Z06. štettita. I IMIjni, t ponMiik, 9. nptenkra 19IZ. XEV. lelo. .Slovenski Narod* velja: v Ljubljani na dom dostavljen: v upravništvu prejeman: cek> leto.......K 24— cclo ieto.......K 22— pol leta........12—• pol leta........ 11 — na mescc....... 2*— na mcsec...... 190 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračaio. Đređnlttro: KnaJlGTa ulica #L 5 v nritltčiu levo), telefon 4t 34. Imfcafa vsatk da« rroier isvzeiBii nedelfe ia pravnike. Inserati veljajo: peierustonna petit vrsta za enkiat no 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Parte in zahvala vrsta 16 vin. Poslano vrsta 20 vin. Pri večjih inaerciiah po dogovoru. Upravništvu na] se po«iljajo naročnine, reklamacije, nserati itd. to ie administrativne stvari. --------------- Poeamexna številiui velfa 10 vinar {ev. --------------- Na pismena :iaruula t»re/ ^(odohne vposlatve nnroćnine se ne ozira. „Narodaa tiska ma" telefon at. 85. .Slovenski Narod" velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: ćelo leto.......K 25*— ćelo leto.......K 30"-* MrUeV •••••• ■ ".50 za Aweriko in vse druge dežei« na mesec ...... . 2*30 ćelo lt\t>......K 35-— Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravništvo spodaj, dvorišče levo), KnaHova ulica :ŠL 5 telefon sf. 85 Vjfier proti Hoctienburgerju. Minister takoimenovane justice, Hochenburger }c izdal tajen ukaz, ki je obudil na vsem Češkem velikan-ski vihar. Ta tajni ukaz pomeni pravi atentat na postavo in atentat na spravna pogajanja, ki se vrše na Češkem. Znano je. kako revolucijo uga-rijajo nemški sodniki na Češkem proti veljavni postavi. Ti nemški sodniki so se iz nemškega fanatizma postavili na staiišče. da čtških viog ali sploh ne sprejemajo ali pa jih nemški rešujejo. Zapustili so s tem stališče postjve :n ^topili na v 1:: iiemškega volksrata. J To predrzno revolucijo nem->kih sodnikov je vlada ćo^iei trpela, češ, da proti nemskim sounikom nič re more in nima rnoči. da bi jih ukrotila. Zdaj pa se je ,godilo, da so ne-kateri sodniki bolj spoštovali postavo, kakor želje nemškega volksrata ter da so nekarere češke vloge tuđi resili v češkem jeziku. A tišti minister Hochenburger, ki ni nikdar prsta ganil proti posta-volomstvu nemških sodnikov. je zdaj hitro nastopil zoper sodnike. ki iz-polnjujejo svojo službo po postavi. Storil je to s tajnim ukazom, ki na-roča. naj sodni predstojnik! s -poukom in s primerno razdelitviio postav poskrbe. da se se dalje ne bodo češke vloge reševale r>o postavi nego po navodiHh volksrata. To navodilo za teptanje postav je seveda obudilo na Češkem pravi vihar. Vodja združenih čeških strank, bivši trgovski minister dr. Fiedler je takoj pohitel na Ounaj in je ministr-skega predsednika grofa Stiirgkha vprašal, če je minister Ffochenbur-crer izdal omenjeni tajni ukaz na svo-:o roko ali z vednostjo ministrskega -veta. Kaj je rr.inistrski predsednik ^rof Stiirgkh na to vprašanje dr. Piedlerja odgovori!, ni znano. Poroča se pa. da je minister Hochenburger svoj tajni ukaz naznanil ministrske-mu svetu in da je ministrski svet inolče odobril ta ukaz. Za ta ukaz ie torej poleg Hochenhurgerja odgovo-ren tuđi ministrskega predsednika namestnik baron Heinold. Hochenburgerjeva tajna naredba je pa spravila na noge še drugega moža. Ta naredba postavlja namreč češko - nemska spravna pogajanja v največjo nevarnost. 2q tako irnajo za spravo z Nemci vnete češke stranke silno težko stališče, kajti odpor proti spravnim pogojem je v češkem narodu velik. Zdaj je pa minister Hochenburger naravnost na pomoč priskočil tištim strankatn, ki hočejo spravo preprečiti. Ni čuda, da je češki namestnik knez Thun, ki vodi spravna pogajanja kot posebni zaup-nik cesariev, pohitel takoj na 1 Minaj in energično opo/oril ministrskega predsednika, da spravlja justični minister češko - tiemško sporazumlje-nje v nevarnost. 1 .:v ^ ^ im .. *!'