. V še večji meri pa potrebuje onih tisoč miljonov konsumentov, ki živijo v ob* širnih deželah Rusije in Azije. Te mno* žive konsumentov rabS kapitalizem za* padnih držav in Japonske za to, da jim proda oni del industrijskih proizvodov, ki predstavljajo kapitalistični dobiček. Teh predmetov ne smejo porabiti ne delavci ne kmetje in ne kapitalisti indu* strijskih držav. Drugače je nadaljevanje industrije nemogoče. Kapitalizem raste in rodi svoje plodove v industrijskih dr* žavah, dočim dma svoje korenske raz> prostrte po poljedelskih državah cele naše zemlje. Ako bi se od tega kapita* lizma odrezalo vse ogromno ozemlje Rusija* Azija, je jasno, da bi se moralo kapitalistično drevo posušiti. S tem prerezom je zapričela ruska revolucija in že se opažajo vidni znaki hiranja kapitali* stičnega drevesa. Gibanje v osrednji Aziji, akcija kemaltetov na Turškem, nemili v Egiptu, vstaja v Maroku (se* verna Afrika) proti španskemu gospod« stvu in ravnokar zapričeta vstaja proti angleškemu gospo dstvu v pokra jini M a« labar v Sprednji Indiji so pojavi, ki res-no vznemirjajo svetovni kapitalizem. Ti se spopolnjujejo z manj vidnim toi bolj skromnim gibanjem kmetov v ma. lih evropskih poljedelskih državah, Kmetska vlada v Bolgariji, uspehi kmeb skega gibanja na Romunskem, Polji skem, napredovanje kmetskih strank v Jugoslaviji, uspehi ljudske stranke v Ita* liji, vse to nam dokazuje, da se vzbuja »zemlja«, hrepeneča po svoji osvo* boditvi. Cilji vsega tega ogromnega gd* banja so še nejasni in megleni. Probu* jajoči se velikan bije z eno roko okoli sebe, ne da bi mogel še videti svojega sovražnika, ker si z drugo roko tare še zaspane oči. Ali kakor hitro se popol* nama zbudi' in se mu zjasni pogled, ni dvoma, da spozna svojega1 sovraga v obliki kapitalističnega gospodarskega ustroja in se spopade ž njim v odločilni borbi na življenje in simrt. Evropsđd'j socialisti imenujejo boljše* vizem posmehovalno azijatski sociali* zem. Oni sami niti ne slutijo kako ime* nitno in važno resnico so na ta način ne* hote izrazili »Azijatski socializem« je zanje res nek: nov in nepričakovan pot. jav. Socialisti' industrijskih držav se nikoli niso brigali za kmeta: ne svojega in ne za kmetai daljnih, nepoznanih krajjev Rusije in Azije. Oni so mislih, da bodo miljonske kmetske množice potrpežljivo prenašale svojo bedo, dočim bi se so* tialisti boriH proti kapitalistom za zbolj* sanje žđvljenskih pogojev fnefustrijske* ga delavstva. Socialisti niso videli in nteo razumeli, -da morajo za vsako delavsko pridobitev, izsiljeno od kapitalistov, plačati stroške miljonske kmetske mno žice poljedelskih držav in kolonij, k a* tere so kapitalisti tem bolj* odirali, čim večje pravice so morali dajati industrij* sktm delavcem. S.tem seveda ni rečeno, Stran IL »EDINOST« V Trstu, dne 4. septembra 1921. jda je kmetski proletariat trpel škodo le jade! skromnih pridobitev enega dela in? dustrijskega delavstva bogatili kapitali? stičnih držav, marveč je njegova škoda izhajala iz tega, ker je kapitalizem pre* nesel težišče svojega izkoriščevanja iz enega kraja na drugi, z enega sloja na drugi, t. j. izkoriščevanje se je pomikalo po smeri najmanjšega odpora. To je bilo kapitalizmu mogoče radi nepravih ne politike socialističnih voditeljev. Prišla je ruska revolucija, prišel je »azijatskr socializem« in je tem kratko* vidnežem dokazal, da je vsa njihova politika zgrešena in gnila do mozga. Vzbudila se je najprej Rusija in za njo začenjajo polagoma dvigati glavo drugi orjaki; začelo se je gibanje, ki bo v kratkem strlo v prah in pepel vse umetne teorije socialističnih profesorjev. .Pri* cen j a se druga alzijatska doba svetovne zgodovine. . Okoli polagoma se probujajoče Azije se zbira ajngležki, amerikanski in japon* ski kapitalizem; vsakemu od teh treh je Azija potrebna, da bi sc mogel s pomočjo tam naropanih bogastev dalje razvijati. Da bi si' med seboj delili, nc gre več, ker je vse že večinoma razde* ljeno. Vsak od treh kapitalistov je že sam na sebi tako mogočno razvit, da mu r.e zadostuje več dosedanja hrana, da se ne more več zadovoljevati samo z enim delom, marveč bi vsak sam moral imeti1 na svojo razpolago vso, ali pa vsa'j največji del Azije z Rusijo vred. Zato je sklenila^ Amerika, da mora b meti največjo mornarico na svetu, zato kliče Anglija na pomoč svoje polusvo* hodne kolonije aB »dominjone«, zato je Japonska sklenila, da mora vsakih osem let imeti popolnoma novo mornarico, zato tudi nova zveza med Japonsko in Anglijo, da bi mogli iz tega nevarnega tekmovanja izključiti tretjega tekmeca Ameriko. Seveda je popolnoma jasno, da bi se začela — ako bi sc jim to po* srečilo — smrtna borba med obema se* danjima zaveznikoma Japonsko in An? gbjo. Vsi' znaki pa že sedaj kažejo, da se borba nc bo omejevala lc na.zgoraj o* men j ene tri tekmecc. V to borbo pose* že vmes gotovo tudi vsa Azija pod vod> stvom Rusije, ki bo. tekmovanje med Anglijo, Ameriko in Japonsko izrabila v to, da sc osvobodi vseh treh imper:a* Hstičnih tekmecev. Vsakakor je borba angležkih, ameri? kamskih in japonskih hnperial stov za azijatsko * ruske zemlje os, okoli katere se suče vsa današnja svetovna; politika. Zato se mora vsakdo, ki hoče razumeti dnevna politična vprašanja, ozirati na razvoj te borbe in na' vse postranske dogodke, ki so i njo v zvezi. Helot. Izrabljanje mm sil na Goriškem V četrtek dne 25. t. m. se je vršilo pod predsedstvom deželnega komisarja kom. dr. Alojzija Pettarina v Gorici v Attemsovi palači na Kornu napovedano zborovanje o izrabljinju vodnih sil na Goriškem. Deželo Istro je zastopal svetnik in/. Poseher, tržaško mesto vit. Villa Santa, goriško mesto sen. Jurij Bom bi g, tr* govsko obrtno zbornico ravnatelj ita? tbjanske banke Buifoni. — Po županih, odnosno po svojih odposlancih, so bu le zastopane občine goriške dežele ka=> kor tudi važnejše gospodarske korpo* racije n. pr. //Goriška Zveza gospo* darskih zadrug in društev«, »Zveza slov. županstev«, »Zveza .goriških industrijalcev«, »Zveza furlanskih kmečkih zadrug« i. dr. Deželni komisar je poročal o veliki gospodarski važnosti započete cije glede Grabljenja vodnih sil v naši de* želi in o nevarnosti, da bi jih utegnil zaseči dobiekarski kapital. Deželna u® prava je započela* to važno akcijo z namenom, da se izrabijo vodne sile v korist splošnosti in da se zabrani izko* riščanje potom zasebnih koristolov? cev. V to svrho se je ustanovil medile" želni konsorcij, katerega ustanovni čl a* ni so goriška dežela, mesto Gorica, me» sto Trst in dežela Istra. Ta konsorcij je pripravil pravila v smislu zadružnega zakona, tako da morejo doseči članstvo tudi občine in drugi javni zavo-di ozi* roma korporacije javnega značaja. Na« črt o izrabljen j u vodnih sil gornje so s ške doline sta izdelala inženirja H ar* rauer in Dallari in bi dajale vodne sile v gornji soški dolini po tehniškem po* ročilu ki ga je podal inž. Harra^er v času najvišjega vodnega stanja 49.000 konjskih sil. Po tem načrtu se pritegne v svrho povečanja v*>dne sile tudi voda iz rabeljskega jezera kar je predvidjeno v mirovni pogodbi. Kom. dr. Pettarin je na-znanil skupščini, da se bode vršil od 