) \ ZA NEKAJ VEC 1 ^^ C na dan^>% . . . "GLA^ % HODA" PO POŠTI r NA DOM (iivzem^i »ob nuaikov) CITAJTET KAE % JflMA GLAS NARODA - Ust slovenskih delavcev v Ameriki. - 4 R*«nterrd v Smad Chn Matter September 25th 194» at the Post Ofttr c «1 New York, N. T., under Art of CongreM of Martk Srd, llTJt. Tel : CHelsea 3-1242 Xo. — tStev. 239 — VOLUME LTL — LETNIK LIL XEW YORK, FRIDAY, DECEMBER 8, 1944 — PETEK, 8. DECEMBRA, 1944 RUSI NA HRVAŠKEM Nrmška Transocean časnikarska agentura naznanja, da je tretja ukrajinska armada maršala Tolbuliilia v jugozapadni Madžarski skupno X jugoslovanskimi partizani zavzela Barcs ob Dravi in Peterhido, — nemška agentura DJSIB pa poroča, da so ruski tanki pri Barcsu vda-rili eez Dravo na Hrvaško. -—- —--- Kupite en "extra" War Bond ta teden za Zmago j Rdeoa armada je včeraj ob zapadnem bregu Donave napredovala 8 milj in stoji sedaj 23 milj jugozapadno od Budimpešte. Berlin tudi poroča, da so Rusi prebili črto na 13 milj dolgi fronti jugovzhodno od Budimpešte in da v štirih velikih lokih oibkoljujejo madžarsko prestolico. Dve rinki armadi, ki štejeta nkopo miljon vojakov razbijajo utrdbe na 200 inilj dolgi front' oil jugovzhodne Madžarska do kraja 43 milj od in zavzeli Komlosd, 66 milj severovzhodno od Zagreba. Armada maršala Tolbuhina, ki se lK>ri južno od Budimpešte, je oddaljena od armade maršala Mailinovskega severno od Budimpešte še 9 milj. Kot poroča Berlin, so se vneli zopet zelo vroči 'boji na Cse-pel otoku in armada maršala Madinovskega prodira proti severnem kon<»u 30 milj dolgega otoka, ki se zajela sredi Donave skoro v središče Budimpo-te. Jugoslovani hladni proti Angležem BUYEXrM80NPS Kot poroča vojni poročevalec John Cabot Smith, fei se nahaja pri angleški armadi v Jugoslaviji, Jugoslovani niso nič kaj naklonjeni Angležem. O tem po roča Smith: Avstrije v namenu, da presoka- ** Jo vsa to zvezo z Budim^to Iz Pr°diranja flni£ro "krajin-oj tri divizije z /i pad ne fronte, iz Italije in Neon i,i«*. Strateško. 4S milj dolgo Blatno jezero, ki je velika obramba vzhodno od Dunaja, jt* iz-crubilo svojo vojaško veljavo, ko vo Rusi očistili njegov južni hrejr ter so se približali močnima madžarskima trdnjavama Nasvkamži in Szekesfebervar-ju na 15 in 16 milj. Te trdnjavi ležita na jugovzhodnem in juuo:'apadnem korvu velikega j**zora in Rusi so se približali železnici, ki veže obe mesti, na en<» osmi toče ol je razvidno, da skuša obkoliti Budimpešto ob severni strani in obenem vdreti na odprte planjave, ki se raztezajo proti Bratislavi in Dunaju. MOČAN POTRES NA JAPONSKEM Associated Press naznanja, da je včeraj izadel Japonsko potres, o katerem trdijo opazo-, vatei, da je bil katastrofalen. Potres je zadel Japonsko na dan tretje obletnicec njenega napada na Pearl Harbor. Iz Japonske o potresu ni ni- kakih poročil, toda potresne I postaje so mnenja, da .ie bil r> . . silno močni potres na Japon-amo milje. Zelezmca kx. ^ ako ^ lkje ^ . i severn« bregn Bla- La <]nu morja^ tnefra .jt-zera, veze Budimpešol T>. A. , t. ... 1 , 1 otres so zaznamovale po- v Italijo. f. , . - . , . i t resne postaje ne samo v Zdr. a ju proza pad nem koncu madžarske fronte je armada maršala ToVbahina vjela 1400 Xernoev in Madžarov, ki so brezuspešno protinapadali, je zavzela Baros ob Dravi, «o napredovali ( še šest mrl j dalje državah, temveč tudi v ji. Švici, Nemčiji in v Indiji. Vsaka potresna postaja je sporočila, da je bil potres silno močan. k upite en '-extra" bono danes Kje je Atlantic charter? Senator A. B. Chandler preiskuje, če sloviti Atlantski carter v resnici obstoji ali ne. Kot *fXe vzkliki, ne venci ne pozdravljajo angleških čet, ko prodirajo skozi Jugoslavijo; nič kot najhladnejši sprejem. Maloštevilni Amerikamci, ki jih je bilo tukaj videti, dobijo isto-iafko hladne pozdrave od kmetov in patrizanov. "Po krajih Orne gore in Hercegovine, kjer so se pojavili Angleži, ni mnogo prebivalcev. Je neprijazna dežela z o-strimi gorskimi grebeni in zi-jajočinii prepadi ter je skoro toliko kamenja kot peska v Libijski puščavi. Xa osem urni vožnji smo se peljali skozi dva t.rga, dve vasi in dve majhni mesti in nismo videli več ljudi kot kakih 2U0 izven hiš. Videli smo več ovac in govedi kot pa ljudi. 4tTo je dežela, v kateri tečejo reke pod zemljo in delajo hudournike z gorovja, kjer gorske doline nimajo izhoda, vsled česar iz majhnih studencev, »ki izvirajo izpod skal, nastajajo mlake in namakajo rodovitna polja. Hiše in stare turške trdnjave so .sezidane, iz pestrega kamenja, kamni so črni, beli, sivi, jekleno sivi z rumenimi progami, rdeči in si-vozeleni. 44 Partizani so ponosni in neodvisni ljudje, ki čutijo, da morejo skrbeti za svojo domovino brez tuje pomoči in tudi ne potrebujejo zaveznikov. Četudi je polovica naroda oblečena v angleške in ameriške obleke, o-ttali pa so zaviti v cunje, imajo navado govoriti o zavozni- član senatnega odbora za vojaške zadeve je Chandler letel okoli sveta in je obiskal v&e bojne fronte, pa nikogar ni našel in z nikomur ni govoril, ki bi bil kdaj videl prvotni •Atlantski carter". Poizvedovanje v kongresni knjižnici, kjer se hranijo tako važne listine kot je Izjava neodvisnosti, Ustava Združenih držav n druge dragocene listine, je bilo breiuspe^no. Knjižničar rekel, da mu Atlant->Jki ca iter ni bil nikdar izročen v varstvo. Državni department, ki drži sledove za vsemi obveznostmi Združenih držav do tujih narodov, pravi, da ne ve. kje je Atlantski carter. fVavi, da ima najboljšo vsebino listina poslanske ihurnice št. 358. Bela hi-et posaditi na prestol. 4'Kot pripovedujejo partizani ter tudi nekateri Angleži in Amcrifkanci, se je Mihajlovič s svojimi četni ki sjK>četka boril proti Nemcem, pozneje pa je prešel na stran Nemcev in se je boril proti piiftizanom. 