. kombinira-! u, kake konsekvence bo imela tajna naredba justičnega ministra Hochen-burgerja na spravna pogajanja na Češkem m tuđi se ne da preračunati, kake parlamentarne posledice bo rodila, h'no je pa gotovo: tišti so v veliki zmoti, ki menijo, da je samo iien:ški šo\ inizem in samo nasprotje do Čehov napotilo justičnega ministra Iiochenbur^erja, Ua je izdai svoj tajni ukaz. Vzroki tiče globlje. Znano je, da so alpski Ncmci od-ločni nasprotniki češko - nernške sprave, kajti boje se, da se bodo po izgledu sprave na Češkem uravnale Vic] ali pozneje iiarodnostne razme-re na Koroškem in na Štajerskem in dalje se boje. da dobe vsled sprave Čehi in Nemci iz Češke v zvezi s Po-ijaki odločjlni vpliv na vlado in na parlarfftPfftko da bodo alpski Neir;-ci izolirani. Nasprotje oipskih Nem-cev do sprave na Češkem je pro-vzročilo ze velike raznore v Natio-nalverbandu'-, orovzročilo znano akcijo zasiopnikov južnih dežel proti \odnim stavbam in ustvarilo v Nn-tionalverbandu že pravo krizo, ki to 7:očejo -poflikati z reorganizacijo kluba, Justični minister Hochenburger je pristaš graških jakobincev in njih posebni zaupnfk in javna tajnost je. da spada sam med najodlič-r.ejše nasprotnike češko - ncmške sprave, ter da dirigira vse zoper to spravo naperjene akcije alpskih po-slancev. V tem nasprotju ministra Hochenburgerja in alpskih poslancevje nravi vzrok, da je justični minister izdal svojo sclanjo naredbo in kdo ve, na kak^en način in s kakiini zvijačami uiel tuđi namestnika ministrskega predsedni- ka za svoj namen. S to naredbo je hotel Hochenburger razdražiti in provocirati za spravo vnete češke stranke in nahujskati spravi na-sprotne stranke na še večji odpor da bi se sprava ponesrečila. da bi mogli Nemci krivdo valiti na Čehe in da bi ostalo vse pri starem, Hochenburger pa na toplem ministrskem fotelju. Atentat na pravico, ki ga je storil justični minister, je v- prvi vrsti atentat na češko - nemska spravna pogajanja. _________ Beil!®nsS!u nevsrnost. Minister zunaujili del grof Berch-told ima na s\'ojem gradu Buhlavice na Moravskom odlične goste. Tam se nuuli zdaj ncuiški drža\ni kancelar pl. Bethmann - lio»lweg in tja sta prišla avstro - orgski poslanik v Be-rolinu K:rof Szogyeny - Murich in nemški poslanik na Dunaju pl.Tschir-schkv. S temi bo torej minister grof Berchtold imel konverzacijo o svojem predlogu glede uredbe razmer na Turškem. Ta konverzacija v Bu-hlavicah ima pred vsem ugotoviti, če je niogoče ohraniti solidarnost Avstrije in Nemčije in do katere me-je se hoče Nemčija angažirati za nacrte grofa Berchtolda. Sele na tej podlagi bo rno^rel grof Berchtold po-tem konkretizirati svoj prvotni, po-vsem snlošni prčile^. V; trenotku te važne konverzacije v Buhlavicah. je gotovo primerno, če pogledamo v tište dežele na Balkanu, katerih se tiče Berchtoldov predio^. Zc površen pogled kaže. da so tam zavladale skraino resne raz-mere in da je velika nevarnost. da nastanejo krvavi zap'etljaji. Predlog grofa Berchtolda je spravil na noge vse balkanske države. Turki in Bol-gari, Srhi ;n Orki vidijo v tem predlogu prvi korak, razširiti avstrijsko moč na Balkanu. Turčija je v strašnih stiskah in se boji, da hoče Avstriia napra\ iti iz Albanije nekako avstrijsko provinco, če že ne formalno, pa dejansko. Av-strija vzdržuje žc dnlgo v Albaniji vse katoliške cerkve in plačuie ka-toliške duhovnike, ki so seveda zanio jako vneti iigitatorji. Odkar tra-ja vojna med Turcijo in Italiio. je Avstriia dobila tuđi vso trgovino z Al-banijo v roke in je Italijo izpodriniia. i predlog grofa Berchtolda ie pa Al- I banče tako podžgal in jim vcepil taka upanja, da Turčija z njimi ne more priti do s porazu mijenja. Grozodcjstva zoper Srbe in Boigare v Stari Srbiji in v Makedoniji so razburila srbski in bolgarski narod v naivečji ineri, predlog grofa Berchtolda je pa to razburjenje Še poveča!, kajti tako Srbi, kakor Bol-gari se boje, da ineri akcija grofa Berchtolda ni oškodovanje njihovih interesov. Balkanski Slovani vidijo v Avstriji nemško - madžarsko državo, ki ima nemško dinastijo, ki ima nemško armado in ki svoje slovensko prebivalstvo tlači, davi in uničnie. K;s\ čuda, da reklamirajo Balkan za balkanske narode in da se branijo prodiranja nemško - madžarske Avstrije na slovanski Balkan z vsemi silami. Podjarmiti Sandžak in Makedo-nijo