29. t. m. do 9. prihod« njega meseca kom'eijonelni ogled na licu mesta, pri katerem bode politično oblastvo pretresovalo vse predložene načrte za dosego koncesije za izrablje* nje vodnih sil. Razen načrta, ki ga je predložil meddeželni konsorcij, je nam* reč še pet drugih načrtov zasebne mu cijative. Potrebno je, da manifestira dežela ne» omahljivo voljo, da se morajo vodne sile izrabiti n&> korist splošnosti in brez vsakega kor.stolovstva. Zastopniki goriškega in tržaškega mesta ter dežele Istre in vseh občin go? riške dežele ter Trgovsko obrtne zbor? niče, Zveze slovenskih županstev, Zve* ze goriških industrijalcev i dr. so nav? dušeno m z izrazom zahvale odobravali do sedaj započeto delo deželnega ko* mi s ar j a in meddeželnega konsorcilja ter so soglasno sklenili: sledečo resolucijo: »Župani in izredni komisarji občih Goriške in priključenega idrijskega, po* stojnskega in trbiškega okraja zbrani v Gorici dne 25. avgusta 1921 v dvorani deželnega muzeja, uvaževaje poročilo (komisarja: sa sa= moupravne posle o potrebi, da se čim« prej peskrbi za izkoriščanje vodnih sil goriške dežele, prepričani, da more roditi ta akcija obilo dobrot za celo deželo, le ako jo vodijo javni' činitelji in le ako je od teg? njena kateremukoli uplivu zasebnih dobičkarjev, ponavljamo svoj glas, izražen že v prejšnjih časih, s katerim izjavljamo, da popolnoma soglašamo z ustanovitvijo zadruge dežele tržaške, istrske in go# riške ter mest mesta Gorice in drugih javnih činiteljev pokrajine, ki ima na^ men, izkoriščati vodne sile Julijske Be=* nečije v korist skupnosti in brez do* bičkarskih namer; jemljemo s priznanjem v vednost po* Točilo komisarja za samoupravne posle goriške dežele o napravljenrh korakih, ki so dovedli do ustanovitve zadruge »Julijske vodne elektrarne« in izražamo svoje prepričanje, da dobi ta ustanovi* tev tudi formalno odobritev; zahtevamo, da vlada prizna delovanju te zadruge javnekoristni značaj in da ji zagotovi vso podporo v svrho, da čimprej in na najboljši način doseže po? stavljene si smotre; zagotovi jamo že sedaj vsak za svojo občino vso mogočo podporo izvršitvi naprave, ki obeta povzdigniti deželo, ki še vedno hudo trpi vsled vojnih raz* dejanj, k novemu cvetočemu življenju. Po tej soglasno sprejeti resoluciji je skupščina izvolila iz svoje srede kot svoje zastopnike župane glavnih občin osmih prizadetih, v soški dolini ležečih sodnih okrajev, da prisostvujejo raz* pravam pri komisijonelnem ogledu na licu mesta od 29. tega do 9. prihodnjega meseca. - Delavsko gibanje Posl. Tuntar odstavljen od vodstva gos riške bolniške blagajne Disciplinarni svet goriške bolniške blagajne, sestavljen iz zastopnikov de* lavcev in delodajalcev je sklenil, da mo* Ta posl. Tuntar zapustiti vodstvo bolni'* ške blagajne. Deželno zborovanje italijanske sociali* stične stranke za Julijsko Benečijo se prične danes (v nedeljo 4. sept.) ob 9. uri zjutraj v Trstu. Na zbor pridejo tudi poslanci Cosattini, Panebianco in Giacometti ter glavni tajnik stranke posl. Baccr. Uradniki kovinske industrije so imeli v Trstu shod, na katerem so sklenili se boriti složno proti industri? jalcem, ki jim hočejo znižati plače. Pri* pravi j a se skupna borba kovinarskih de» lavcev in uradnikov. Proti brezposelnosti V Rimu so se sestali zastopniki tse* nih proletarskili organizacij na posveto* vanje o brezposelnosti. Razni: govorniki, med njimi poslanci Baldesi*, Quagliano, Donati in Canepa so govorili o vzrokih brezposelnosti Posvetovanje se nada* ljuje. Komunistični predlog glede splošne stavke v Italiji Te dni je vodstvo tržaške delavske zbornice sklenilo resolucijo, s katero se pridružuje predlogu osrednjega komuni* stičnega strokovnega odbora v Milanu, da se ima v Italiji vprizoriti splošna stavka, ki naj bi preprečila? nakane kapi* talistov glede zamanjšana plač in posla* bšanja splošnega? položaja delavstva. Podobno resolucijo je sprejel tudi de* lavski shod v Len jami (Legnano blizu Milana), katerega se je udeležilo kakih 10 tisoč tkalcev. Stavka tkalcev v Italiji se nadaljuje. Včeraj so se v Milanu se* stali zastopniki delavcev in industrija!* cev, ki pa niso prišli še do sporazuma-Pogajanja se nadaljujejo. V stavko so vstopili tudi delavci vpisani v katoliški zvez;*. Gibanje poljedelskih delavcev v Italiji Borba med veleposestniki in poljeael* skimi delaivci, katerim skušajo skrajšati pridobitve zadnjega velikega gibanja, dobiva zopet vedno bolj ostre oblike m stopa v ospredje politično*gcspodarske borbe v Italiji. Vsled te borbe postaja posebno kritičen položaj ljudske stran* ke (Partito popolare), ki skuša' izgladiti nasprotja med agrarci in poljedelskim proletarjatom. Bržkone bo ljudska stra* nka morala opustiti to brezuspešno pri* zadevanje in stopiti odločno na stran za» tiranih malih kmetov, kolono v in polje* delskih delavcev. Razne struje v italijanski socialistični stranki V socialističnih 1'stih se nadaljuje polemika med raznimi strujami, ki se pripravljajo za boAo na bodočem ob* čnem zboru stranke. V stranki obstoje tri struje i«n posebna tržaška struja. lr=> žaška s trnja, h kateri pripadata tudi slo* venskim delavcem znana agitatorja Mi* lost in Petejan in vsi na novo izkopam stari voditelji tržaškega socializma z dr. Pueeherjem vred. Ta' struja nima mka* kega programa, marveč propagira brez* pogojno enotnost stranke. Ostale tri struje pa so sledeče: 1. frakcija »sociali* stičnega osredotočenj a«, h kateri spa* dajo T ur a ti je vi reformisti1, ki priporoča* jo sodelovanje z meščanskimi stranka* mi v parlamentu; 2. frakcija »maksima* lističnih edinjašev (unitarcev)«, h kateri pripada večina pripadnikov »komuni* stičnih edinjašev« na' tivornskem kop gresu pod vodstvom Serratija, ta struja je proti sodelovanju z meščanskimi strankami in 3. »odbor socialističnega ed instva« pod vodstvom bivšega' posl. Alessandrija, ki bi hotel obe za »edin* sivo« boreči se struji zediniti, ta odbor je »za sodelovanje in proti sodelovanju z meščanskim? strankami. Na vse zad* nje so torej vse štiri struje, ki se n aha* jajo v medsebojni borbi za edinstvo stranke. Kako naj se to tolmači? Na videz je stvar zelo zamotana, v resnici pa je popolnoma priprosta. Reformisti bi namreč hoteli res ohra* niti stranko celotno, toda pod tem po* gojem, da vsa stranka sprejme njih pro* gram; le oni voditelji, ki so sedaj proti temu programu, bi se morali pokoriti Turatifju, ali pa bi morali biti izključeni. Nasprotno bi hoteli maksima] is ti, da se reformistični voditelji pokorijo Serra* riju aH pa naj izstopijo. »Odbor« pa hoče, da bi vsa socialistična organizacija ostala skupaj in da bi vsak smel svirati svojo muziko kakor doslej. To bi; bila sicer najbolj neumna« rešitev vprašanja, a ni izključeno, da bo milanski kongres kaj sličnega sklenil. To pa zato, ker je »stara navada1 železna srajca« in ker je za voditelje bolj koristno. Nai ta način ostane namreč vsak lepo na svojem mestu, kar je za ogromno večino voditeljev — glavna stvar. Razmerje anarhistov do drugih prcletar* skih strank Stari Enrico M al atesta, eden izmed soustanoviteljev italijanske socialistično stranke in sedanji vodja italijanskih