44Partizane je vzelo dolgo časa, da so -se Angleži in A-merikanci prepričali, da se Mihajlovič s svojimi četni ki bojuje 7. Nemci proti partizanom. To je sicer zapečatilo usodo Bojne ladje streljale na ELAS-e v Atenah Angleške bojne ladje, aeroplani, tanki in vojaki so streljali na grške komuniste okoli Akropolisa in blizu Pireja. Ko so se Atene tresle vsled ognja topov in regljanja stroj* nic, so posegli v bitko en ruisi-lee in dve motorni ladji in angleško mornariško poveljstvo naznanja, da so mornariški topovi zažgali neko postojanko BLAS-a 'blizu pristanišča v Pire ju. United Press poroča, da so 'bile sredi Aten izčiščene tri kvadratne milje ELASov. Angleški poveljnik general Ti. M. Seobie je ELAS-om poslal zahtevo, da se morajo podati. Ko pa je ultimatum opolnoči potekel, so prileteli angleški bombniki in so pričeli (bombardirati park vzhodno od Ha-Irianovih vrat in blizu Oeuso- rija le oibstreljevala BLAS-ove postojanke za velikim Stadionom. Tekom ibojev so ELAS-i po zvočnikih razglasili: 4 4 ELAS-i ome-}ia, kajti tamošnjiin ljudstvoni je |>o angleških ••TorrijUi" nahranjeno izbrati si tako vlado, kakoršno si žele. Iz politic •nejoi stalila IkkIo toraj evro|>ski narodi, katere so gotove Mike izkorišeevaleev že mnoga stoletja zatirale in izkoriščale, imeli j ki kotirani vojni, obilo posla in tudi prelivanja kr-yi, predno l>odo dosegli svobodo in saiuodoloeibo, o kateri je tako lepo zapUano v "atJunt&kem charter ju*'—na papirju. Radi tega je še prerano pisati o "povojnih poslih" na-ta predsedni-£ka kandidata, governor Dewey, kakor tudi predsednik Roosevelt, mnogo govorila o povojnem mednarodnem gt»spodar-stvu in trgovini, in poslušalci teli govornikov so bili zadovoljni, v bodoče denar. POMOČ DOMOVINI 'Little Fall?*, K. Y. — Pošto- pa že pomagali, kadar bodo janka S AXIS a št. 7, ali sloven- razmere dopuščale. ska naselbina v Little Falls in okolici, čeprav je majhna, pa si je po^ta'vila kvoto $1,000 že darovali so lio produkcije predmetov, kateri bodo koristili, ne pa škodovali človeštvu. V kolikor pri«Jejo Z jedi njene države v jništev, so v Washing!onu izračunali, da bodo naši letni jwvojni dohodki žnašali nekako 140 tiso*'* milijonov dolarjev na leto. To je >i-*-er velika svota, toda klj||ib temu ta svota ne Jamči prebivalstvu, da bo za|K>sleiio, kajti na stotine tisočev ljudi bo po vooni ostalo brez zaslužka, ker v naš Mi tovarnah in tudi na naših farmah se ne bo delalo v polni meri. kakor sedaj. Letošnji splošni dohodki prebivalstva 'Zjedinjeiiihdržav IkxIo baje dosegli velikansko svoto v znesku 200 tisoč milijonov dolarjev. Ako bodo pa |M»vojui dohodki nazadovali, recimo, za 25 lisoc milijonov dolarjev na leto, Ikj to pomenjalo dokajšnjo brzoposelno>t, katera lx» )K>tem naraščala, tako da bo brezposelnost, kakorŠna je bila leta 1!>29, uprav neznatna v pri meri z ono, katera preti po sedanji svetovni vojni. Ako pa želimo, da Imj vse mrše delavstvo in tovarniŠtvo zaposleno tudi po vojni v isti meri, kakor sedaj, potem bo treba skrbeti za to, da naši trgovci in obrtniki prodajo v inozemstvu letno saj za 50 tisoč milijonov dolarjev naših pridelkov nt bili vsi računi objavljeni, in ste lahko vsi videli. Vseeno m no lahko hvaležni, ker tukaj jih nismo imeli preveč, z izjemo štirih, in tako smo dopolnili kvoto,-in še šli "over the top!'* V imenu tistih, ki bodo deležni naše podpore, hvala vsem darovalcem in tudi tistim, iz okolice, kot Mr. Floyd Mi klic, ki je nabral od svojih delavcev svoto $166.50. Frank O-nierso iz Eaton $25, ki jih je tam nabral, kakor tudi Frank Tnnkaus, P. Grusonik in P Logar iz Charry Valley. Hvala tudi v^em tistim, ki ste da-Tovali obleke, ene ali druge vr-s*c, ker vse bo prav prišlo tistim, ki so potrebni. Hvala tudi vsem tistim ženam, ki ste proizvodov v inozemstvu. Toda proračuni z oziroma na iz-'poi»a£ate obleko v red spravi- vozno trgovino nam dokazujejo, da |xi vojni tega ni pričakovati, kajti vrednost vse |»ovojne trgovine z inozemstvom bo znašala le 4 tisoč milijonov dolarjev na leto. Ako !>o v resnici temu tako, potem je pričakovati velikih polomov. Kljulb temu je pa baš od inozemske trgovine pričakovati odgovor in pojasuitev omenjenega vprašanja. — Le malokdaj čitamo v dnevnem in drugem časopisju o Afriki, kateri kontinent je izredno ostale dežele bodočnosti, ako takozvana '*zapa-dna civilizacija" preneha misliti, da je tann*šnje prebivalstvo I.« zato na svetu, da se ga izkorišča in naziva "divjakom," kateri žive le radi tega, da delajo za neznatno plačo v čaje-\ih nasadih in gozdovih gumijevega drevja. Vse pokrajine teh velikanskih dežel 1k> po sedanji vojni treba industrializovati. Skier so pričeli graditi nameravano «eleziiiro, ki bo vezala Capetown na jugu in Kairo na severu Afrike, že dol>go vrsto let pred sedanjo vojno, toda dogotovili /e niso radi angleškega in francoskega kolonija listna. Sedaj Jo morejo dogotoviti afriški narodi sami (ki niso omenjeni v "atlantskem charterju"), — seveda, ako /l>odo v to privolili "do skrajnosti civilizovaiii narodi" Evrope. Ravno to velja tu*li z ozirom lui Iztočno Indijo, katero izkorišča Anglija že (oliko vrsto deestletij na ta način, da odvzame vse, kar ta-uiošnje prebivalstvo izdela in pridela, ter ostavlja prebival-i-tvi, da Uskote umira na cestah iu uJicali. 1'pati je. da IkhIo ameriški trgtivty iu izvozniki vse to uvaževali, ker le na ta način se jim W mogoče izogniti povojni depresiji, katere drugače ne bodo za mogli preboleti. ti, da smo jo lahko poslali v New York. Obleke je bilo 615 funtov. Samo da bi v resnici dobili tisti, ki so najbolj potrebni; vsak svojim bodemo Frank Grasic, John Petava,) Tcnv Schneider, Jacob Miv-sek, I»uis Spa ca pan, John Cankar, Frank Oblak, Jacob Gabrovsek, Joseph Kerkovidi, Jacob Miheve, Joseph Miv.Ii-kar. — C. M. Hull, Joseph Miklavc. George Fesin-ger. Mi's. Jennie Fttrlan, Frank Bostnar, Mi*. Rose Mivs=ek, Louis Brezec, Anton Primsar. Po $7 (Obitelji): Frank Ma-nar.t, Lawrence Masle, Frank Omerso. Po $5 (Obitelji): John Petka j, T^ouis Marosnk, Josepli Finket, Frank Goi-up. Malova-sicli, Anton Mlinar, Joseph Ci-giile Jolin Gerdin, Frank Finkst, Paul Osredkar, Tonv Yerina, Frani* Lovrin, Frank Ga lina r, Jobli "Finkst, Andrew Herblan, Lawrence Leskovec. John Sterle, Louis Per k o. P. Grutsonik, Jacob Gnidica, Ha rold Sneli, Joe Kramar, Anton TTrli, Frank Mlinar, Anton Ontden, John Leskovec, Frank Trolia, Charles Kerzicli, Tlio mas Peckaj, Mike Kovač, Martin Sliv?ek, Herman Schwas-nick, Andrew Korče, Matt