ter Albanijo, to so sanje mnogih ljudi, ki imajo v Avstriji važno be-sedo. Predlog grofa Fierclitolda je vlil v ogenj, ki so ga zanetile v Srbiji in na Bolgarskem turske grozovitosti, toliko olia, da gori zdaj z visokim plamenom, mogočno narašča ljudsko gibanje potom vojske zoper Tur-čijo, zagotoviti Slovanom v Turčiji pogoje boljše prihodnjosti in jih ob-varovati, da ne priđejo v oblast Avstrije. Na Bolgarskem je to gibanje že tako naraslo, da je kralj s svojimi svetovalci že zelo osamljen. Ćelo predsednik sobranja, torej prezident bolgarskega parlamenta, Danev, je javno priznal. da je vojna neizogib-na. Vlada poskuša ohraniti mir in preprečiti vojsko, a posledica tega je. da se narodna nevolja obraća proti kralju. Fcrdinad je dober prijatelj Avstrije, a prav to vzbuja zdai proti njemu nezaupanje. Dolže ga že, da je Avstriji izdal, kar mu je bila za-upala franeoska vlada- Ko je bil fran-coski ministrski predsednik v Petro-gradu, se je doeovoril z ruskim ministrom zunanjih del glede velike akcije za uvedbo balkanskih razmer. Pomenjeno je bilo. da sproži to akcijo Franciia, ki je na Balkanu najmanj interesirana. Kralja Ferdinanda zdaj dolžc, da je to izdal Avstriji in grofu Berchtoldu ornogočil prehiteti z Rusi jo dogovorjeno akcijo franeoske vlade. Nezaupanje proti kralju Ferdinandu je tako veliko, da mu že groze, da ga pahnejo s prestola. če se ne uda narodni volji in ne začne vojne. Kralj Ferdinand ima silno težko stališče. Tuđi v Srbiji zahteva narod vojno zoper Turcijo. Ravno zdaj je srb-ska vlada prepovedala izvažanje žita in krme. To je zanesljivo znamenje, da hoče biti pripravljena za vojno. Razmere na Balkanu so torej skrajno kritične. Vsak trenotek la-hko izbruhne vojna in naravno je torej, da se vse zvedavo vprašuje, kake sadove bo rodil sestanek diplo-matov v moravskih Buhlavicah. Štajersko. Iz Ceija. (Konservativna politika Narodne stranke.) V »Narodnem listu« je med »Doneski za letošnji glavni zbor Narodne stranke- priobčil eden izmed spod-nještajerskih slovenskih politikov čianek, v katerem razpravlia o vpra-šanju, ali bi ne kazalo Narodni stranki kreniti glede njene politike napram klerikalizmu na konservativnejša pota in se lotiti vočigled neugodnim rezultatom zadnjega ljudskega štetja in stagnacije slovenske osvojevalne politike v nemškutarskih krajih iz-ključno narodnostne politike. Član-kar sam pravi, da pri premišljevanju o tem yp rasan ju ni prišel do končne-ga rezultata, da bi pa se priporočalo o tuki novi strankini taktiki govoriti na glavnem strankinem zboru. Za-nimivo je tu kratko omeniti vtisk tega članka \' nasprotnem časopisju. »Straža < pravi, da gre Ie za ovinka-rijo in da hočejo Kierikalci vsakogar, kdor ne javka za njihovo zastavo, prejkoslej pobijati do smrti. »Šta-jerc« je mnenja, da so pristaši Narodne stranke namenjeni zlesti po-polnoma pod kuto in da ostanejo torej štajercijanci še edina odločno protiklerikalna stranka v sloven-skem taboru. »Grazer TagblattZ juga, poznam po govorid ... Koliko let?- »Enaindvajset let.« »Umetnik?« »Ne." »A! Tembolje . . .« Te pretrgane stavke, komaj slišne sredi vpitja, smejanja in plesne Jsrodbe pri maskeradi, sta govorila junijsko noč dudač in felalunja v rastlinjaku s pafmami in drevju podobno praprotjo, ki je tvoril ozadje Dćchelettovega atelijeja. Prostodušna zgovornost južnega Prancoza se že dolgo časa ni mogla izliti v besede, zato je odgovarjal Judač na hlastna prasanja Egipčan-kina z odkritosrčnostjo mlađega -loveka. Tujec je bil vsem tem sli-karjem in kiparjem: prijatelj, ki ga je bil pripeljal na ta ples, ga je izgubit hitro po vstopu, in sedaj se je že dve uri strahovito dolgočasil, ter pohajkov^al s svojim svetlim obrazom, ki ga je solnce opalilo in pozlatilo, s svojimi kodrastimi lasmi. go-stimi in kratkirni kakor ovčja koža njegovega kostuma: in zanimanje, ki si ga niti v svesti ni bil, je vsta-jalo in šepetalo okrog njega. Plesalci so se zadevali z rameni obenj, slikarski-začetniki so se na-smehoma rogali njegovim dudam, ki jih je nosi! či5to postrani in njegovi hribovski halji, težki in nadležni v tej poletni noči. Japonka s pred-mestnimi ocrni, z jekienimi nozi v visoko dvignjeni frizuri, ga je dražila prepevaje: »Kako je lep, kako je lep moj postiljon . . .