a> narhističnih komunistov, ki je mnogo let živel v Angliji v pregnanstvu pred kratkim presedel enoletni preisko= valni zapor, je te dni v svojem glasilu »Umanita Nuova« v neki svoji polemki s Serratijem precej na kratko in jasno izrazil stališče svojih pristašev, anarhl* stov nasproti politiki socialistične in ko* munstične stranke. Ker je anarhistična struja; precej mo> čno zastopana v itaEjanskih delavskih množicah in zato posredno vpliva ns italijansko politično življenje, je kori* stno tudi za čitatelje »Edinosti«, da* sc vsaj površno seznanijo z nazori starega anarhističnega voditelja. »Stremimo tudi mi: — piše Malaitesta — za komunizmom, ki je najbolj do* vršena oblika socialne vzajemnosti; biti pa mora to anarhističen komunizem to se pravi komunizem, ki ga ljudje svobodno želijo in svobodno sprejmejo-. Tak ko* munizem je sredstvo za povečanje svo* bode vsakega posameznika. Mi smatra* mo državni, samovoljni in obvezni, ko* munizem za najbolj osovraženo tirata* stvo, ki je sploh kedaj poniževalo, mu* čilo ih oviralo človeštvo«. »To govorim z o žirom na bodočnost, t. j. na čas po revoluciji. Kar se pa tiče sedanjosti, gledamo z največjo antrpa* tijo na stremljenje komunistov, da bi vse politično, revolucionarno delo in vsako delavsko gibanje sploh podvrgli svojim lastnim smernicam; mi se čutimo bližji njim le radi njih izrazitih revolu* cionarnih namenov.« Ob koncu svojega članka meni Ma* latesta, da itzvirajo vsi spori med kcmu= nisti m socialisti le iz njihovega osebne* ga tekmovacnjai in da bo parlamentari* zem ravno tako izpridi! komuniste, ka* kor je skvaril že socialiste. Šest milijonov brezposelnih v severni Ameriki Amerikanski list »The Telegraph« ja* vi j a, da je v Z j edin j enih državah sever* ne Amerike sedaj 6 milijonov brezpo* selnih delavcev. V sataem New Yorku je pol milijona delavcev brez dela, ki sedaj vsled pomanjkanja stanovanj pre* nočujejo pod mil:m nebom. Ta težka gospodarska kriza vzbuja silno nezado* volj stvo proti politiki predsednika Har* dinga, ki ni ničesar storil, da bi prepre* čil, oziroma' omejil krizo. Domače vesti Protest ministrskemu predsedniku. Včeraj je odposlal poslanec Šček mini* strskemu predsedniku sledečo protestno brzojavko: »Ekscelenca Bonomi Ivanoe, ministrski predsednik v Rimu. »V Trstu se pomirjenje nadaljuje. Včeraj je bil zažgan zadnji kulturni dom slovenskega društva. —1 Razdejan je bil restavrant češkoslovaškega po* danika- Pretepeni in ranjeni so bili mir* ni gostje. Oblastva odsotna, poslanec šček.« Divjaški napad v resta\ raciji hotela »Eurcpa«. »Mladeničem« mendai nista bila še dovolj nočni napad na našo ti* skarno in zažig »Narodnega doma pri Sv. Ivanu. Menili so, da se še niso do* volj — proslavili. Da bo patriotično delo popolnejše, so pred sinočnjim vprizorili nezaslišano divjaški napad na lokal in goste v hotelu Evropa. Kakor poročajo očividlei, se je dogo* dek izvršil tako*le: V veliki jedilnici je imela večja družba hrupen in vesel ban* ket. Držali so se govori in prepevale fa* šistovske pesmi: Eja, eja, alala in Kwi* va D'Annuzio je douelo po restavraciji. Okrog delete ure je prišla mala družb«, mladeničev iz dvorane, se ustavila na vhodu v tako zvani zimski vrt ter začela? opazovati goste. Naenkrat se je od tn gruče oddaljil visok mladenič, šel na* ravnost proti mizi, pri kateri so sedeli: dr. Sla vik, dr. Mikuletič, Anto Žejn in učitelj Sirotič. Ti so videli mladeniča, ki se je bližal, toda niti slutili niso nje* govih slabih namenov. Tik pri mizi jc mladenič vzdignil desno roko, v k^cjcJ je držal kratko debelo gorjačo, ter za« mahnil z njo z vso močjo proti drju. Mi* kuletiču. Ta je udarec parir l z rokama. Na- to pa so pristopili tudi drugi mladeniči k mizi ter začeli Mikuletiča od zao daj udrihati s palicami po glavi. V krat* kem je bil ves oblit s krvjo. Nastal jc velikanski hrup in zmešnjava. Gost j« so vstali, gospe so kričale v strahu. Dr, Slavik je skušal posredovati in miriti, ali tudi njega so začeli pretepati in se jo moral zateči v stransko sobo. Mikuletič, videč, da je glavni napad naperjen proti njemu, — bil je brez vsakega orožja, — je uporabil občno zmešnjavo ter po* begnil skozi vhod, kF je bil zabarikadj* ran s stolicami. Pri izhodu je neki mla-» denič zamahnil za njim s stolico, a gA ni zadel. Napadalci so nato obrnili svo* jo jezo proti opremi restavracije in so vse razbili in opustošili. Škod^ se ceni na okroglo 20.000 lir. Dr. Slavik je ra> njen na levi roki. Obvezali so ga na re* silni postaji. Dr. Mikuletič je ranjen na ^lavi in desni roki in se zdravi doma. Zdravljenje bo zahtevajo kake tri te* dne. Kazun tega je bil lahko poškodo« van tudi učitelj Ribičič, ki je bil pri drugi mizi z gospo in pianistom Ku* mar jem. Kam jadramo? Mirni gostje, it ali j an* ski državljani, sedijo v javnem lokalu, se mirno pomenkujejo med seboj brez vsakega najmanjšega izzivanja, so ne=-oboroženi, v tem jih brez vsakega po» voda napade gruča ljudi, oboroženih z morilnim orožjem, z — gorjačami in bokserji. — Ne vemo več, na koga bi se obrnili. Še posebno nezaslišano je, da mora pri tem trpeti ogromno material* no škodo tudi: gostilničar, ki mora imeti svoj javni lokal odprt vsakomur. Ali ne vedo gospodje napadalci, da jc gostil* ničar češki državljan?! Ako nc spoštu* jejo domačinov, pa naj bi vsaj sposto* vali tujce! Ali nc vedo, kaj pomeni tuja ski promet za Italijo,!! Ta dogodek go* tovo ne bo služil v prospeh češko^ita* lijanskega bratstva. Poročila domačega italijanskega ča* sopisja, da so prišli napadalci od zunaj, so zlagana. Biii so pri banketu in obla? stvu ne bo težko najti krivce, če sploh hoče biti še •— oblastvo. »Piccolo« je napisal o divjaškem na* padu podrobnost, ki je zelo značiLnat Ko sc je vršil v veliki jedilnici banket, so naenkrat gostje opazili, da sc natakarji zelo živahno prerekajo z dvema ali tre^ mi možakarji v ozadju. Ko j nato se pri* bliža natakar gospodu Navaliju, priredi* telju gostije, in mu naznanijo, dii hoče nekdo govoriti z gospodom tuppolijem. Luppoli' — brivec iz ulice Borsa. ki so o njem mnogo govorili tekom preiskave radi umora Davanzija, se je nahajal med gosti. Gospod Navali sc je obrnil k nje mu in mu rekel, da želijo zunaj z njim govori;ti. Luppoli se je odstranil. Ko se je v nc» kolikih trenutkih vrnil, je bil očividno vznemirjen. Začetkoma ni nič govortf, pozneje je dvignil kozarec, da bi napil vitezu Ruffu. Ker se mu je glas tresel, je raztolmačil svoj nemir: zunaj so mu zaukazali, naj zapusti dvorano, ker so bodo dogodile resne reči« Laško časopisje piše, da je bil v hotelu Evropa dr. Wilfan. To nc odgovarja resnici, ker je dr. Wilfan odsoten._ uii na Opčine k prireditvi za istrske sir PODLISTEK Rene Thevenia. Železni malik • — Ta vest je zame nova. Kdo je bil to? Gotovo kak junak stare bajke. • — Ne, ne. Bil je znanstvenik, naš sodobnik, nekdo, ki je morda še živ. ' — Njegovo ime? — Vaš prednik: doktor Bernard. Mavricij Tarnier je planil pokonci ter gledal osupneno pripovedovalca. Ali laže s ka-Jtim posebnim namenom, ali govori resnico? Besede so kazale akcent iskrenosti, ali na-glašale so neverjetno stvar. Sicer pa, kje je zajel te