Korče, T^awreiice Modrijan, Izidor Potočnik, Charles1 Ma-rosek, Lawrence Slabe, Andrew Dobrovo le, Frank K)oti-chan, Joe Schwasniek. T»uis Spacapan Jr., Frank Petkov-sek. — Paul l^jgsir, Erwin Wiley. Andrew Bi a n isei, Joe Ko-mar, Ben Arsenault, Joe Tro- Vojaki na bojnem polj h morajo večkrat "Over the Top" v nevarnosti za svoje življenje. Zdaj i-mamo tudi mi priliko iti "Over the Top" s šestim vojiv-m posojilom. Delničarji SLOVEN SKEGrA DOMA v Brook lynu, N. Y., Vas vatrijo, da se udeležite prodaje Bondov Šestega Vojnega Posojila, ki se ho vršila v Slovenskem Domu, 253 Irving Ave., Brooklyn, N. Y., dne 17. DECEM BRA, 1944 ob 3. uri po poldne. Odbor Slovenskega Doma Vam bo na razpolago za nabavo bondov od zgoraj omenjene ure. Za obilno udeležbo se priporoča — ODBOR. IrazgLednik DOBRI DUHOVI njimi je ona, kateri pravijo domačini v Ozark Mountains, "whit«- mule'', in na severu "hootch". Imamo pa tudi v.-e, polno nntšanir. katerim pravi mo "<*oektaiis", ulvsses, -now ball, morning-after, pousse L' Amoor. niLg(*nt. l>r<>am. si«!«« car, Makeinon, Priue«« George, Pousse-Cafe. irrena - ihii, Frank Mj4vlic, Michael Krat z, I Vinici Kiowiluk, Burt B. Wheeler, Frank Robinson, Charles iSalo. Anton Sehwas-nik. Pinnies Peterson, Max Bartol, Richard Roue, James Ciawson. T Jov d Cole, Harry Lindwfall, Miss ITielen Cvete-jZar. \frs. Jennie Zore, Rose in Dorothy Peekaj, Fred Zehel, Mrs. Mary Zehel, yhr>\ Amelia Wallace. Mrs. Maiy Gregorka Vincent, Mrs. Vera Gregorka Foley, Mrs. Josephine Gregorka Lang, Mrs. Mary Gregorka Baunt. Neimenovan. Mi«. Dorothy Becker, Mrs. Cecilia Ko-lar. Joe Kramar Jr., Mrs. Rose Andrilla, John Pohleven, Frank Miosek. Max Miosek, Mr?. Maly Chuck, Mrs. Frances Rstenicli. Anthony Cankar, ,\rrs. Frances Petelin, Matt Kuparšek, Mrs. Mary .Ta-ronienski, Mrs. John Kolšek^ Mrs. Mary Hughes, Mrs. Ama Prijatelj. Jacob Slabe. John Ho Jan. Mrs. Veronica Hobb, Mrs. John Marosek, Mrs. Cecilia Mjarolt. Po (Obitelji): Joe Hoim»-vec, Anton Osmlkar, John Shipnik, Frank Schwasniek. — Lt Ernest Omerso, Mrs. Elizabeth Godich, Mi«. Johana Ma-aosek. / Po $2.50: Mrs. Catherine Mrzlikar, ^Cis Pauline I^esko-vec. Po (Obitelji): John Kune, John Farino. Carl Stephens.— Sophie Pctavs-, Harold Mover, Mrs. Antonia Van Slyke, Mrs. Jane Han Ion, Ludwig Kerzich, Thomas Logar, Mrs. Mary Kauchioli, Josephine Kau-chich, John Schwtasnick. Filip Sninlel, Joseph Quinn, Mi«. Maiy Moslier, Mrs Elsie U-rich, ^frs. Frances Estenicli, Mrs. Molly Swain bank, Mrs. Freda Woolever, Joseph Ro- (Nadaljevanja na 4. str.) Nadaljevanje . . . V novejši, oziroma v kr>< an-ski dobi, ki ne sega niti »Iva tisoč let v zgodovino, je pa katoliška cei kev skrbela /.a to, da je človeštvo dobilo kar najboljše in najmodernejše žgane pijače. Tako so znani redovni-iki. imenom "benediktinci", leta 1510 izpopolnili izdelovanji-likerja, katerega je izumil mnogo preje po rt tkalski redovnik imenom Don Bernardo Vineelli, ki j»* 'bil italijanskega pokolenja. Ta redovnik je izumil to izborno pijačo v samostanu Feecamp, na obie/ju Jraucoske poikrajine Nornnin-die. Izdelovanje likerja njihovega izuma se je tako hitro }K>mnozilo, da je ta pijača postala prvovrstna vrednost tedanje izvozne trgovine preko mnogim Jugoslovanom poznane hike Havre, ki je središče izvoza francoskega —eognaka. Cognac j<- bil tedaj iste vrednosti. katkor pravo zlato, in mornarji nekaterih severnih evropskih dežel so tedaj kupovali svoje žene — ne z denarjem, temveč z kognakom. Tedanji ženini, se sploh niso upali približati se očetom svojih izvoljenk, ako niso očetom prinesli >aj pol ducata steklenic eognaka ali "benediktina Tekom francoske revolucije, o Zgoraj omenjeni samostaai zaprli in tako se je izdelovanju Irke rja "'benedict i ne" ustavilo. Redovniki so tedaj zatrjevali, da so izgntlrili potrebne "predpise" za izdelovanje tega likerja, toda To let kasneje, pojavil se je nek redovnik, ki je dejal, da je potomci- ali sorodnik nekega redovnika, ki je svojedo-i>no živel v imenovanem samostanu. Ta človek je potem izjavil. da je miišel formulo za izdelovanje imenovanega liker ja, iu takoj na to se je izdelo vanje tovrstne rakije zopet pričelo in sicer potom distilaeije eognaka, kateremu je treba primešati še 75 različnih zelenja v, cvetk i n dišav. Katoliški redovniki mi nam preskrbeli še drugo lino pijačo. Ti redovniki so znani pod imenom "kartuzijain i", in njihov iizum ima še današnji kar-tuzijansko ime "Chartreuse". Tekom revolucije so morali tudi "kartuzijanci" o s t a v i t i Francijo. Tozadevno formulo za izdelovanje svojega likerja naravno odnesli seboj. Toda četrt stoletja kasneje so se vrnili in pričeli zopet izdelovati to iZborno pijačo v neki koli-•bi v neposredni bližini svojega samostana. —Na ta način so napravili na milijone dobička, kateri denar so potem, — tako so zatrjevali — dali v dobrodelne namene. Ko so kasneje v Franciji ločili cerkev od države, so kartuzijanci zopet morali bežati. Pribežali so v provinci jo T a r r a g o n o na Španskem, kjer še daudanašji izdelujejo liker imenom "char-t reuse' Naš«- čitatdje o pozo 1*11 jemo na to, ila ji- -c«laj |H>1rct»no skrl.eti v.\\ to. ila »c pri p m vi |k>trebna pijača z«i vsestranski* proslavitev zmage zaveznikov nail uaci-fašizmoni in sicer na poillaiii pravi- ameriške formule. — Pa brez zamere . . . Pripomnimo še, da je jugoslovanska slivovii-a dobila v Nemčiji, potem, ko so naciji pokradli ve< jtridelek sliv V Jugoslaviji. — ^ermaie ko ime. Poroča II1MOO £1T-Ijt-iijr posnrnf/Jiili živnll, živeCib n« suhem, v morju iu t zraku, tako da bo vgxkilo. ki Jjuhf uararo In njeno i*estro živaltitFo, knjigo hral s velikim zaulmanjrm, ker !><> t nje] naAel mar* sika J iz živijeuja divjih živali. kar ran dosedaj fie nI bilo znano. Prvotno je bilu nameravano to veliko delo IzdHti v [>etlh knjigah, toda jc slednjič izšla v eni sami knjigi, ki pa pri vsem svojem skrčenju prinafia POPOLNI POPIS ŽIVLJENJA AMERIŠKE DIVJAČINE. Knjigo bo z užitkom bral lovec, ker navoja In popisuje vse živali, ki Jih Je dovoljeno in preftovedano streljati; farmer, ker bo popi Rane živali, ki na polju koristijo ali Škodujejo ter slednjič ribM. ker so v knjigi naštete V SB HIBE. KI ŽIVE V AMERIŠKIH VODAH. Poleg poljudnega popisa in pripovedovanja vsebuje knjiga 337 SLIK (t•• tografij) ; 6 slik v naravnih barvah, v velikosti rele strani, ter Ima 778 strani. Velikost knjige Je 9 x 6 inčev. Knjiga opisuje sesavee, pttfe, ribe, kače in iivali. ki so ravno!ako na sobno kot v vodi doma. — Vezana Je v močno platno r- zlatimi črkami. V ANGLEŠČINI Cena $3.