« Španjolska ne-vesta v beiifi svilnatih čipkah, ki jo je vodi! pod pazduho apaški glavar, mu je pomolila pod nos svoj šopek od belega jazmina. On ni teh ugodnosti prav nič razume!, misli! si je, da je skrajno sme-šen. ter je pobegnil v hladno senco steklene dvorane, kjer je stal ob robu pod zelenjem prostoren divan. In takoj je prišla ta ženska ter je sedla poleg njega. Mlada, lepa? Sam ne bi bil mo-gel povedati ... Iz dolge obleke od modre volnenine, kjer je valoval njen polni život, je gledalo dvoje okroglih, finih laktov, golih do ramena; in njene drobne roke, obložene s prstani, njene velike sive oči, ki so bile videti še večje vsled bizar- nega nakita, mahljajočega s čela, so sestavljaie harmonično eeloto. Brez dvoma igralka. K Deche-lettu jih je prihajalo mnogo; in ta misel ga ni pomirila, zakaj te vrste oseb se je zelo bal. Govorila je čisto od blizu, z enim komolcem na kole-nu. glavo uprto v dlan, z resno, nekoliko utrujeno milino. »Z juga, res? . . . In tako svetle lase? ... To je pa nekaj posebnega.« In izpraševala ga je. koliko časa živi že v Parizu, ali je težka tista izkušnja za konzulat, na katero se pripravlja, ali ima mnogo znancev, in kako, da je prišel na CKechelettovo soarejo, v rue de Rome, tako daleč od svojega dijaškega okraja. Ko je povedal ime dijaka. ki ga je bil semkaj pripeljal . . . »La Gour-nerie . . . sorodnik pisatelju , . . brez dvoma ga poznate . . .« — se je njeno lice izpremenilo, dobilo nenad^ ma mračen izraz; a on ni pazi! na to. kajti bil je v letili, ko se oči ble-ste, a ničesar ne vidijo. La Gourne-rie mu je bil dejal, da bo njegov bra-tranec na veselici, ter mu je obljubi!, da ga predstavi. »Njegove pesmi tako ljubim . . . tako srečen bi bil, če bi ga pozna!.« Pomifovalno se je nasmehnila njegovi nedolžnosti, Ijubko je sko-miznila z rameni, hkrati pa je raz-meknila vitko bambusovo listje ter gledala po plesišču, ali ne bi našla tamkaj njegovega velikana. Veselica je v tem trenotku ža-rela in vrvela kakor apoteoza v fecriji. Atelje, ali mari dvorana, za- I kaj delalo se tu ravno posebno ni, je zavzemaia vso visino poslopja, ki je imelo na ta način samo eno velikan-sko sobo; na svetle. lahne poletne tapete, na zavese od fine slame ali tančice, tia lakaste zaslone, na mno-gobarvno stekleno posodje. na gr-mičje rumenih rož, ki je krasilo kamenito ploščo pred visokim rene-sančnim kaminom, se je sipala raz-notera in bizarna razsvetljava od neštevihiih kitajskih, perzijskih, ma-verskih. japonskih svetilk; nekatere so bile od predrtega železa. s pod-kovastimi odprtinami. kakor mosej-ska vrata, druge od pisanega papir-ja, sadju podobne, zopet druge raz-prostrte kakor pahljača, v oblikah cvetic, ibisov, kač; in nenadoma so vse te tisočere luči obledele pod jarko elektriko, da so se kakor v me-sečini lesketala razgaljena pleča, in vsa fantazmagorija oblek, pereš, nakita, trakov, ki so vihrali po dvorani in po holandskih stopnicah s širokim stopniščem, preko katerega so mo-leli vratovi kontrabasov in je blazno migala kapelnikova taktirka. Mladi rnož je vide! to s svojega prostora skozi mrežo zelenega ve-jevja, cvetočih lijan, ki so se mešale z okrasom, ga obrobljale, motile oči in metale v plesni vrvež sedaj gir-lande od glicinij kraljični na srebrno vlečko, sedaj opletale z dracenovim listjem dražesten obrazek pompa-durski ovčarici; in podvojilo se mu je zanimanje za prikaz, ker mu je I pravila Egipčanka vsa slavna in znana imena, ki so se skrivala pod to raznoliko preobleko, izumljeno s tako objestno domišljijo. Tisti-Ie psar, s kratkim bičem obešenim preko rame, je bil Jadin; tam. malo naprej tišti vaški župnik v obnošeni halji je stari Isabev, ki si je podložil v čevlje na zaponke šop kvart, da je večji videti. Očka Corot so je smehljal izpov invalidske čepiće z velikanskim senčilom. Pokazala mu je tuđi Tomaža Conturea — buldoga, Jundta - profosa, Chama-marabuja. Tuui nekaj zgodovinskih, resnih