vesti? — Kako bi vam mogel verjeti? — je vzkrik-nil. — Ko ste prišli v moj laboratorij, niste poznali niti imena človeka, o katerem govorite, a sedaj me hočete uveriti, da žavi v nepoznani de želi I — Ne trdim, da Živi — je odgovoril Ibanez; domnevam pa. si to in vam povem pozneje vzrok za to. Da bi vam pa pojasnil, kako sem poznal, česar nisem vedel, ko sem prišel k .vam v obiske, bi trebalo mnogo časa, kajti .pripovedovati bi vam moral, kar sem videl in sliial v puičavi. Sedaj pa imamo drugega dela {n čas hiti ' — Zakaj? g — Menda pozabljate razlog«, radi katerih Ste priili semkaj! — Ali mislite moja znanstvena razšskava-nja? Glede teh morem odlašati kakor se mi zdi potrebno- — Ali pa ne izsledajete Še nekaj drugega, kar j epač bolj nujno? Sami ste mi govorili o tem pred malo časa. Ali ne zasledujete ugrabiteljev neke gospice? — Torej? — Ce hočete doseči namen, mi morate slediti in ne izgubljati časa. — Kam naj vam sledim? — V čudežno mesto. V staro, mogočno mesto, bajno in resnično, kjer je dekle ujeto: v mesto zlata in železa! — V mesto zlata in železa? — je ponovil Mavricij Taraaer, silno ganjen. Zakaj govorite vedno o železu? Ali veste kaj v tem pogledu? Govorite torej. _Vi bi mogli — je odgovoril Pedro Ibanez — s svoje strani kaj reči, kaj beseda vas vznemirja vsakokrat, ko jo čujete? Ali ste tudi vi razkrili kaj tajnostnega v puščavi? — Mavricij Tarnier je hotel nekaj odgovoriti, ali iz goste trave sta se prikazala Qui-terio in gospodar. , , „ — Slabe vesti — je zaklical ta poslednji, hiteč k tovarišem. Ne daleč od tu sva našla vse može spremstva. — Ali res — je vsklikml profesor. — Ali pa fih niste vogli pridobiti, da bi Hi s Tami? — Ako bi hoteli to — je odgovoril Peter Desroches — bi morali poprej oživeti mrtve! — Mrtve! Torej so jih ubili Ali morda Ibarosi? — Menda ti niso izvršili pokola. — Kdo torej? „ — »Stvari«! Tajnostne stvari, ki smo jih ze čuli v raznih tragičnih nočeh. Stvari, ki begajo okoli nas. Nepoznane stvari, pred katerimi smo se rešili na čudežen način v noči onega boja. Stvari, o katerih bi se zdelo, da nas ščitijo, ki pa se jih ukljub temu bojun. — Stvari — je pridodal Pedro Ibanez — ki so vam ugrabile hčer. Železne stvari, došle iz železnega mesta. ,, . .. _ — Ah, sedaj — je zakričal Mavricij Tarnier — boste govorili, morate govoriti! — Ne razburjajte se brez potrebe — je rekel Ibanec hladno. Prišel je trenutek, ko boste razumeli vse. Samo poslušajte! Ali poslujte? , ,, . V tem trenutku se je oglasU v puščavi zamolkel in oddaljen hrup kakor kaka viharna in težka ježa, ki se je naglo bližala in motila tišino. Zemlja se je tresla. Galopu se je pridružilo neko hreščanje, potem globoko šopanje, kakor grom daljnje nevihte. Zdelo se je kakor da se zemlja odpira. Četvorica prestrašenih mož je hotela zbežaa Ali, niso imeli časa za to ter so ostali na svojem mestu kakor pribiti od strahu. Jezdeci so jih dosegli. Videli so.... _ POGLAVJE XV. In videli so »stvari«, U so bile brez primere. Zdele so se kot ogromni skeleti, Id sestavljajo velikanski kip. Ako si jih gledal pozornejše, so se ti kazale kot sestava velikanskega mr- česa, ki ga tvori neupogljiv dolg trup, podprt od šestero ogromnih živalskih nog. Pnpo-gneni vrat je nosil nekaj glavi sličnega, ki pa so jo tvorile le dve veliki čeljusti, odprti in opremljeni s strašnimi zobmi. Bila je množica, ki je šla v viharju nevihte. Pod njihovimi živalskimi nogami, oboroženimi z groznimi zobmi, so se odprale jame v rahli zemlji puščave. Če se jim je postavila na pot kaka zapreka, so »stvari« planile nanjo in so jo strle, ali so jo obšle z drznim skokom. Zdelo se je, kakor da ti stvori drvijo na slepo. Hkratu s eje eden med njimi ustavil na svojih tresočih se nogeh, na to se je glava zavrtela okolo obročev na vratu ter se nategnila, kakor da ima oči, s katerimi gleda, ali nos, s katerim vola, proti četvorici zašlih mož. »Stvar« je za trenutek obstala kakor da ve, kaj naj stori, potem pa je z enim skokom dosegla druge, ki so se že izgubljali v puščavo, kamor jim je »stvar« sledila. Ropot teh jezdecev se je oddaljil, se izgubil. Znova sta vladale nemoteno samota in tišina. Nastala je noč in še le tedaj si je upal prvi izpregovoriti gospodar. Opiral se je na neki panj praprote. S pove-šenima rokama in razprtimi očmi je mnnljal: — Kaj smo videli ravnokar? Nikdo ni odgovoril. Potem pa se je začel smejati kakor da je iz uma ter vzkriknil kakor ranjena zver: — Za Boga svetega, molčite — mu je rekel Mavricij Tarnier ojstro —. Ni čas sedat, da bi izgubljali pamet, ki jo tako silno potrebujemo. Ifeftal iz zgodovinsi idrijskega rudnika Že prej pa so (9. 7. 1799.) pobrali dc-> nar oci cerkvcnih bratovščin iz Idrije in okolice, da so dobili znesek 2686 j^l. 19< in pol krajcarja za solo. V Idriji je v ta-namen odstopila bratovščina sv. Barbare 344 gl., škapulirska 986 in roženvenska 460 gl. * Šola je morala le dobro napredovat* to vidimo iz testamenta spodnjo^idrij*; ?ke£a župnika Frančiška Rejca, ki jc vL>; lil za idrijsko šolo 500 gl. Tukajšnji? Oberber^amt z dne 20. februarja 1817. št. 191 ta radostno naznanja šolskemu jredstojništvu. Imenovani; vupnik Rejc pa je imel veliko sitnosti ravno z rud» niškim ravnateljstvom. Bil je 1797. od* stavljen in do svoje smrti pod policij?-skim nadzorstvom. B3o je torej velikoi zatajevanja treba in še več veselja do, šole in napredka šolske mladine, da je v takih okolščinah tako blagohotna spomnil zavoda. Zato so prvič plačo u* čiteljstvu na normalni šoli izdatno zvi> šal?. Poročilo iz leta 1819. pravi, da ja imel vodja Matej Panter 464 gl. letna plače poleg drugih dobrot, kot brezna* čno stanovanje tn drva po znižani cenij V Trsta, dne 4. septembra 1921. »EDINOST« * Stran lit Vojaški kordoni pred našim ureJnis I tvom. Snoči okoli 19.30 so zasedli mo* čra vojaški oddelki dohode k našemu u* rcdništvu. Ulica Sv. Frančiška je bila zaprta na obeh straneh po vojaških kor* donih. Zgodilo se je to baje zaiadi fa* šistov, ki so napovedovali po mestu, da bodo zažgali našo tiskarno. ... Mi barbari, oni pa — mladeniči! V Furlaniji se je dogodil grd zločan, če je stvar res taka, kakor so poročali laški listi. Pri Sv. Ivanu so v gluhi noči, po polnoči, zažgali Narodni dom in izvršili grda nasilstva na nedolžnih ljudeh, To je menda tudi hud zločin, za katerega določa zakon težko kazen. Za naše tržaške liste je hudodelec v Furlaniji barbar m hijena! Slovenci nočejo iz Trsta. Prejeli smo: Te dni je bilo ▼ mestu neko sprejemanje ministrov itd. Varnostni organi so zaprli nekatere uKce, da se je mogla slavnost vršiti nemoteno. Na obrežju je hotela neka istrska mleka-rica čez zaprte ulice. Orožnik jo je opozoril na prepoved. Žena pa, kateri se je mudilo, je kljub temu šla čez ulico. Orožnik se je jezu in rekel proti zraven stoječemu civilno opravljenemu človeku, da je tem ljudem težko kaj dopovedati. Civilist pa je zelo razburjeno pristavil, da ti ščavi vse in dobro razumejo, da pa nočejo ubogati, ker sovražijo državo, v kateri prebivajo. Jaz bi, je rekel možakar, te ljudi za vsako malenkost aretiral in pretepel do krvi! Nadaljeval je: »Mi jhn delamo sicer vse možne ovire in zapreke, da bi jin pa ;e hudodelec v Furlaniji barbar in hijena! sicer vse možne ovire in zaprene, aa m jm Sažigalci "Narodnega doma, pri Sv. Ivanu spravili od tu in napravil. so — mladeniči (alcuni giovanotti). Ti Jjudi, — a ti vragi se ne ganejo!