*° NaroČite pri: KNJIGARNI Glas Naroda 216 WEST 18th STREET New York 11, N. Y. nova izdaja ~ Hammondov S VE T O V NI ATLAS V njem najdete zemljevide vsega sveta, ki so tako potrebni, da morate slediti da-' nafajim poročilom. Zemljevidi so v barvak. Cena 50 centov Naročite pPrir "G LASU NARODA", 216 West 18th Btreet, New York 11. N. Y. Vi. s J. \ I i. V S t "OLAg NAKOPA" - NEW TOKE FRIDAY, DECEMBER 8. 1944 VRTANO VLJEN L 189» Rusija — in boj za svobodo Lt Commaad«r Chas. S. Seely, USN. (Ret'd.) ("Navy Pictorial News") (Nadaljevanje.) Pred Cerkvenim vhodom je hilo zbranih kakih štirideset starih prosjakov, kateri vsi na in dragocena cerkvena oblačila, kakor tudi zlate iu srebrne <«erkvene posode, ka-:«.'re .-o vredne kraljevega bogastva, — |>olcg razcapanih in I »oso i logi 11 starih p ros Jakov—to je prizor, kateri vsekakor zadostuje, da }»ostane v-a.k človek, ki zna misliti, nasprotnik ruskega duhovništva. < M>lastim je vse to dobro znano in oblasti tudi r-kfbe za to, tla ta prizor (»okažejo mladini, zlasti pa šolski uei-i. katera skrl»iN» opazuje vse. kar >«• irmli preti cerkvami iu potem tudi v <-erkvah. Ublasti seveda skrl*' za to, «Ia je saj nekoliko cerkev odprtih iu zaposlenih, da jih tako lahko kažejo mladini in pri tem povdarjajo kake vrste zavo-•li so bile cerkve tedaj, ko je še vladal car—-kar pomenja neke vrste stvarno predavanje o zadevi, in stvari, katere se je t roba v bodoče ogibati. Podlaga vsem prejšnjim in tudi .tedanjim liuiciii v tem [»ogledu je socijaluo—ekonomične narave, ne pa verske. Oblasti se ne zmenijo toliko za vero, izimši v slučajih, ko se -rre za človeške koristi, oziroma neodvisnost od skrhi za dnevne potrebščine in neodvi>nost ovrho odstranitve prejšnjega duhovnega varaiua Ijiubtva: oblasti dado sedaj duhovnom obilo "vrvi'* na razpolago, in na te "vrvi" prihajajo duhovni sami. Ruska mladina je že davno izgubila zaupanje in zaui- • »anje za cerkev, kajti v obeh imenovanih cerkvah, kateri sem <.biskal, sem videl k veejeui le kakih dvajset Liudi. ki so bili >e ]>od osemnajstim letom svoje starosti. Ako hi bil Jezus še danes na svetu in ako bi učil svoje nauke v Rusiji, jaz sem uverjen. da bi ruska vlada' ne imela n't i najmanjšega povoda da bi nastopila proti Njegovim naukom: kajti mnogo boljše vi kov veruje v Kristove nauke, zlasti v njegove nauke, kakorštiji so bili. Boljše viki namreč smatrajo Jezusa za prvega soeijalista, kateri je vedno pomagal revnemu iu zatiranemu ljudstvu, iu katerega so tmio- • ili sebični iu korunipirairi duhovni one dobe, ko je javnosti mojem mnenju. — po-loviea mladih ljudi v Ru>iji verujejo v nekako življenje po smrti; verujejo tudi, da smrt še ue pouienja konca. itd. Toda nihče med njimi ne veruje v "pekel": ali posmrtno trpljenje iu mučenje. Tudi iskreuo in ivmio dvomom, da je v Rusiji mnogo ateistov. Boljše vi ki tudi priznajo tla morda Boir v icsiiici obstoji. 44toda (ker je neizkončno dober), Čemu >e «ru iMjtt ImtiOni so tndi docela u ver jeni. da .it* bila vsa prejšnja duhovščina v Rusiji le nekaka skupina krutih '^ratterje v", kateri so živeli udobno > tem, da -o skrbeli za to, tla je ljudstvo bilo ignorant no ali nevedno, ker v tem staiuu se ljudi najložje izkorišča. Duhovni >o imeli vpljiv iu >o imeli celo vse ljudsko šolstvo v svoji kontroli. Vzgoja, kakršno je dobivala ruska mladina v šolah, katere st» bile pod vodstvom duhovnov, je bila taka. da sluzi sedaj kot naj4»olj--i nizlotf za stalno odpravo verskega podt&a iz vseli ljudskih šol na svetu. IWnec. ki je v Rusiji obiskoval šole stanja ^teitiM, j«» bil s rečen, ako je naut-il pravilno pisati iu či-f*ti, toda istočasno se je naučil vse raznovrstne molitvice, ki baje pomagajo da prične deževati, — iu tudi vse podrobnosti o čudežih, katere so napravili duhovni, ako so dobili po-steno plačo od ljudi, kateri so potrdbovali in hoteli videti te čudeče. Glavna stvar pri vsakutn čudežu je pa bil denar v gotovini, kajti Bog. z katerim so projšni ruski duhovni poslovali, je veduo zahteval mnogo denarja za svoje blagoslove; in o nikdar vHJale toliko denarja, kakor molitve za ozdravljenje zlomljene noge. In vrhu vseh teh neumnosti, so duhovni skrbeli za to, da je ljudstvo tudi vedno mislilo na 4 * večni peklenski ogenj", kot ircfltako svarilo, tla se mora vsakdo pokoriti ukazotn duhovnov pod vsakim pogojem, ker inaee ga bode Bog poslal v pekel, v vekovečne muke. Duhovni so tudi skrbeli za to, da so otrokom in mladini vedno pripovedovali, da bodo morati na večne čase goreti v Anglesko-Siovenski BESEDNJAK Izšel je novi angleiko-slovenski besednjak, ki ga - je sestavil • Dr. FRANK J. KERN V njem so vse besede, ki jih potrebujemo v vsak. danjem življenju. — Knjiga je trdo Tesana v platnu in ima 273 strani. Cena je $5#°° Naročite jo pri: KNJIGARNI "GLASA NARODA" 216 W. 18th Street New Tork 11, N. Y. dejal, t'^ai* zares? potrebuje- jo 330 miljard dolarjev. Idem — zasigurana. Noben A- mo, je njiočiia vojaška vladaj Za uspehe v vojni so dolarji meri kanec ne sme ostati ob - - - • t - i* • , . . ~ . strani. Preveč je na kocki — |preveč stvari, ki se nas tičejo , r ... . r------ ----------»------------- V6eh- tov je treba ^t nsniti obe v en mož na vseh frontah v skoro sam, ali bolje, v polovico čev- -vseli pokrajinah na svetil, pre-iZ» Amerika iioe Ija,.. . .