kostumov je bilo vmes, Murat s per- Ijanico, princ Evgen, Karol I. — nosili so jih čisto mladi slikani, in z njimi je bila dobro označena razlika med dvema umetniškima generacijama; mladi so se držali hladno in napeto, imeli starikave obraze, kakor borzijanci, s tistimi posebnimi giibami, ki jih zarežejo v lice denar-ni posli, stari vse bolj razposajeni in hudomušni, hrupni in razbrzdani. Vkljub svojim petinpetdesetim letom in akademičniin palmam se je koračil kipar Caondal kot sejmarski huzar, golorok, s herkuličnimi miši-cami; namestu nožnice za sabljo mu je mahala slikarska paleta po dolgih bedrih — njemu nasproti je oponašal giasbenik Potter mujezina, ki se po svoje zabava; turban postrani, je plesa! trebušni ples in vre-ščal na vse grb »Ia AIlah, i! Allah « (Dalje pribodnjič.) Stran 2. SLOVENSKI NAROD. 206 štev. enem potrebno zanimanje za glavni strankim zbor, na katerem se bode o vsem odločevalo. Iz Ormoža nam poročajo: Dne 5. septembra je imela skupna obrtna zadruga, ki obsega 12 občin zgornje-ga okraja, v Ivanjkovcih svoj občni zbor. Zadruga šteje 102 člana, obč-nega zbora se je udeiežilo 40 članov. Klerikalci so mislili dobiti zadrugo v roke in so postavili svoje posebne kandidate, s katerimi so pa grdo po-goreli. Ker je dosedanji načelnik in ustanovitelj zadruge, g. Leopold P e-tovar izjavil, da zaradi bolehnosti ne more svojih poslov izvrševati, je bil za. načelnika izvoljen njegov sin, g. Lovro Petovar, trgovec v Ivanjkovcih. Iz Št, Jurja ob J. ž. nam pišejo: Na deželni kmetijski soli prične 6te-denski gospodinjski tečaj za kmečke deklice v nedeljo, dne 22. septembra. Vseh 10 prostih mest se je že oddalo prosilkam. na katere se prejšnja leta nf moglo ozirati in se naj zato ne vlagajo nove prošnje za prosta me-sta. Iz Mozirja nam poročajo: Minule dni je prišel v neko tukajšnjo narodno trgovino potnik velenemške tvrdke Konig v Celju, čije uslužbenci so demonstrirali proti Sokolom, vra-čajočim se iz Trbovelj v Celje. Se predno je mogel potnik kaj ponuditi, mu je trgovec pokazal vrata in mu tuđi povedal. zakaj. Gospodarske drobtine. Živin-ske cene v Gradcu. (Tcden-ski sejm dne 5. septembra, po urad-nem poročilu.) Na sejm je bilo pri-gnanih 428 volov, 353 bikov. 430 krav. 19 telet. skupno 1230 glav. Cene za pitane vole so nekoliko poskočile, drugače so ostale nespremenje-ne. Plačevalo se je za 50 kg žive teže: pitani voli 50—55. izjemoma 57. napol pitani voli 4*>— 4*). suhi voli 43 do 45, pitane krave 40—45. napol pitane krave 32—39. suhe 26—30, biki ^9—49 K. Zunanii kupci, največ s Če-škega. so kupili 873 glav. — S a d n e -:ene. Slov. Gosp.« poroča? Trgovci s sadiem plaču je jo za jabolka 10, 12 do 20 vin. kg. Hruške. češplie in breskve so dražje. Pozna jabolka bodo veliala gotovo polovico vec ko rana. Tuđi za presno sad^e se že se-daj obljubu je po 8 do 10 vin. za kilogram, a svetujemo sadjerejcem. naj se ne prenagtijo s prodajo, ker so za-loge sadjevca izčrpane. Drobne novice. Iz Gradca. Te dni so vlomili v vilo H^nel v Schubertstrasse neznani uzmoviči in odnesli ponoči iz jedilnice v pri-tličju vile srebrnine za 3000 K. Do-mači so spali v prvem nad^tropju in nišo ničesar slišali. — Iz Gradca. Po različnih tukajšnjih restavrantih so zaplenili računske listke. služeče za reklamo Rogaški Slatini, ker so bili okrašeni s cesarjevo podobo. — Iz B r e ž i c. Pretepov in pobojev je v naši okolici vedno več. V Zakotu so se stepli kmečki fantie zaradi ne-kega dekleta, pri čemur je neki Go-lobič razsaial z revolverjem. nožem in nazadnje ćelo s krampom, ko so mu revolver in nož vzeli. Divjal je tako. da je gostilniško sobo popolno-ma demoiiral- Morala je priti orožni-ška patrulja. ki je divjaiočega fanta-lina vklenila na rokah in nogah. ker ni dal drugače miru. Za take slucaje bi bilo priporočati eksemplarične kazni. Gospod F. S. Spindler, hic Khodus! — Iz Lipnice poročajo, da je odkril gmundenski profesor VVimmer na Golem vrhu (»Golliko-gel« se imenuje nemško!) sredi lip-niškega polja veliko štev ilo vojaških in ženskih grobov še iz Časov. kar je tam stalo rimsko mesto