« Nas človek * * je vse to poslušal in stiskal pesta, a pri danih razmerah ni mogel drugega. Tako delajo ti ljudje za spravo med obema narodoma. Pripomnimo še, da je bil oni, ki je izganjal Slo-vene, — tam iz južne Italdje. - pa so — imaaenici lan-ui^ g*«. - - listi se ne morejo pouzpeti na višino morale in Eravičnosti. Mi označamo zločin za zločin, rez razlike, ali ga je storil Peter ali Pavel, Jtalijan ali Slovenec. Mi želimo, da pnde zločinec v roke pravice in naj ga zadene zaslužena kazen. Laški listi pa ne le da so najstrožji moralisti, marveč zasramujejo ves naš narod, če je naš človek zagrešil ka, grdega. Čim pa gre za njihovega človeka, skušajo stvar olepšavati in jo prikazujejo celo tako, da zavajajo svojo javnost v mnenje, da je bilo to prav za prav veliko ptriotiČno dejanje. Naš človek, tudi če je le osumljen, ali pa se mu morda celo le podtika kako dejanje, je «barbar*. Njihov človek pa, ki j*e zagrešil dejanje, ki ga tudi oni sami ne morejo tajiti, je le — «mladenič*. Je-li tako početje pravično, je-li moralno? In ljudje, ki se nahajajo na taki — nižini morale, naj vzgajajo drage v dobre, poštene in moralno trdne ljudi! Le tako naprej! Bomo videli, kdo bo imel več zločincev: mi ali vi?! 1 Vabilo k veliki prireditvi združenih odborov v prid Istranom, ki se ni morala vršiti v nedeljo, 21. L m. se vrši danes 4. septembra ob 4. uri popoldne na Vremčevem travniku «na Štajbcah* na Opčinah s sledečim sporedom: 1. A. Foerster: «Naše gore*, poje *Zvcn» (Opčine); 2. Premrl: -Slovenska govorica,, poje «Štanjcl» (Štanjel); 3. F. Stegnar: «Dneva žar», poje «Venček» (Dutovlje); 4. K Iz tržaškega iivljenia Streljanje v Roja&u. Kakor blisk se je raznesla včeraj zjutraj po mestu govorica, da je prišlo pred snočnjim v Rojanu do hudih spopadov med fašisti in komunisti. Govorilo se je celo, da so fašisti opustošili društveno gostilno v Rojanu, katero vodi g. J. Pahor, U raznih virov smo izvedeli, da je bila ta govorica izmišljena. * • • Pred snočnjim ob 10. uri sta vstopila v društveno gostilno v Rojanu dva mladeniča, sedla v gostilniškem vrtu za mizo in se spuščala v daljše pogovore. Nekdo, ki je Sel slučajno mimo neznancev, je slišal odlomek pogovora, ki se je glasil: «Tukaj ne moreva mč naoraviti; bova raje napravila med igro na krogle. => Kam je meril ta dialog, m znano. Tudi se ni moglo dognati, ali sta bila neznanca ta-.šista, komunista ali pa republikanca. Pogovor sta jima prekinila dva mladeniča, ki sta pnsedia k njima. Razgovor med četvorico je postajal čezdalje bolj živahen. Tu pa tam so se ozirali, . 1 1 • i. ___sil iin kdo ne sen proti Sv. Justu. Se le tam se je za treno-tek ustavil: prešteval je ukradeni denar. Nato je možko odkorakal k Sv. Jakobu. Tam ga je zalezovale« zagrabil za roke in ga drial toliko časa, da sta dospela dva stražnika. Malopridnež je skušal pobegniti. Toda zaman: stražnika in Corradoni so ga držali kot v kleščah. Na to je bil tolovaj odpeljan na policijo, kjer je bil zaslišan. Trdil je na vse mogj$e načine, da je nedolžen. Trdil je celo, da je zasledoval ... roparja! Bil je preiskan. Pri njem niso našli denarja; bržkone ga je vrgel od sebe, ko je zavohal, da ga zasledujejo pač pa so našH pri njem več listin glasečih se na ime Rafael Doloia iz Barlette. (On se piše Rug-gero Filogrossi). Nadalje so našli pri njem več slik in kos papirja, na katerem je narisal neki prostor z železno blagajno. Listič »osi tudi napis Josip Rossi. To bo najbrže lastnik tvrdke ali trgovine, pri kateri se je imel vršiti vlom v blagajno. Vse listine so mu zaplenili, a njega so spravili v zapor. Avtomobilska nesreča. Včeraj dopoldne je bil povožen od avtomobila pri kavarni «Sport», ki se nahaja pri ljudskem vrtu, 57 letni Matej Scole, stanujoč v Skorklji-Coroneo. Odpeljali so ga v bolnišnico. Zaplenjeni pisalni stroj. Včeraj zjutraj okoli 6. ure so ustavili policijski agentje v ulici Punta del Forno 26 letnega Josipa Taraboc-chia, ki je nosil pod pazduho pisalni stroj znamke «Writing». Tarabocchia ni vedel po-dedati, kje je dobil stroj. Zato sedi sedaj v zaporu. tCiUdljt -----------r— «Dneva žar», poje «vence«.« « - - kakor da bi se hoteli prepričati, ali jih lcao ne S Vilhar: «Našc pjesme®, poje «Zarja^ l£o- i posluša. Ko so končali pogovor, so plačali g. priva); 5. Ipavec: -Planinska roža*, poje «1 ri- pahor}u ra£un ter odšli skozi glavna vrata na moreč » (Trebče); 6. Vogrič: -Lahkoj noč», poje | mtQ* Tam so se za hip ustavili, se ozrli na -Lipa* s spremljevan jem Jamb uraškega zbora ^ strari jn končno izginili. G. Pahorju je (Bazovica);" 7. Aljaž: «Ti veselo pcj». poje zdel(j obnašanjc mladeničev sumljivo. Da «Bratska sloga* (Zgonik); 8. ^Domovini*, poje; ^ ^ do kakega napadat je zapri go- « Zastava* tLonjer); 9. «Hryatskinapjev:»,svi-, ^^ { ^ pred časom Toda raVQo ko ,e ra «Tamburaško društvo, iz Padric; 10. Vo!a- iral glavna vrata, je prišla pred gostilno rič: «Na dan», poie -Slovan* (Padrice); 11.1 ^ r — z—i- v ista tfo-Viliiar-Rapotec: ^Proljetni zvuci* s spremljevanjem tambura"" oec» (Ko (Prosek) pevski da» •Bratranec-, ------------w , t . . dram. odsek z Opčin. — Med pevskimi kami, kakor tudi pri plesu, svira znana seška godba. . __ .. Priglasili sta se še sledeči društvi: Herpelj-sko društvo »Zvezda* poje "Rožmarin , Sokolska godba iz Herpelj svira «Jadransko morje i zaoirai giavna ™ ^ r— ____ Andrej Daneu Iz Opčin se zahva- (Padriče); JM *fča {agistov, ki imajo svoj sedež v isti go- j|u|e vsemu obČUlStVU in tržaškim ga- posebno g. Uxi- pon^ pn IŠČEM pošteno, mlado služkinjo. Via S. Laž-1 DVA FOTOGRAFICNA aparata, prvi za plo-zaro 7, gostilna. 1584 šče, drugi za film prodam po jako nizki —1 ceni. Na ogled pri upravništvu. 1572 PRVI VOJNI ODŠKODOVANCI! Skupna-teh-,-,-. niška zadruga v Gorici, ulica Teatro 18, pre-1 SREBRNE KRONE in goldinarje kupujem m ______.i__U____ • i:i___: j:__n1a£uiem r»n n.iivišiih cenah. Ivan DlZiak, vzame stavbeno delo in likvidiranje vojne odškodnine. 1591 BARVALNICA, pralnica in čistilnica v suho. Obleke se barvajo popolne. Delo se izvrši v treh dneh. Cene zmerne. Via Salice 2, vogal Piazza Garibaldi, Pelizzaro. 1592 ŠIVILJA se priporoča slav. občinstvu. Greta 11, Angela Bizjak. 1589 PRODA se sobna miza ki se zdaljša, psiha in kuhinjska miza. Via Commerciale 317. 1588 MLADENIČ, ki govori slovensko, italijansko in nemško, išče dela kot šofer-mehanik. Guardiella Farneto 1378. 1590 POSESTVO obstoječe z hiše, hleva, vinogradov, travnikov, gozdov in 40 debel oljk se proda. Dinko Bužan, Ccrnica 17 pri Buzetu. 1593 POSTELJA s hrano se odda poštenemu mladeniču. Via S. Giacomo in Monte št. 5, II. 1594 plačujem po najvišjih cenah. Ivan Bizjak, urar v Postojni št. 191. 1526 NAZNANILO. Martin Ribarič, Trst, via del Pane štev. 4, naznanja, da bo odprl s pondeljkom 718 zalogo oglja- lepa dvoradstropna hiša na lepem trgu v bližini železniške postaje v Mariboru. Ponudbe pod „350,000 jugsl. kron" na uprav-nišivo Edinosti. 