** Driu^i prvak teh sa- ko onih dolarjev, katere po ]TUJl- Miljoni izi mclastnili i 4 nacionalistov trebiijemo za velikansko pro-1 so vedno tesne Morda Še več pa je n« kocki pre-jza Aanerikance tujega pokolj/-iznted njih imajo vezi sorodst\ a podpolkovnik John Ohristojio- (iukcijo na£e vojne industrije in ljubezni z mnogimi dežela ulist po mi je dejal, da je nuj- na domači fronti, moramo ime-'mi. katere so napadači tako no potrebno takoj vspostav itijfi tudi dolarje za poslovanje'surovo opustošili. Amerikanei. diktaturo, <> brez-'zmago poštenja. človečm»»1i in vestno pripravljali svoje n»oči boljšega sveta. Potrebno je. da razrede ljudsKa nazaj na njihovo nnesto*'. Ohristoipoulis trli, da Bi itanei niso prišli na kakor v cerkvah z bajkami o groznih mukah, katere haje povzroči vsepravični in ljubeči Bog. Glede te zadeve so ruske oblasti zelo strog**, kajti one «so uverjeue, da je tovrstno 11-čenje brez vsakega smisla ter da je to učeuje popolnoma nepotrebno in celo škodljivo otrokom, posebno onim. ki so ner-l vozni. O lede te zadeve oblasti povdarjajo, da se je število j živčnih bolezni v Rusiji izredno pomanjšalo, odkar je duhovnom zabraujeno strašiti otroke. Radi tega oblasti zahtevajo, da se doha !>ojaziii pred "onim svetom" ne sme nikdar več obuditi v nedolžnih srcih ruske mladine. In pri nas (v Ameriki) se nam pripoveduje, da moramo Ru>»e sovražiti, — rati! zgoraj omenjenega 4"zatiranja vere"! Kmalo potem, ko je prišla sedanja ruska vlada na po-vršje, je poskrbela za to, da se odpravi 14pekel". Kakor je 1 ilo pričakovati, je Cerkev temu kljubovala in se proti vila. češ, da -i nova vlada prilastuje tozadevne pravice. Toda pri leni so se bolj Še vik i sklicevali na dejstvo, da so carji in cerkev izdali svojedobno vsepolno ukjtzov in **bnP'. namreč v cobi. ko so še vladali, tako. da je sedaj prišel tudi čas. ko morajo sedanji vladarji izdati nekoliko tozadevnih ukazov. (Nadaljevanje v ponedeljek.) Fašižem v osvobojeni Grčiji Napisal za ONA Constantine Poulos Žumalisti v Grčiji so začeliI.še več je drahem. Desničarski n .-no primerjati položaj v Gr-|časopisi dajejo mnogo prosto-čiji z razmerand v »Španiji l.lra dolgim poročilom o jrmzo-19^6. Sličnost se izraža le v nekaterih, toda v jako fpomein-bnih zadevah. zato, da bi pomagali <>-svolKnliti deželo, temveč edino le zato, da hi ščitili državo pred usi. Kljnb temu da je Grk, se najbolj h udu je nad levičarskimi tft m jami radi tega, ker so pre pri čil ne. da bi se Grki sami znali vladati sami. Mislijo, tla bi Grki mogli vladati sami in nočejo biti niti jkmI Anglijo niti pod Aine-t i ko", se je pritoževal. Ena novih fašističnih organizacij je bila ustanovljena od kvizlingov in kolalioratorjev, ki skušajo na ta način pokriti zločine, katere so zagrešili v dobi okupacije. "Mi smo na strani Anarležev in Anierikan-jCCV proti Rusom", so mi izjavili organizatorji tega društva v mestu Pirgos, ko so mi predali prepis prisege, katero mora položiti vsakdo, ki vstopi v to organizacijo. Prav kot njihovi španski predhodniki bi utegnili tudi ti grški fašisti napravili mnogo -škode in morda celo povzročiti civilno vojno. Toda brez potl-pore od zunaj nimajo nobenih izgledov, nobeneara upanja, da zmagajo. Nemci in Italjani jim ne bodo mogli več pomagati. toda oni -o vendar še danes prepričani, da jim bodo na skrivaj pomagail Angleži in morda tudi Amerikanei. za ta atentat proti svetovnemu m,itu in proti svobodi, ki zdaj dokazuje re-nieo starcira pregovora - jamo koplje, satu vanjo pade. Zedinjene f>rža've potrebujejo več dolarjev za vzdrževanje tevra stroja za zmago, ki mora po*anirznikov. rasti v svoji sili. dokler in« bodo tudi zadnji sledovi |>ož<'Ije-nja nekaterih narodov za svetovno nadvlado izbrisani, in svoboda ljudem — vsem lju-'kot le morete. te svoje napore nadaljujejo in jih e«*lo povečaj«i v ča>*u vojne, ki (prihajVi. V tem svojem se kdor drugemu;sdatne War Bond". TCupiti i^i jih morete toliko Britanske oblasti sicer poudarjajo, da se ne mešajo v notranje gr^ke zadeve, toda njihov vpliv je pri vsej svoji vljudnosti zelo trden iu določen. Poglavitni vzrok je najbrž težnja, da se oslabi vpliv levice, ki bi utegnila spremeniti smernice državne politike in odtujiti Grčijo britanski vplivni sferi, ter se približati Sovjetski Uniji. •Pristaši Velike Britanije v tej igri so elementi krajne deti-nice in fašisti — nekoliko lie-povoljni, toda morda kljub temu vsaj do neke mere dobrodošli pripadniki. Grški fašisti o ljudje, ki so sodelovali z Nemci ali pa jili podpirali s tem, da so ostali nevtralni. Med njimi se nahajajo tudi politiki starega kova, ki so se držali v ozadju, odkar se je leta 1936 začela diktatura generala Me-taxasa. Zdaj žele zasesti svo- dolgim pomenom o gi dejstvih v .Solunu in na Pelo-pouezu — za -vsak slučaj potem pripomnijo: "Cpaiuo, da vse to ni res*. Provokacij je mnogo in redno se ponavljajo. Drugi zelo učinkovit fašistični .stratagem je podžiganje nacionalnih strasti, da se odvrne pozornost ljudstva od domačih problemov. "Velika ideja*' grške ekspanzije je zopet stopila na dan — med ljudstvom krožijo letaki, ki pravijo: "Borimo se za grška ozemlja kot Tracijo. vzhodno Romilijo. za Carigrad in Hodekaneze, za Ciper, Arid ros, Tenedos in za Malo Aizijo 70 km. v globino od obale----" Okrajna desnica je tudi list varila slogan takojšnje mobilizacije. Tudi to bi pomoglo razbiti sile levice, ki bi morala prispevati večino vojakov za novo armado. Vsi fašistični triki igrajo v Atenah po 24 trr na dan — navidezne krize, nove organizacije se porajajo vsak dan in si nada«vajo naj- ie stare »postojanke v pol i t i-(bolj presenetljiva imena, do-čnem življenju. Dober del gr- stik rat povzeta od levičarskih škili bogatašev se tudi nahaja(organizacij. Vedno vec je no v tej skupini. jvili časopisov, ki skušajo še Danes imajo vse te skupine povečati obstoječo zmešnjavo, lc š«e en sam cilj — in tu je Pesmi levičarjev dobe desni |**kJu, ako s»e ne bodo ravaali po pravdih. katera so spisa i t- 4 £ • • i. i • • • - , , ij ,, . • o , .t 1 7, , islicnost s Španijo najbolj iz-carske besede, vlak PRODUCTS CORP. 112 EAST 4th ST. TeL «R 5-1255 N. Y. C. (Sil— DEKLE VEŠČA SPIJOŠNBUA HIŠNK«;A 1>ELA — STANOVANJE 4 SOB LK)BKR IHJM PLAČA fjšo.—Zahtevajo se prijtoručila. Telefonirajte ves le«leti%: FB 7-8381 - ( ~- ART STUDENT 18—25 TO OPAQUE NKUATIVES 35 HOC RS — #21» START I*lf«saply: CLERK for CREDIT CARD FILIXU Will Train. — Some inside iuesseu^t*r « ork. — Plea-^ant Working Cuuditioiis PETER A. FRASXK 17 O RAND ST. (Canal St. Sla. t NYC -.