Flavia Sol-vTia. V grobovih je našel mnogo okra-skov in orožja. Profesor Wimmer misli prihodnje leto izkopavanje na-daljevati. — Iz Slov. Bistrice. V bližnjih Pokošah je zadnjih H dni kar štirikrat gorelo, in sicer pri po-sestnikih Šlarnbergerju in Prahu in pri posestnicah Planinšek in Pišorn. Ali se klati okrog kak poži-galec ali pa špekulira kdo na zavaro-valnino in spravlja nedolžne ljudi v nesrećo. — Iz S 1 o v. B i s t r i c e. Ta teden bo prevzela posebna komisija od okrainega zastopa novo cesto \z Smartnega na Pohorju v Smreče (2 km) in od tam v Bojtino (1 km). Nova cesta je za lesno trgovino veli-kega pomena. — NaPohorju, ne-daleč od Sv. Areha mislijo postaviti nemški MariborČani konkuren. kočo »Marburgerhiitte*. V ta namen se je ustanovilo v Mariboru posebno društvo. — Prestavljen je na last-no prošnjo po.štni asistent Jakob Mi-kula iz Št. Vida na Koroškem v Maribor. — Imenovan je predstojnik okrajnega sodišča v Rogatcu dr. Fr. Zangger za svetnika deželnega sodišča v Celovcu. — IzKrapinskih Toplic poročajo, da je našel neki mož blizu toplic mrtvo trupelce no-vorojenega otroka. Orožništvo je dognalo, da sta otroka tam pustili dve ženski, ki sta se vozili iz toplic v spremstvu nekega moškega na ko-leslju z belim konjem. Sledovi so vodili orožnike v prepobožno Ro-škarjevo domovino, lepi šentlenart- ski okraj. Storilko so že prijeli. — Nalezljive bolezni naŠta-j e r s k e m. Po zadnjem izkazu de-želne zdravstvene oblasti, je v Mariboru silno razširien oslovski pašelj, v Slovenjgradcu in okolici pa se še vedno pojavljajo slučaji driske. RoraSko. Šentviška občinska kriza, o ka- teri smo že poročali, je povzročila v mestu veliko neprilik. Ne samo, da se prepirajo občani mestjani v go-stilnah in kavarnah, neki zlohotnež je šel ćelo tako daleč, da je ponoči namazal stene posestnika in začas-nega namestnika župana Josipa Ka-jetana Apolina s smrdljivim oljem. Graška »Tagespost« pravi, da je mož tako zaslužen, da tega ne zasluži, in oštro obsoja one, ki so najeli za to utrudljivo delo neutrudljive pa-glavce. V Rožeku so aretirali dunajske-ga gledaliskega igralca Karla Jestla. Jesti je bival tam na dopustu in se je na svojih izletih v bližnjo okolico se-znanil z lepo pastarico 161etno dekli-co, katero je zvabil s travnika v gozd. kjer jo je posilil. Požigalec. V soboto zvečer so zapazili uslužbenci posestnika Ga-brijela Votpiča v celovški okolici ORenj na skednju. Posrečilo se jim je, da se ogeni takoj zadušili. Opazili pa so, da je bil ogenj podtaknjen, ker so našli na več mestih Šope slame povite v cunje in polite s petrolciem. iskali so požigalca. toda zaman. Po noči pa se je požigalec vrnil in zane-til na novo ogenj. Pogorelo je ćelo pesestvo z vsemi gospodarskimi po-slopji. Pomaci so si resili komaj življenje. Pogorela je tuđi vsa zaloga le-^ošniih pridelkov in veliko živine. Po/i^aica, ki je zažgal bržkotne iz maščevanja in mora biti kak bivši us^uzbenec, še nišo našli. Primorsko. Iz finančne službe. Namestnik finančnega ravnatelja dr. Napoleon Fabro v Trstu je imenovan za dvomega svetnika. Carinska oficija-la J. C h i z z a 1 i in Anton P e t r i č sta pa imenovana 7a revidenta. Mestne sole v Gorici se otvorijo 16. t. m. Ta dan se otvorita tuđi slovenski mestni soli Podturnorn in v Rožni dolini, nakar se slovenski starši posebno opozarjajo. Kdaj pa se bo otvorilo v Gorici toliko slovenskih sol. kolikor iih je res potrebno za slovenske otroke. še ni znano. Izgnan laški crkostavec. Strojni stavec Scarmignon v Gorici, pri-znan laški vohun, ki je pred krat-kem tožil policijskega komisarja dr. Casapicolo, ki pa mu je vohunstvo jasno dokazal je bil na zadnji seji čr-kostavske organizacije izobčen iz društva. Obenem je ta velmož izgnan tuđi iz Avstrije. Umri ie v Dol. Cerovem odločen Slovenec in vri mož posestnik Josip C o t i č , star 69 let. Tržaška porota. Predsedstvo tr-žaške^a deželneRa sodišča je imenovalo za predsednike senata za porot-no zasedanje. ki se otvori dne 7. oktobra pri deželnem sodišču v Trstu, deželnosodnej^a predsednika Josipa M i 1 o v č i č a , deželnosod-nega