717 Poslano*) Oklic tiskarjev . Vodstvo mešanega odseka Italijanske zveze tiskarjev v Julijski Benečiji nas znanja vsem prizadetim, da se je na seji vodstva, ki se je vrSila 5. maja t. 1., sklenil sledeči dnevni red, kateri določa: »V slučaju vloma v tiskarska podje* tja, ki bi oškodoval osebe ali stvari po* djetja, morajo delavci takoj zapustiti delo in se zbrati v kraju in ob uri, dolo* čenib po zaupnikih, da se podvzamejo vsi ukrepi o načinu in trajanju protesta.« VODSTVO. zastopniku zavaro-Generali izplačano po- 713 pr°~ V Predrzen roparski napad v škodo razproda- •) Za članke pod tem nasloTom odgovarja ured-ja^e" tobaka- Pred snočnjim ob 10. uri se ništvo le toliko kolikor mu zakon veleva, odigral v ulici Riborgo, v sredi mesta, kjer je ob večernih urah zelo Živahno vrvenje, predrzen roparski napad, ki je pokazal v jasni luči žalostne varnostne razmere, v katenn V SREDINI mesta Ljubljane se proda radi družinskih raimer lepa restavracija s krasnimi prostori in lepim senčnatim vrtom ter hiša z vsemi pritiklinami. Pojasnila v Rožni ulici 15, Ljubljana. . 1595 NA HRANO k dobri družini tudi na deželo se da 4 mesečni deček. Plača mesečno L 100.— Ponudbe pod «Dobro srce=> na upravništvo do 10. t. m. 1597 DVE POSTELJI s hrano oddam. Via France-sco Risanondo 12, I. Petrovič, prej via Fontana. 1598 Izborna prilika inozemce Najlepše vogalne stanovanjske trinadstropne hi4e v sredini mesta Maribor, krasne stavbe z vsem komfcr:om, stavbena vrednost 24-milijonov jugsl. kron, se po ugodni ceni takoj prodajo. Ponudbe pod „37, milijona-) na upravništvo Edinosti. 716^ ODPRTJE GOSTILNE. Hinko Godnik naznanja svojim cenj. gostom, da se je preselil iz znanih prostorov v Barko vi jah za mostovi na proseško cesto, Barkovlje Boved 553. Na novo odprta gostilna toči izborna vina in ie vsakČas preskrbljena z dobro kuhinjo. ^ 1596 PRODAM živinozdravniške knjige Dunajske šole in kirurgične inštrumente. Cena ugodna. Naslov pri upravništvu. 1599 KROJAČNICA Avgust Stular, ul. S. Francesco D'Assisi št. 34, III. nad. je edina dobroznana krojačnica v Trstu. 23 NAZNANJAM »lavnemu občinstvu, da sem poteg delavnice odprla tudi salon za izgetovljene zimske obleke in letne plaSče ter raznovrstne obleke. Priporočam se za cbilen obisk. A- Mer-molja Rieger, ulica Commerciale 3. 586 PRIPOROČA se dobroznana brivnica Josip Jerman, Trst, uL XXX. Ottobre 14. (37 V paviljonih bodo domače gospe m gospice. . tržaški meščani in okoličani. V takih — Kolo Sreče. — Vstopnina: L ^ o0; seQCŽ1 j razmerah ni človek mkdar varen. Zlasti ne po noči, ko stopa sam po ulicah, v katerih m ------------------.razmerah ni človek nekdar varen. Zlasti ne, L vrste: 2'60, II. vrste 1 30. g k stopa sam po ulicah, v katerih m SloTenaki® gespem. 17 letno dekle z dežele, PO »g 'žive du|e razen kakega pijančka ali zdravo in krepko, brez s tance v in svojcem,, fc d /elca# Korak za korakom se je treba bi želelo Stopiti v službo pri pošteni sloven" j bati da ne plane izza vogala oborožen ropar: ski družini. , ^ ^ Frl- UDaj ma denar, kolikor ga imaš pri sebi, sicer Ponudbe sprejema do 10. x. m. uprava JsUellm na mestvU Tedaj pa ne kaze dru- nosti*. . . T , . gega, nego izročiti mošnjiček tolovaju. Kaj| In to naj bi bilo gcMoljnoje. Te dru so ame ; ^ ^ neoboroženi napadenec počne, ko m v obiskih pri nas v h]iiln{ nobenega stražnika, ki bi ga rešil iz DOD- . <__I.IaIa') Ali n^i cp i Urška Ribarič Anton Rotar- poročena Vodicc-Trst, 4. septembra I92l. 719 UBIRALEC in popravljalec glasovirjev in hai-monijev. Pečar Andrej. Trst. via Coroneo l, V. nad. POZORl Srcbme krone in zlato po najvišjih cenah plačuje edini grosist Belleli Vita, Via Madonnina 10, I. 38 i Zn&ozilmili amliulatorii Via Settefontane št. 6, I. n. Izvršujejo se vsa v to stroko spadajoča dela« po znižanih cenah. Sprejema [se vsaki dan od 10—13 in od 15—19 ure zvečer. 714 Krojena oitiina SERfiHl 71? Št. 1110-3/21. Dne 9. septembra 1921 se bode vršil v Dekanih HI. in 9. decembra 19. žtoinski semecj. OBČINA DEKANI dne 2. septembra 1921. Izredni komisar : B e n i g n i 1. r. trgu ored vojašnico, blizu Kavarne l j _ _ ________ trjevala ljudem, — kakor nam poroča cloveK, ropar odnese pete brez sledu. Kdo ki je čul na lastna uSesa - da^^ta ^pad ba toJovajf nc ve nihče. vprizorili — amerikanski šiudentje! N ta nažn 'e širiio v našem mestu tatvi- £žje f^^^tet?HdCa0rvSsemZ nel&ne ne^n Vop^ napadi katerih ne bo konec, dogodek hočejo metafa m|dokler ne bo policija ostreje postopala in tfoste! To je ze skrajna brezoDraznost y strogo pazila na vsak korak sumljivih ele- ž°M^tLo pokopališče pri Sv. Ani je, kakor meniov, katerih je ravno v zadnjih časih me-ie odredil ^^strd magistrat, od 1. septembra sto polno. ŽIVNOSTENSKA BANKA PODRUŽNICA v TRSTU Eliti tema f^al dL BazzmL — Lartaa iM3. Dciniika glavnica In rezervni zaklad K Č- Si. 22i,0Ja.0aC IzvTšijt IbMu 13« tata H Bupiuču tnosakuji Ura ure 9-13 L 1. dalje odprto od 8 do 12 ter od 13 H do 17 Y Cen s mesu. Od 4. septembra t. 1. dalje so v Trctu cene zvežemu goveiemu mesu sleaeče: iprednjemu mesu z doklado 7'80 lir kg; zadnjemu mesu z doklado 9'20 lir kg; mesu brez kosti 13*60 lir kg. — Cene mesu so se, kakor Ob 10. uri, kakor smo Ze zgoraj omenili, je zaprla 26 letna razprodajalka tobaka Frančiška Klun svojo tobakarno v ulici della Pro-cureria št. 2 in se odpravila proti domu v ulico Riborgo št. 43. Razprodajalka je že delj časa opazovala, da jo zasleduje zelo sumljiva MALI OGLASI se računajo po 20 stotink beseda. — Najmanjša pristojbina L 2'—. Debele črke 40 utotink beseda. — Najmanjša pristojbina L 4'—. Kdor išče službo, plača polovično ceno. neopaženo pridruži in ji iztrga iz rok ročno torbico, v kateri se je nahajalo nad 1000 iir, denar, katerega je inkasirala med dnevom. Pri prvem ovinku je krenila za vogal. Toda \ m 1 • * _ 1_ !l____A. m a ■ *% 4A T O Jugoslavije Tržaško kolesarsko društvo «BaIkan» bo priredilo danes ob 1 uri pop. spodbujevalno dirko na progi Opčine-Repentabor-Dutovlje- T,-.«--; Cf>7ana-Orjčine. Udeležili se je bodo,**. -------------- . . , . Ihko' samo on" ki^ne posedujejo niti prvega tolovaj ji je bil zopet za petami an jo zalezoval «m drufiSa darila. Vpisnina Lit. 6—. Vsi do doma. Komaj je hotela razprodajalka pre-mti drugega u^n ^ ^ ^ ^ nr(>A stopiti prag hišne veže, že je planil jastreb na njo, jo zagrabil za vrat, vrgel ob tla, ji strgal iz rok torbico ter nato skušal pobegniti. To njegovo početje je videl neki Cezar Corradoni, stanujoč v ulici Cesare Battisti št. 27, ter se spustil za tolovajem, ki je dirjal kot be- POSESTVO z vinogradom, njivami, travniki in pašniki ter gospodarskim poslopjem, pat minut oddaljeno od Sežane se radii selitve proda pod jako ugodnima pogoji. Več se izve Štefanu Renčelj, Dane 3 pri 1587 takoj v najem v ulici Antoni o desno. Stopani št. 5, II. nadstr. 1585 člani se poživljajo, da pridejo jutri pred začetkom dirke na Opčine v gostilno Fabčič v svrho izvrševanja kontrole in rediteljstva. Ravno-tako so neprošeni vsi načelniki odsekov, da odsekove člane povabijo na Opčine. Vpisuje se do pol ure pred dirko. ZEMLJIŠČE pri Sv. Ivanu se proda. Naslov pri upravništvu. 