-41» CHOCOLATE DIPPERS. BONUS — DOBRA PLAČA Prijetne delavske razuier«* — Piičituiee s plačo — Vprašajte: SARDINI. 2131 — Slit h ST. B'KLYN, Tel.: ES 2-31.W (288— 2:R»» 52 EAST fSHh ST. X. Y. C. Se&umi imen proBihrec sa nove plašče ne bodo več nabiti Washington. — OPA je pre klical določbo, da morejo Local Price aud Rationing Boar-di nabiti vsak teden imena prosilcev, katerim "bile ugo- otroci, ZmMon prepoveduje dutooruom strašiti otroke drugod, pripovedk, o grozode>t«ili in 44To hi Uila ena resiiev yy Mesto te^ra 1k> 'vsakdo mo^el dohiti vpogled v soznanve i>iv»-je silcev pri vseh local Boardili. CHAMBERMAIDS CELI ALI DKLNI ČAS — DNEVNO ALI NOČNO IlELO — BREZPLAČNI OBEDI HOTEL LEXINGTON Room 33U. LEXINGTON AVE at 48tli - STREET. N. Y. C. < SM—243 i CHOCOLATE DIPPERS ♦-TO NA TEDEN — PRIJETNE DELAVSKE RAZMERE Vprašajte: EM AR CHOCOLATE CO. 144X BOSTON RD. BRONX. I Betwii PROSPECT Jk BRISTOW STS.) Tel.: DA »-6552 \242) OpeMrite še druse. Id ne ritaje ""G- N " na te oglas«-. _ Mogoer h» keaiu vstrexeue. MAT ERE Skrbite, da Iwxlo vaše Mero pričele trgovsko karijero. kjer je trgovska Izobrazba pojM»lna in nepreko^ljiva. TYPISTS IN FILE CLEKK8 dobijo stalno delo a veliko pritož-nuxtjo za napredovauje iu ik>Iuo dobo vežfoauja na zavaromlueui poljn. — LIBERTY MUTUAL INSURANCE CO., lo Rockefeller Plaza. New York City. CHAMBERMAIDS DOBRA PLAČA in DELAVSKE RAZMERE Vprsišajte: Hou*ekee|«er K ENM O R E HOTEL 145 E. ^;rtl ST., N. Y. C. ism—J44> M O C N E Z E N S K E ZA TOVARNIŠKO l»ELo I Miru delo — Prijetne delav. rauuere CCPPLES CORDAltE CO. Inc. :aM» — ::rd AVE BROOKLYN t BMT —4tii Ave Suhway to »tli St., or lit h Ave SubwMy to 4th Ave.» t2:W — 244 • BINDERY EXP'D TABLE WORKERS <;am; feeders tcdi učenke Mno^o nadurnega dela. dobra plaea. Vpnialte: fisher book binding co. 2-J8 EAST 45th ST.. N. Y. C. (Gth n • (233—239) SNAŽILKE uradniških sob POVPREČNA PRIČETNA PLAČA fJG Vključuo nadurno delo Z^ia.site se pri: MR. INGE 7« PINE ST. N. Y. C. — DELAVKE v BOLNIŠNICI KUHINJA ZA DIJKTO P O S T R E Ž N I C E Polu i ali delni ras. — Vprašajte MISS S AS LAW BETH-EL HOSPITAL Phone DI 6 9000 ____CJ34- 24>l> BATHMAIDS DOBRA PLAČA — PRIJETNE DELAVSKE RAZMERE—STALNO DEIXi Vprašajte: HOUSEKEEPER ——' 1310 RIVERSIDE DRIVE n,r. UK, St. - ^ I New Ttirk City Rtmtjrs aw -miera**. »ono dame«)'__ "GLAS NAKOPA* « NKW YORK VSTANOVUEN L. 189S Pisana Mati Spisal: J. F. MALOG RAJSKI Carmen Miranda Ena izmed igralcev v teclmi-eolor glas&eni igra'4 Something for t Le Boy«", v kateri nastopajo tudi Michael O 'Shea in Vivian Blaine in mnogo drogi znani igralci, sedaj v Roxy gledišču, 7th Ave in 50. cesti v New Yorku, poleg tega je še veliki oderski prizor. IZ LITTLE FALLS A . . (Nadaljevanje z 2. strani.) - (24) "Zamerili smo se mu, drago dete, zamerili! Žalili smo pa, krivico sva mu storila jaz in tvoj oče, zato je šel v svet in :uis pusti v miru. Pa pozabil ni. enkrat pride . . . enkrat se MIH M 0*1 po domu ... po tistih krajih, kjer je letel okrog kot Mrofc. Jaz morda ne bom ueakal tega. Jaz ga morda ne bom mogel prositi odpuščanja za to, kar sem mu prizadel hudega. Zato pa mu »boš povedala ti. Hudo mi je bilo žal, da sem • a vi ml tako trdo žnjim, ti mu boš povedala, kako sem ga lju-uii, kako sem mislil nanj, k»ko sem si želel, da bi ga videl Še « nkrat . . . Jeli, da mu boš povedala, Anica?" 4 Bom!** odgovori deklica, dasi dedovih besed ni povsem razumela. In ko vidi, da si dedek briše oči, se tudi njej zale sketa solza v očeh. V takih pogovorih sta poj>olnoma pozabila na sedanjost. Njune misli so se bavile le že s prihodnjostjo, ki sta m jo slikala v svoji domišljiji tako svetlo in lepo. Stari Mlakar si je predstavljal v duhu, da objemlje svojega ljubljenega sina, Ajiica pa je mislila na to, kako krasno bo, ko se ji ne bo treba več tresti pred kruto pisano materjo, ko bo imela človeka, h kateremu se 'bo lahko zatekala, ki jo bo ljubil, ljubil po očetovsko. Aii iz prijetmk sanj prdbudi oba hipoma ropot v veži. in preden se prav zavesta, se odpro vrata in v sobo stopi lista, pred katero sta imela oba tolik strah. Kakor nevihta je prilirula v hišo Mlakarica. Z dbraza ji je žarelo in vino je •ušak> iz nje. Danes torej ni spala, ampak tešila e>i je žejo v gostilni. Nekaj časa je molčala Obstala je sredi sobe, vprla roko v boke ter dihala, kakor bi ne mogla priti do sape. Rada '•i bila izpregovorila, pa ni mogla. Bila je preveč razburjena. Srd, ki ga je občutila vselej, kadar je vzrla svojega tasta ali svojo pastorko, je bil zdaj tem večji, ker ju je dobila zopet enkrat skupaj. Ali pri vsem tem ji je polnila neka < udna zadovoljnost sree, ker je imela — tako je vsaj mislila ton Osredka r Jr. -«opet enkrat vzrok, znašati se. Kakor divja zver na svoj plen, tako je gledala proti Anici, ki je bila kar trda od strada. Ko si je bila malo oddahnila, je začela s hrij>avim gladom: "Ha, torej že zopet skupaj! Ali ti nisem rekla, deklina • i nemarna, da mi nimaš vedno tičati poleg starega? Saj si re dovolj malopridna, kaj treba, da te uči še on in ti daje jM»t uho I Čakaj, jaz te »navadim, kaj se pravi ubogati!" In skočila je proti Anici, da e je naš in tuji narod odzval in pričel donašati in dovažati mnogo dobrega oblačila in obuvala. I\er je bil odziv n ara-v nos t nepričakovan, je odbor določil, da kampanjo za ti i dni podaljša, da se nabiranje oblačil nadaljuje do 22. novemjbra. Kampanja je torej trajala deset dni. V teku tega časa se je v naši naselbini nabralo nepričakovano težo novega in dobrega oblačila ter obuvala v teži 8,946 funtov, kar je bilo sproti in nemudoma odposlano na pristojno mesto v New York. xr ™ , Kljub temu, da so se tudi \ .lance, Mre. Rose Wood, Tony naH naselbini od časa do časa M:ler, Mrs. Kathenne Prestop- nik, Betty Cvetezar, Mrs. Mol Iy Obreza, John Logar, Mar. Osi odkar, Mrs. Mary Baher, HELP WANTED DELAVCE iSCEJO The War Man Pmver Commission has raled that no one in thin area now employed in essential activity may transfer to another job without statement of availability. FOUNDRY HELPERS and IRON MOULDERS VAŽNO VOJNO DELO 1ZVHSTNO POVOJNO MESTO