podpredsednika Ivana C 1 a r i-c i j a višjega deželnosodnega /etnika dr. Franca A n d r i ć a in dc >clno-sodna svetnika Josipa M i n i j a in dr. Božidarja Stegu. Lahi v Trstu. Včeraj je i/cenala iz Trsta policijska oblast že \t čkrat kaznovanega inženirja Konrada Fe-rentinija iz Livorne. Mož si je hotel napraviti srečo v Avstriji. toda je preveč in prezgodaj zabavljal čez avstrijsko vlado. Za klobukom je Ictel na Karlo-vem pomolu v Trstu 791etni uzitkar Jože fiafner. Ob robu pomola, kjer je hotel starček zagrabiti klobuk, je vrgla silna burja starega moža v morje. Navzoči mornarji so starčka pravočasno resili in ga odpeljali v bolnišnico. Oče. Včeraj so aretirali v Trstu 391etnega vdovca, očeta štirih otrok Maksa Davida, ker je hotel umoriti svojo gospodinjo — bivšo svojo deklo Marijo Volponi. Volponijeva je ostala po smrti svoje gospodinje pri hisi in je res kot prava mati skrbela za otroke svoje bivše gospodinje. Toda David se je kmalo naveličal svoje nove gospodinje in jo začel pretepati. Obenem je pretepal tuđi svoje otroke. Ko se je snoči vrnil, pcpolnoma pijan domov, je zopet začel razsajati. Pretepal je otroke, na-to pa je napadel Volpanijevo, ki Jih je branila. Napadel jo je z velikim kuhinjskim nožem in žena se je resila s tem, da je skočila skozi okno v I. nadstropju na cesto, kjer je pokli-cala stražnike. Ko so ti vdrli v stanovanje je David pretepal svoje otroke in jim grozil, da jih bo poklnl. Davida so aretirali, Volponijevo in njegove otroke pa so odpeljali v bol-nišnico. Satrt na cesti. Na cesti Pranči-Šek Asiški je padla včeraj Slletna kuharica Franca PoČekova in je ob-ležala na mestu mrtva. Zadela jo je srčna kap. Pomiloščen mortlec. Delavca Ivana Schiitza, ki je bil obsojen zaradi umora posestnikove hčere Aloj-zijeve Schmidtove na smrt na visli-cah, Je pomilostil cesar od smrtne kazni, nakar ga je obsodil najvišji sodni dvor na 201etno težko ječo. Pogreznjen pomol. V Portorose grade že več mesecev nov pomol. Gradi ga neka laska tvrdka, ki je bila med ponudniki najcenejša. Pred kratkem se je ta pomol pogreznil v morje in le sreča je, da se ni pri tem ponesrečilo več ljudi. Splošna sodba o oddaji tega dela je, da merodajni faktorji nišo upoštevali domaćih tvrdk, ki so delo in razmere poznali, in po tem seveda tuđi stavili pri-merne cene, marveč so oddali delo, ki je tolike važnosti tujcu, laškemu podjetniku, ki vrh tega podobnih del še nikdar ni izvrševal. Slovenci v Pulju prirede v nedeljo, 15. septembra veliko vrtno veselico z vinsko trgatvijo in plesom v prid družbi sv. Cirila in Metoda na vrtu restavracije hotel Cuzzi, Via Giosue št. 5. V slučaju slabega vremena se veselica preloži na prihod-njo nedeljo 22. septembra. Začetek ob 6. zvečer. 351etnica. Pomorsko poveljstvo na Reki je sklenilo, da zgradi nov slavnosten čoln za reškega guverner ja. Dnevne vesti. -f- Največja skromnost. Na Du-naju obstoji »Splošna zveza Kmetij-skih zadrug v Avstriji. To je zelu ne-dolžna organizacija, o kateri se le malo čuje, ker tuđi le malo dela. Ta »Splošna zveza« je zdaj pohvalila naše klerikalce, da so v deželnem zboru storili važen sklep za pospeše-vanje zadružništva in klerikalci so bili tako veseli te pohvale, da so jo dali v časopis. Tako stori časih tuđi kak čevljarski mojster z dežele, ki je na kaki >mednarodni razstavi« kje v Antvverpnu ali v Londonu dobil zlato kolajno in diplomo, ki jo je pa moral drago plaćati in v svoji naivnosti Še ne verjame, da tište »med-narodne razstave sploh ni bilo. Ka-kor znano, so klerikalci v deželnem zboru sklenili, pospeševati klerikalno zadružništvo s ten, da bodo posa-meznim zadrugam podeljevali dežel-no garancijo. To se pravi: če kaki klerikalni zadrugi noben človek ne bo hotel ničesar več zaupati, če ne bo imela ne sredstev, ne kredita, bo pa dežela zanjo jamčila in seveda tuđi plaćala, ter jo tako obvarovala poloma. Na ta način se lahko vse klerikalne zadruge ognejo konkurza in si na deželne stroške pomagajo na noge. Če kdo nič denarja nima, naj kar napravi klerikalno zadrugo, pa mu bo z deželnim jamstvom pomagano. Tak sklep je seveda