1586 PRODAM hišo s petimi prostori, vinogradom (10—15 hI vina) sadovnikom, kravo s krmo in vozove. Lep razgled na marje. Naslov pri upravništvu. 1582 POSTELJA se odda v najem poštenemu mladeniču. Šalita di Greta št. 13, III. 1583 ZLATO in »rebrne krone plačam več kot drugI kupci. Albert Povb, urar, Ma?ziui 46 (» bližini drvenega trga). 44 SREBRNE krone in goldinarje plačam po najvišjih cenah. Salonicchio. Trst, Piazza S. Caterina 3, III. 1544 VINO, belo in črno istrsko se vdobi po dnevnih cenah na drobno in debelo na Opčinah pri R. Malalanu 386. 1545 KRONE, srebrne, zlate plačam po najvišji ceni Pertot, S. Francesco 15, II. nad. 1551 FIANO ćfc Co. OPČINE. Deske, remiji, latice, tramovje za stavbne svrhe, jesenov, brestov, hrastov les (slavonski) bukove doge za sode po nizkih cenah. Pojasnila v gostilni Mala-lan II nadstr. 1555 STARO ŽELEZO, lito in druge kovine kupujem velike in majhne partije. Mihevčič, via S. Francesco 10. 1557 KUPUJEM vreče. Zaloga via Solitario 21, Marija Bubnič (blizu bolnišnice). 1560 NOVE postelje 120 L, vzmeti' 70.—, žimnice 50.—, ponočne omarice, chiffonier, popolno sobo, prodam po ugodni ceni. Fondaria št. 3. 1569 V večjem trgovskem sred-ščti se proda velika popolnoma nova trgovska hiJa radi preselitve. Hiša je prosta kot nova vseh omejttev stanovanjske naredbe in davka. Ponudbe pod „TRGOVSKA HL.A" na anončno družbo A LOMA COMPANV z o. z. Ljubljana, Kongresni trg 5. 676 HrT TVfft- n IIBSEIIG^BI ODVETNIKA 712 Dr. Ferfolja m tir. Mm% naznarjata svojim klijentom iz sežanskega okraja, da j h bosta sprejemala v Sežani pri Amfu ob uradnih dneh vsako soboto in ne ob sredah, kakor je bilo pomotoma javljeno, ^aiiE^iiicmiii^BiiS! ZAHVALA. Globoko ginjeni po izrednih dokazih sočutja ob priliki izgube naSe nepozabne JOSIPiNS M3KLAVEC izrekamo tem potom najsrčnejšo zahvalo vsem, ki so na katerisibodi način pripomogli, da je uspel pogreb tako sijajno. Posebno zahvalo izrekamo „Ljudskemu odru" v Barkovljah, „Zvezi kemične industrije", rojansko-barkovijanski godbi, pev. društvu „Adrlja" za pete žalostinke na domu ter vsem darovateljem krasnih vencev in cvetlic. 710 Drušena HtKLAVEC. Anton Gosler, učitelj 2. razreda 466 gL | Matej Baje I. razreda 338 gL, Anton Cvek, I. razr. prvi cdd. 416 gL, učiteljica ročnih del Terezija Mrak pa 313 gl. V istem času je prejel letne plače u^ čStelj na Vrhniki Josip Wenceis le 15/ gL, in sicer v naravi (bira); Janez Kranjc, učitelj v Logatcu, pa samo 92 gl, pa ne v denarju, temveč v biri, ka* tero je od hiše do hiše pobiral. 6. 9. 1821. je bila razpisana služba u» ti tel j a, organi sta in mežnarja v CirknicL Skupni dohodki so bili za vse 3 stroke 319 gl. 34 kr., ki so se nabrali iz štolnine in bire. Pripomba pravi, da je treba prošnjo kolek ova tž le s 6 krajcarji. # Občudovati moramo učitelj s tvo, ki je do tedaj pri mali plača tako požrtvovalno delalo, da je bila šola vzgledna in je daleč na okrog slovela. L. 1805. so' bili naj normalni sob 404 otroci. ImeH so takrat 2 gramatikahia razreda in glavno normalno šok), kate? TO so davoldifc radi uspehov že 22. 5. 1778. Jcot »normailko«, kakor ono v Ljubljani. L. 1824. pa je pohajalo šolo 440 otrok, od teh 330 Idrijčanov ša 110 tujih. 35 oCencev je plačalo šolnino v znesku 119 16. iuniia 1789. oocoča J šolski vodja, da čipkarstvo tako malo donaša, da nekateri kar opuščajo to obrt, ker se ne splača. Da si ljudstvo k a? ko drugače odpomore, hoče on vpeljati sviloprejke in sadni' vrt in zelenjavo za kuhinjo zboljšati. Naj se mu v ta na* men prepusti erarični vrt pri »črnem or? hi«, vse drugo bo že on na svoje stroške uravnal. Krčmar vrta/ ne potrebuje, tudi nič od njega ne plača, a on mu pa bre*> plačno odstopi zelenjavo, kar je bo v kuhinji potreboval. Ako erar noče brez* plačno odstopiti vrta«, naj pa določi mas lo odškodnino. A blagi mož je bil zelo užaljen, ko se mu je nasvet kratko malo odbil. Bile so pač take razmere. Isto leto sta tudi prosila kapelana Filip Valenčič in Jurij Turk, da se jima nakloni po 75 gL za zboljšanje plače, kajti poleg hrane in stanovanja zaslužita na leto le kakih 1? gl. To pa vendar ne zadostuje ne za ob* leko ne sa knjige, ie manj pa zamoreta odpomoči kakemu revežu, ki jih podpo* re prosi. A na to prošnjo dobita 12. 3. 1789. odgovor, da se jima nič ne da; ako shajati ne moreta, naj ju Skof na boljšo kapetanijo prestavi. S takimi od* loki se revš&ba v, Idriji ni odpravila, tudi ne dnitfod. In vendar je takrat naš* šola slovela«. Dokaz temu je to, da je po=> I znejši idrijski dekan Ludovik baron Rauber, rodom Ljubljančan, pohajal idrijsko šolo, ko je 11. 3. 1789. dobil de* želno štipendijo Josipa Majerja. Skupnega poslopja za šolo niso imeli!, potikali so se po eraričnih hišah. Stara šola pri lekarni je bila prej Probierga* den, šele leta 1756. so jo prezMah v šolo. L. 1817. so prosili, naj se poslopje »črnega orla« za šolo pripravi. Prošnja1 je bila odbita, ker je rudarska gostilna zc» lo potrebna in je poslopje preblizu cer* kve, tako da bi zvonenje motilo pouk. L. 1872. so Šele zidati sedanjo po? slopje. Govore, da je bilo takrat srebro nenavadno drago radi vojne na Špan* skem. Ker je rudnik par miljonov glcL prinašal na leto čistega dobička, je ho* tel erar vendar nekaj od tega odstopiti za šolo. Poljedelsko ministrstvo je samo zidalo šolo; pravijo, da je stala 90.000 gl. Mestna občina je hotela prispevati s 1000 gL, a oblastvo je prispevek oiklo« nilo, češ smo kupili kravo, bomo zmogli Se za tele. Ker je bila iola erarični ker je rud« blagajna plačevala učiteljstvo, preskrbela iokke prostore in v*e po* trebttine, so ie leta 1804. odredili^ da naj bo šolski nadzornik kak rudniški uradnik. 26. 11. 1849. pravi odlok: Ker je šoh ske mladine vedno več, je treba ločiti ćekEce od dečkov. Za prvi razred so rekli, naj tisto leto še ostane vse pri sta* rem, a v 2. razreu naj se ločijo otroci po spolu. Leta 1905. so ustanoviH tudi po* sebno vodstvo za deško in posebno za dekliško šolo. Počasi se. je dekliška šola vzpela do 8 razredov in zadnje leto so tri višje raz? rede spremenili v meščansko šolo. Sola za jamomerstvo. Okoli leta 1750. se je pričela taka šola •in se je predavalo v gradu. Obiskovali so predavanja praktikanti, mladi nadar* jeni rudarji V praktičnem oziru se je pouk v jami nadaljeval. Dotični urad* nik je dobil za predavanja 300 gl. na* grade. Pouk je bil samo za domačine. Vpeljeval je mlade rudniške uradnike v praksi nn usposobljal inteligentne nu dar je za paznike. Prenehalo je tako pre* davanje, ko so ustanovili v Pribranm in Celovcu dveletne kurze. Ker je voda v jami nagajala, se je vpeljal pouk o bi« dravliki in mehaniki. Vi&ja iola za kemično*rudni5ki pouk. Pravilno se glasi: Lehrkanzel fiir der. chemischcn metallurgischen Unterricht. Otvorila se je 1. 