IMJBRA PLAČA — STALNO l>ELO MNOOO NAIiURNEOA OELA BURR & HOUSTON FRANKIJN 4- t'ALVER ST. GBEENPOINT - BROOKIJYN (•235—241) PAINT SPRAYER IZVEŽBAN NA SHEET METAL VOJNA TOVARNA — NADTRNO DELO — POVOJNA PRILOŽNOST t'OLE STEEL EQUIP. CO.. INC. 10r» FRONT ST. IVKLYN. N. Y. (F-Traiu Iml. Subway - York St. Sta.j ___(230) M O V I N G M A N C II A U F F E R W A K E H O I S E M A N IZKUŠEN _ STALNO DELO JOHNSON & RYERSON 5712 — Stli AVE.. BROOKLYN ___241> Opozorite še druge, ki ne ritajo "ti. S." na te oglase. _ Mogoče __bo komu vstreženu. vršile "slične kampanje tujih narodnosti, je bil vendar naš rezultat povsem razveseljiv, - , . , ker v loku desetih dni zbrati'n^hrnla 3,1,6 in IlilUIilIH mno«> -v: Mrs. Matt Gorin^ek, Roger fun^r^^n^Z ™bra,e nOVe=a McCuen. John McDennott, Ja- vala ymmei]l trdega dela 1ti te_ cob Martinuk, Oharles DiishanJim.ljit<. a-o-itaeij>, toda kliub Edward Cunnmmrhara. Lines {emn ie pa odhanl v veli.ko Saunders. Po $1.50: Lonig I^andryt An- «;:tkaj . . . No, če se moj neumni mož tudi še zdaj ne spame tnjo, <-e tudi ^e zdaj ne stori konec vsemu temu! Kolikokrat 'om že rekla: ee bi le te nadloge ne ibilo pri hiši! ... Da tega starca ne vzame že vrag!'* Zdaj pa se Je tudi stari Mlakar oglasil. Te besede so mu bile preveč. # "Kaj, meno naj bi vrag jemal! Ta pride pote, pa še krualu, nesramnica grda, ti! Le zapomni si to! Ne jaz, ampak ti si nesreča za našo hišo! Ko ibi ti ne (bila nikoli prestopila praga naše hiše, pa bi bilo vse drugače. Meni ne bi bilo ;reba ofoupavati, otrok bi imel to. kar mu gre in moj sin t udi. Tako pa pojde kmalu vse v nič. Kaj mislis, da ne vem kaj počenjaš in kaj se godi t Težko in malo hodim, a vendar dovolj, da vidim in opazim marsikaj, kar tebi ne more biti j.iVbo. In še nekaj ti rečem: Samo še enkrat se dotakni tega <»t roka, pa se zgodi nekaj, česar ne pričakuješ. Slabe so moje moči, tod* udarim že še, če treba . . . Te-le moje palice se boj, to ti rečem! . . . Mlakarica se ni nadejala kaj takega. Njej da ibi kdo s palico pretil f Ker si ni vedela pomagati drugače, pograibi kos lesa, ki je ležal na klopi ter ga hoče vreči proti svojemu taistu. V tem hipu stopi njen mož v hišo. Njej omahne ro->:a, mož pa pogleda tetamo okrog sefbe. Vendar reče še dovolj mirno: "Ali bo že kdaj mir v hišif" "Če bo kdaj mir, vprašaš? odvrne Mlakarica s porogljivim glasom. "Nikdar, ti rečem, dokler bo ta tvoj oče tukaj! C e «e le umakneš z doma, pa zvalbi ono-le malopridnico k ^cbi, da jo podpihuje zoper tebe in imene, namesto, da bi jo učil, kaj je starišem dolžna. Vprašam te, si li mož, ali kaj si, da tupiš kaj takega f Sram te je lahko, da se oblačiš kot moki, če nimaš toliko moči in veljave v hiši, da bi storil temu Konec." Mlakarica je bila prepričana, da »bodo te besede nekaj zalegle in da se bo njen mož zopet lotil hčere in očeta. Toda bil je danes nekako čuden. Povesil je pogled in ne da bi bil črhnil besedico, obrnil ji je hrbet ter šel iz sobe. Ona skoči razjarjena za njim. "Kaj, tako me puščaš T" zarjove. "Ali hočeš s tem reči morda, da imata onadva prav T No, nič -se ne bom čudila, če bosta poslej še hujša! Kakor sem rekla: še tepena bom tukaj, topena! Saj stari mi je ravnokar pretil s palico! Ha, ta j<' lepal Jam ae potegujem zate, jaz bi te rada branila pred /lobnostjo tvojega starega, ti pa ee vedeš proti meni, kakor bi bila jaz ista, ki te sovražim! Jej, jej, kdo bi si bil :nlsii] tot Zakaj nisem pomislila prej, zakaj sem se dala zapeljati po prijaznih besedah! Saj sem slišala to in ono, pravili so mi marsikaj ... O kako je človek vendar neumen ..." ^ (Nadaljevanje prihodnjič) iffflD .te na oanoru v veirKO __- * . . t w • i , gre pa javno priznan v- zadoščenje, ker niesov trud' „ \ - . i' ^ m n navdušenemu naro m bO zaman u Postaja za zbiranje obleke Po $1 (Obitelji): Vic Sns- je bila p*rdlnaTul dvorana, ki man. Panl Susinan. ~ Peter(j<) jp h pr;jaznosti nak!onll ^ Pozzoni, Niick Chniuk Sam župnik fare Jo2ef Rov. Rcndero, Mrs Maty Walrath, Pnt}lcr Butala y dvonmi je Mrs. Jennie Sterz nar Bertha 1)iio TCak ve(,er zapf>?l0Tlih Kramar, John Cerar, Mrs. Ju ^lno na5ih mož 5n žon ki eo lia Mizerak. Skupaj: $1,345.00. la za odrasle in otioke J ki je bil program kam(pa nje v resnici privlačna sila, naše odnemu delavcu, ki n^ bo nikdar ob stal prod pragom, kadar se grr-7.u dobro stvar, in to je brat John L. Jevitz. predsednik društva št. 06 Ameriške bratske zveze, ki je dal ves svoj prosti čas temu plemenitemu namenu, ki je skrbel za vso ? i- j * . »-i. "•wiw.uu, iv i je sKroei {marljivo delali m razb:rali o- , n- • j < , , , hii--, ,. . jpotrebno puhlici teto v lokal j bi e ko in vladali v zavoje. 4;ii . . Nabiralci: — Frank Masle. _ w L, 1llstlh 1,1 oglašale potoni Frank Gie-orin. Joseph Cvete-' ^ f11*11 kainPa^° bil ickalne radio postaje, žar, M:\ry Hughes. i ?r velikega sodelova- Brat Frank J. Wedic. glav- ' jiija in to celo od mestnega žu- ni tajnik DvSD in tudi član te PADEL ZA SVOBODO ?nim Ar*luir O. Janke, ki je ga odbora, je vedno skrbel, da ■javno objavil svoj progles in]so bili tovorni vozovi na raz-1/. decembra pri 10.sv. ma- apeliral na jolietski narod, naj polago za dovažanje in odva ^ , fl 1 I------ " vJ »m«. 1M«1 VV«, si 'bodo zopet pogrebni obredi pomaga našemu ljudstvu v Jn-za slovenskega fanta iz Hobo-Wlaviji, ki nujno potrebuje ken, N. J. — Andrew Cepar-fnaše pomoči. ja» — lii j^ podlegel ranam vi XT ^ „ Franciji v začetku oktobra I Na*eluu ° DNI NA TEDEN T'tlephom- Winder i»- 7t511» Mwl 'J- Uoix»lUno iu 4. |Jo|K*ltlne _______(2:;T -24.»» AUTO CAR WASHERS DOBRA PLAČA STALNO tiELO I'0VOJNA PRILOŽNOST S T R AND ti A It A U E \ 1!» ROCKWELL PLACE I T»»l.: ST ".-s-.f.H:___P.UOOKLYN ■ PLASTI C S IŠČE.Ml» DELAVCE CČITI SI* PLASTIC MOLDING I'oDmiio in iKMluevnu < 1«• - Min.^oi nadurnega dela IZKl ŠENi »ST NEPOTREIINA ADVANCE MOLDING CORP. .VI W. '-'1st ST. N. Y. C. ______(23S— 241!) AUTO MECHANIC I S K U S E N Vojni veteran iuia j»re Lute Islaud Trains to QUEENS VILLAGE CSiS—241» :: HELP WANTED PORTERS IjONDOX TERRA( E GARDENS 43,". w. 2.*ini st. n. y. < \ pra^aji«- /.!