TISKARNA MLADINSKA KNJiGA Tovarna knjig za ves svet ffskama Mladlnska knjiga za Bežigradom bo letošnjo )e-sen prlčela graditi nov prol-zvodnl objekt s skupno povr-Slno čez 18 tlsoč kvadralnih tnetrov, kar je več kot meri obstoječa tlskarna. O \«m, kakšna |e upravlčenoat nalož-be (po sedanjih cenah je n|e-na predračunska vrednost 1.067.409.000 dinarjev) smo se pogovarjali z MARJANOM ČERNETOM, dlrektorjem te-meljne organizacije zdruie-nega dela Tlskarna, delovne organlzacije Mladinska knjiga. IZVOZILI BODO PETKRAT VEČ ••Nova naložba je namenjena predvsem povečaniu izvoza,« je poudaril tovariš Cerne. »Če upoštevamo našo dosedanjo produktivnost, možnosti in močno usmerjenost- v izvoz je brez predvidene naložbe naša prihodnost zelo črna. Ne le, da ne bomo mogli povečati izvo-za, ampak bodo celo naši do-sedanji tuji založniki poiskali cenejše usluge drugje« Delavci tiskarne Mladinska knjiga - trenutno jih je nekaj čez 700 - pa že dolgo vedo, da bi lahko prodali na tuje veliko vei kot zdaj. Lani je tiskarna Mladinska knjiga izvozila na konvertibilni trg za 108,885.000 dinarjev, letos pa predvidevajo, da se bo ta vsota povečala za polovico. »Z rtovo naložbo bomo do-segli zahodnoevropski nivo proizvodnje,« je poudaril tova-riš Černe. »Za ilustracijo lahko navedem podatek, da izdela-mo zdaj 7000 knjig letno na zaposlenega. potem pa jih bo-mo od 21 do 25 tisoč, z enaklm številom zaposlenih Z razširi-tvijo in modernizacijo tiskarne bomo po končani prvi fazi gradbenih del junija 1984 - z izgradnjo proizvodne hale s paletnim skladiščem, podvo-jili proizvodnjo in povečali izvoz na konvertibilni trg za približno petkrat. Leta 1986, ko bo naložba z izgradnjo pri-pravljalnih prostorov in skladi-šča reprodukcijskega materla-la končana, pa bo naša proi-zvodnja trikrat večja kot da-nes. Predvidoma bomo z grad-njo pričeli že septembra letos. Dve tretjini sredstev za nalož-bo bomo krili s krediti doma-čih in tujih bank, eno tretjino pa iz lastnih sredstev tiskarne in z združenimi sredstvi.« ŽE DVAJSET LET TISKAJO SAMO KNJIGE Tri desetletja so minila od združitve »Umetniškega zavo-da za litografijo«, ki je v glav-nem izdeloval etikete in po-djetja »Karton«, katerega glav-ni proizvod so bili šolski zvez-ki, v današnjo Tiskarno Mla-dinska knjiga. V povezanosti z zaloiniško industhjo so se pred 20 leti odločili, da pre-usmerijo in osredotočijo, pro-izvodnjo samo na offset tehni-ko in proizvodnjo knjig. Leta 1966 so se preselili na Titovo cesto 145. Od takrat so začele knjige ttskarne Mladinska knji-ga osvajati slovenski, jugoslo-vanski in svetovni trg. Vsako leto se tiskarna Mla-dinska knjiga predstavi s kako-vostjo svojih izdelkov, konku-renčnimi cenami ter dinamič-nim poslovanjem, na medna-rodnih sejmih, kjer se tuji za- ložniki iz Zvezne republike Nemčije, Avstrije. Velike Brita-nije. Nizozemske, Italije, Fran-cije ter celo Združenih držav Amerike odločijo, da bodo svojo pisano besedo natisnili prav za Bežigradom PAPIRJA NE UVAZAJO »Ne smemo pozabiti,« je na koncu pogovora dejal tovariš Černe, »da je devizni učinek. ki ga dosežemo z izvozom knjige 2,5 krat ugodnejši v primerjavi z izvozom čistega papirja ali celo lesa Če zaslužimo z izvo-zom neke količine lesa na pri-mer 290 dolarjev, nam ista ko-ličina lesa. predelana v paplr, prinese 850 dolarjev zaslužka; papir, »predelan« v knjigo, pa kar 2000 dolarjev! Zato nam je v tiskarni že kmalu postalo ja-sno, da naš izvoz ne sme temer Ijiti na uvozu reprodukcijskega materiala, ampak ravno obrat-no. Več let že uspešno sodelu-jemo s Tovarno papirja Vevče s skupnim ugotavljanjem ra-zvoja tiskarskih papirjev v sve-tu, v izvozu ter zagotavljariju papirja za naše delo« VIDA PETROVČIČ