1763., in sicer je preda** val prvi diplomirani zdravnik dr. Sco* poli 4krat na teden. Od krajai jc več uradnikov in paznikov hodilo k preda* vanju, med njimi tudi nekaj plemeni* tašev. A Scopoli je imel toliko nasproti nrkov, da je 3. leto imel le tri slušatelje, par let pozneje se je pa cela šola opusti*' la. Kdo je bil več kriv, ali rudniški predstojnik ali dr. Scopoli ali drugi faktorji, je težko dognati. Učiteljska pripravnica (1852. = 1865). Imel je tudi ta zavod kratko dobo živ* ljenja^ 13 let, v Idriji. Dne 26. marca 1850. so pri mesečni konferenci na ljud*. ski šoli vodja Karol Legat, učitelji Mi? hael Putre, Josip Martin jak, JUosip Er* žen, Josin Šerek, Andrej Kacin in bene* ci j at Anton Cesar opozorili višjo šol* sko oblast, t. j. knezoškofijski kcmsi* storij, naj se sedanja 3 razrednica raz* širi v i ?azrednico. S tem bi se nadaT ( jeni učenci pripravili za pazniško slaž« bo. Ljubljansko škofijstvo pa odgovori.: ali bi ne biia boljša za Idrijo niijfl' reaU ka z dveE^a razredoma. V Ljubljani so, jo ustanovili in deluje z najboljšim us*j pehom ter je prenapolnjena z učene«. (Dalj*) Stran IV._ Vesti iz Goriike Prosvetni tečaj. Akad. fer. društvo «Adrija» Jv Gorici je balo ustanovljeno L 1902, D očim se pred to letnico ni moglo govoriti o kaki skupnosi goriških akademikov, posvečeni javnemu in posvetnemu delovanju med goriškim ljudstvom, je s pojavom društva bila strnjena zveza in ustvarjena možnost, da razvijejo že v idealnem zanosu dijaškega življenja prapor narod no-kulturnega udejstvovanja. Prva društvena leta so bila sicer posvečena le medsebojni vzpodbudi, poglobljenemu strokovnemu šolanju, skrbi za gmotno podpiranje in ustanavljanju ljudskih knjižnic, posebno na manjšinskih točkah dežele. Čim d al je bolj glasna socialna, versko-kul-turna in politična vprašanja so okoli L 1910. preokrenila dotedanjo smer društvenega delovanja ter uvedla med članstvo intenzivni znanstveni študij novih vprašanj javnega življenja. Prirejala so se znanstvenega predavanja, diskusije in ustanovila se je znanstvena knjižnica, V okvir tega delovanja je društvo vabilo tudi srednješolski naraščaj ter istemu dovolilo souporabo lastne čitalnice in knjižnice. Vojni dogodki 1 Velika zaloga in tovarna pohištva A. JUG — Trst Tovarna ulica sv. Martiri štev. 21 Zaloga ul. sv. Lucija 5 in ul. dei Fabbri 10 Velika zalogi spalnih in jedilnih sob, kuhinjskega pohištva kakor tudi drugih predmetov. Delo solidno. Cene zmerne. KOŽE USNJE ter "si v čevljarsko obrt spadajoči predmet! ulico Udine št. 49 (prej Belvedere) Priporoča se m F. CINK Gospodarstvo Koruza Focsany, letošnja, zdrava, suha vrečah franko vagon Trst po L 107 kvintal se dobi pri Tržaški kmetijski družbi, Via Fabio Filzi 10. Ljubljanski veliki semenj. Vsem onim ose bam, ki nameravajo posetiti veliki ljubljanski semenj v Ljubljani, se naznanja, da so tozadevne legitimacije v predprodaji pri podružnici Ljubljanske kreditne banke v Trstu, Via Trenta Ottobre 11. Imejitelji legitimacije imajo pravico do polovične vožnje na vseh progah jugoslovanskih železnic od 20. avgusta do 20. septembra. Legitimacija služi tudi za prost vstop na semenj. Cena legitimacije 25 dinarjev. Hranilnica In posojilnica u Harezisah reglstrovana zadruga z neomejeno zavezo vabi na redni občni zbor ki se bo vršil v nedeljo, dne 11. septembra ob 14. uri v prostorih g. Antona Babiča, Marezige 181 s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelništva. 2. Poročilo nadzorništva. 3. Poročilo o izvršeni reviziji. 4. Odobrenje računskega zaključka za 1.1920. 5. Vclitev načelništva. 6. Vo'itev nadzorništva. 7. Volitev nadzorništva« 8. Slučajnosti. NB. Ako bi ob določeni uri ne bilo prisotno zadostno Število članov, se bode glasom § 33 zadružnih pravil vršil pol ure pozneje drug občni zbor, ki bo sklepal ob vsakem številu navzočih zadružnikov. Marezige, 30. avgusta 1921. 707 NAĆELNIŠTVO. Zaloga domačih vin: telesa olpavco, istrskega refoSka in Kra$ke$a terana na debelo m za družine. 641 Pos:tzM na dom. Cm zmerne 01. Cuiiicoll $tw. 8. ftrancar. Kdor želi imeti krasno sliko po nizk ceni, naj* se obrne samo na FotoMčnI zavod DAGDERRE Cono Vlttorio Emanuele & 39 — Razglednice od 10 lir naprej - 703 Službo dobi v trgovski pisarni ABSOLVENTINJA tračatnica) trgovske šole, zmožna slovenskega in italijanskega pravopisja. Hrana in stanovanje v hiši pod strogim nadzorstvom. Ponudbe pod »PRIDNA*, Solkan, poštno ležeče. Samo na debelo za preprodajalce. Trakovi, moške in ženske nogavice, robci, čistilo za čevlje Brili, Ec»a; Lift, različni glavniki, špaga, dišeča mila, kratače* vzmetne zaponke, igle in sukanec, žensko perilo, gumbi, cigaretni papir, pismen papir i. t. d po dnevnih cenah. S. Nicolo 19 GIACOMO LEVI S. Nicolo 19. Pozor! i jiur sil Razglas maksimalnih cen od postojnskega civilnega komisarijata glede piva se razume cena 3.60 lire za pivo o sodčkih in ne v steklenicah. Steklenice se prodajajo kot poprej. 706 „ADRIA" pivovarna. Plodonosno posestvo pri Mariboru 703 idealno, na cesti, pol ure od mesta, 17 oralov zemljišča, meblirana hiša takoj za vseliti, velik inventar, živina, konjski vozovi, 2 gospodarski poslopji, 500 sadnih dreves, vinska kiet in vinograd, se proda. Oglasijo se naj samo resni kupci Posredovalci izključeni. K 820.000. Ponudbe na oglasni zavod I. SUoNIK, Maribor pod it „534". Nagrajene tržaške destilerije RENZO RICCI * C.o Vermouth — likerji — sirupi. Ravnateljstvo in uradi v ut Miramar štev. 7, 1. ovarni v Barkovljah in v prosti Inki št. 33. Absolutno konkurenčne cene na podlagi zadnjih znižanj. 8 I Ljubljanska kreditna Mas Podružnica v Trstu. Centrala v Ljubljani« Podružnic«: £e& (milje, taka, Sara].. Split,tat, Maribor Ptuj, DelaiSla glavnica I 51.000.890. Jtesnra X 45.000.080 Obavlja vse v bančno stroko spadajoče posle. — Sprejema vloge v lirah na hranilne knjižice proti 31, na žiro-račune proti 3*70 OfllBJlOVdUJU Za na odpoved vezane vloge plača obresti po dogovoru. Izvršuje borzne naloge in daje v najem varnostne celice. ^Tel. Št. 5-18. Blagajna je odprta od 9-13 I v Trstu registrovana zadr, z neomejenim jamstvom Ulico Pler Lulgl do Polestrino it 4, L sprejema hranilne vlose od L 1 dalje. Navadne vloge obrestuje po = 4 11 01 2 O večje po dogovoru Trgovcem otvarja tekoče Čekovne račune. — Posoja hranilne pušice na dom. — Rentni davek plačuje iz svojega. Dale posojila po najugodnejših pogojih na vknjižbe, na osebno poroštvo, na zastave vrednostnih listin. Uradne ure vsak dan izvzemši nedelj in praznikov od 8 do 1. d; Š5SSST1 „l&SNOS? II Pozor na domačo fvreško! FRANC SAUHIG, Gorico, Gosposko ulica sefa] Via Ccrdueci št. 25, naznanja slavnemu cbčintvu. da ima veliko izbero šivalnih Strojev več vrst za krojače, šivilje in čevl arje Iz nnjbollšlh nemških tovuren, Kolere icmti 10 let. Dalje velika izbera dvokoles. Izjemno prodaja tudi na obroke. — Ceniki na zahtevo poštnine prosti. Lastna mehanična delavnica. 45 Podružnica v Kobaridu št. 21. Podružnica v Kobaridu št. 21. III lil Neprenosljiv je pristnost in kakovost »ZELENEGA ZNAMKA FEN izdelanega iz oljčnega olja brez vsake druge primesi. Belina in mehkoba perila, ki je prano s ZELENIM MILOM FENDERL, je izredna. Malte se! II! A. Fenderl & C., Trst, Tovarna mila Telefon št. 430 — Via del Ghirlandaio št 1 III III so nalbollše 708 O Trst — Piazza Oberdan 1 — Trst Zaloga železnin in kuhinjskih potrebščin — Izbera ročnih strojev za drobljenje mesa — Tehtnice, Sape, lopate, vile, Skropilniki, krtače za konje in vole jtd. po zmernih cenah