« Mr. l.jt»n- 241 j P R E s s E 11 S ON Rot'«;IC S11.K< DOBRA PLAČA STALNo OKM) l*rijetne ii \ i>raš:ijt<* pri H».':.V. LEFKEIJTs p.L\ RICHMOND HILL. L. I.. N V ________________• -41 ' P A C K E R S LAHKO DELO DOBRA P LAt'A I»OBRE DELAVSKK RAZMERE ViH-nšajte: F. iftisil co. w. :ms west :«jtii st. N. Y. C (233- -231» f AUTOMOBILE SANDER & POLISHER Stalno delo za pravega. 1KJRRA PLAČA MM ><;»» NADURNEGA DELA VICTOR AUTO SER V.. INC. 3.11 W. r»2tid ST. i Betw. Mb »t i»tli A\ , N- Y. C. i 237— 243 • M0CAN MLAD FANT Tovarniško Delo 7.V NA URO za PRIČETEK 40 UR NA TEDEN METAL REPAIR MAN MORA BITI DOBER MEHANIK Porabil bi lahko starejšega moža STALNO DELO — POVOJNA PRI-IjOŽNOST I ft S . P 1 S T i) S 83HJ — 3nI AVE N. Y. C. (238—241) PRILOŽNt»ST ZA NAPREDOVANJE RELIABLE LITHOGRAPH PLATE COMPANY 17 VANDEWATER STREET New Y<»rk l.'ity 12.*^;—23:»' P O M O C N I K I MEN »r,» ALL AROUND FACTORY WORK - ISKI ŠENOST NEPOTREBNA MNlMiO NAl»URNEOA DELA - ESSENTIAL ~ KIN«; REFRIGERATOR 11« KING ST BROOKLYN • ( 238—2 KJ • H O USEMEN 1HIIIKA PLAČA iti DELAVSKK RAZMERE Vprašajte Housekeeper KENMORE HALL 145 E. 23rd ST. N. Y. C. <238—244 i Odlomek iz časopisja . . . Newyorska "Sun" proroku-je, da bode tekom prihodnjih treh tednov najkritičnejsa doba v kolikor pride vojna v Evropi v po£tev, češ, — ako bode tekom treh prihodnjih tednov v Evropi vreme ugodno, bode vojna v Evropi končana pred božičem." To prerokovanje utemeljuje z dejstvom — "da poražen narod, se neče boriti še eno zimo, ker ve, da zanj ni več upanja tekom pri-liodnje pomladi . . . Kako je Danec rešil 4 milijone Amerikancev Elnar HolboelI, danski r>o3tni uradnik. Ko je delal dolge ure. ko je sortiral lK»žlf-no poŠto, je mislil, kako bi pomagal nowstvn ... in leta 1904 je pričel prodajati božične znemke za pobijanje j etike, v Ameriki so bile uredene let« 1907 in «o pomagale znižati umrljivost za jetiko 75% in so pomagale ohraniti 4.000,000 življenj. Toda jetika se vedno umori vei? ljudi med 15 in 45 let kot katerakoli druga bolezen. VaSi dolarji so nujno potrebni. PoSjite svoj prispevek 5e da nes—prosimo. Kupit« Božične Znamke! The National, State and Local Tuberculosis Association In the _United States. Vodstvo loKalne radio postaje je dnevno bodrilo jol;etske meščane, naj prispevajo za naše ljudstvo v stari domovini potrebno obleko in obuvalo. E-nako je odstopilo dva večera po pet minut, da sta potoni radio £0vorila v prid kampanje za obleko, Rev. Feather Butala, župnik fare sv*. Jožefa in duhovni vodja KiSKJ, in sestra Josephine Erjavec, glavna tajnica Slovenske Ženske Zveze. Vsebina obeh govorov je bila privlačna sila in oba sta žela veliko priznanja. K uspehu sta veliko pripomogle sestri Emma Planinšek. predsednica podružnice st. 20 SŽZ, in Jennie Benedik, obe navdušeni narodni delavki v naši naselbini, kakor tudi sestra Jean Težak, na čelni ca ženske in mladinske aktivno-jSti KtsKJ, ki so se potnidile bnvala, kakor tudi imena vseh onih, ki eo tako marljivo sodelovali in pomagali. Krat je in sestre! Naša jo lietska naselbina ni bila še ni kdar ?:adnja, kadar se je šlo za kako vzvišeno delo bodisi za naselbino ali za narod. Tudi sedaj v tem trenutku, ki naš narod obrj> jMinudba ItlCH-H A VEN O LI »SMOB1 LE !*S-07 JAMAICA AVE, WOOPIIAVEN Take Lon:r Trains. — Pleme VI 7-1G55 Ask for MR. FREEDLAND ____ (388—:M4 » PLUMBERS HELPERS UClTI 8E WHOLESALE PLUMBING. HEATING in OIL BURNER SUPPLY TRGOVINO STALNO DELO DOBRA PRILOŽNOST MASTER OIL HEATING SIPPH CORP. lltMO MERRICK ROAD. JAMAICA Laurelrou S-(Xj(.K» ___( > AUTO MECHANIC POLNI ALI DELNI ČAS Stalno delo—dobra plača in bonus Sliiogo nadurnega dela CHARLES AUTOMOTIVE SERVICE Sunrise Hwy and Ocean Ave.. Near Niederst ein's. — Take Long Island Trains to LYNBROOK ____(23S—1!44 > MOŽJE ZA DELO V FUEL OIL TERMINA], MAL»> M E11 V N1 £ K E«; A ZNANJA STALNO I»KI .i > TI DI PONOCNI PAZNIK PATCIKMil E 4 »11. TERMINAL 71!» COURT ST !SRO()Kf.Y\ AT TO MEC'HANIC Za spix»^xo af.l pi»skbn»> del«'« Stalno del.. Najtišja irlaea al*t«» repa ir iii:ai»»»i'arters l«rji» flatbcsh ave. b klyn ma i'. l'.mmi MEHANIKI VAŽNA (Essential» INDUSTRIJA IZKUŠENI v POPRAVILU NA TEŽKIH TRUKIH Vprašajte: FARMER s FEED CO SHOP 321 E. 73th ST. \ y ___(234—240) AUTOMOTIVE PARTSMAN DOBRA POVOJNA SLUŽBA DOBRA PLAČA — NADURNO DEL« i MEYER MOTOR PARTS -14-53 JAMAICA AVE, QUEENS VI LINAGE. L. I. (236—242) STALNO DELO POMENI VARNOST Hočemo ljudi za tovarniško delo Iskiisenost nepotrebna. Plaftuno dol>ro In poldrugo plaT-a čez 40 ur. VONAS & NAUMBITRG 516 W. 35th SL Manhattan r23fi—242» DELAVCI V BOLNIŠNICI POMOČNIKI V KUHINJI '.» d«. 0. IN TRI JEDI Vprašajte MISS SASLAW BETH EL HOSPITAL Phone DI fi-y«HMI ___ 1234- CABINET MAKERS BENCH HANDS IHiRICA PLAČA staijno i»i:i/» mn CIGAR MAKERS MOŠKE IN ŽENSKE DOB K A PLAČA - STALNO DELO POVOJNA PRILOŽNOST LOUIS OTT & SON H»M2 JAMAICA AVE WOODHAVEN Forest Park Station on Jamaica El - ___(233—244) DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK Knjifies daje poljudna navodila, čako onaratl unerUkt drfavljan 4 v »lovmWinl > Cans M cn Dobite pri Knjigarni Slovenic Pnblishing Co., 216 West 18tb Street, New York 11, N. Y. i RADIO CITY MUSIC HALL | IZLOŽBENI KRAJ NARODA * ROCKEFELLER CENTER BURKA, POLNA SMEHA. NAPOLNJENA VESELE RAZPOSAJE-1 NOSTI IN ŽIVAHNIH PRIZOROV** IRENE DUNNE CHARLES B0YER TOGETHER AGAIN NA ODRU: "CURTAIN TIME" gala predstava, v kateri nastopi RusseU Markert, ki pred* ta vid a. Music Hali Rocketts, Carps da Ballet. Gl«« Club in simfonični orksttsr pod vodstvom Emo Rap—1 Rojaka prosimo, ko poiljejo za naročnino, ako jo vam la priTočnr da se poslužujejo — UNITED STATES oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, p O Z o R I USLUŽBENCI in USLUŽBENKE Delo v HOTELU PENNSYLVANIA pomeni ve< • kot samo dei.o—Pomeni varnost sedaj kuJtor tudi po kont-anl v.jni. Pol«« lxinue PL,a-t-e sa hotei.sko delo damo brezplačno zdravniško postrk- u'ZZ T^PO,8E.BNA ^ rSd- urno delo In bonus za sobarl.-e za h tal no naviočno^t. Onim. ki posta ZAVAROVALNINO, kl 5S ponosni biti etan družne S, PENNSYLVANIA hOTELA KUHARJE — ITD. *NIKE — Vprašajte pri FREE EMPLOYMENT OFFICE 33rd ST. and VUi AV*E., N. Y. C. Dnevno — I do S