kaj izred-nega in ni čuda. da ga je »Splošna zveza« pozdravila, saj vemo, da si bi klerikalni zadrugarii sploh najraje z javnimi sredstvi napolnili žepe in je njih glavno delovanje ne povzdi-ga kmetijstva potom skupnega kupovanja potrebščin, skupnega proda-janja pridelkov, preskrbe cenega kredita itd., ampak lov na podpore in subvencije. V tem oziru pa pome-ni sklep deželnega zbora glede pode-litve deželnega jamstva na kant pri-šlim klerikalnim zadrugam narav-nost rekord, ki je res vreden, da ga *Splošna zveza^ posebe pozdravi in klerikalci so te pohvale tuđi lahko veseli, saj sicer nihče na svetu ne pohvali njihovega gospodarstva. -i- Pridiga o osebnostlh. Tišti »Slovenec«, ki je že s prav kanibal-sko hudobijo oglodal vse mogoče ljudi, ne samo politike, nego tuđi ženske in ćelo Šolarje in šolarice, je v soboto priobčil ćelo pridigo zoper osebnosti. Upamo, da si bo »Slovenec« svojo pridigo vzel k srcu, da mu ne bo v prihodnje treba pred vsa kim porotniskim zasedanjem prositi libe-ralce milosti in prizanašanja In mu ne bo treba priobčevati poniznih iz-jav in preklicev. — Nov občtnski svetnik. Na mesto vladnega svetnika dr. Fr. Dete-1 e, ki je odložil svoj mandat, priđe v občinski svet hisni posestnik in čevljarski mojster S r e b o t. — Gospem načelnicam in gospo-dičnam prodaja I kam pri Ijubljanskem cvetličnem dnevu naznanjamo v orijentacijo: Cvetlične zaloge in gospe načelnice so po večini določene. Važno je sedaj. da si vsaka osebno za gotovi in določi cvetlično zalogo. Gospodične za svoje okrožje naj si po možnosti nridobi vsaka ga. načelnica sama. Će jih bo pa kljub temu pri-manjkovalo, jih pa prideli še centralni odbor izmed onih, ki se pri njem prijavijo za sodelovanje. Zato prosimo vse ljubljanske gospodične, da se v vefikem številu prijavijo centralne-mu odboru za cvetlični dan v Ljubljani, Subićeva ulica 3, za sodelova- n|e. Pričakujemo, da se ne bo nobe-na slovenska dama odtezala svoji narodni dolžnosti. — Imena gospodl-čen prodajalk naj vsaka gospa načelnica prinese v četrtek k sestanku s sabo. — Ljubljanske akademike in druge gospode, ki žele sodelovati pri cvetličnem dnevu v Ljubljani, prosimo, da prijavijo svoja in svojih kole-gov imena odboru za cvetlični dan v Ljubljani, Šubičeva ulica 3, ali pa osebno vsak dan do srede v »Narodni Čitalnici« (»Narodni dom«) od 2. do 3. popoldne pripravlialnemu odboru. Vse prijave moramo imeti naj-kasneje do srede, dne 11. septembra. — Cvetlični dan na Viču. Cvetlični dan in veselica na Viču sta dala v celem 535 kron. Stroški so malen-kostni. — Cvetlični dan v Šiški. Včeraj se je vršil v Šiški cvetlični dan. Vrle narodne gospe in gospodične so neumorno, od ranega jutra do poznega večera vršile svojo, prostovoljno prevzeto dolžnost. Uspeh je bil pa vsled tega tuđi lep. Za prodane cvet-lice so izkupile Čez 380 K. — Krasen uspeh. Uspeh cvetlič-nega dneva v Ribnici od 8. septembra t. 1. je 300 K. — Cvetlični dan nameravajo prirediti tuđi v Ilirski Bistrici in Sv. Jakobu pri Trstu. Iz Starega trga pri Ložu pa smo dobili obvestilo, da narodna čitalnica obenem s podružnico Ciril-Metodove podružnice priredi od 8. do 16. septembra cvetlični teden. — Ziveli! — Cvetlični dnevi v Cerknici in njeni okolici- Komaj so minule priprave za »Sokolski dan«, komaj je potekel ta letošnji sokolski praznik idri?cke župe, ki je vsled neutrudljive navdušenosti in požrtvovalnosti naših narodnih dam tuđi v financijal-nem oziru končal tako nepričakova-no sijajno, že so izdale »Družba sv. Cirila in Metoda«, »Branibor«, »Organizacija svobodomiselnega dija-štva« in »Slovenska sokolska zveza« poziv na ves narod, naj bi se v vsa-kem kraju na Slovenskem priredil cvetlični dnevi v korist obmejnim Šo-lam, sokolski narodni organizaciji in revnemu visokošolskemu dijaštvu. Zavedamo se, da je za obstoj našega naroda neobhodno potrebno, da pri-takajo neprestano v mogočnem toku prispevki našim narodmm in kulturnim institucijam v podporo, zlasti še, ker pušča duhovniška stranka vsako narodno delo popolnoma v nemar, vendar smo — kakor najbrže marsi-kod drugod — skeptično zmajevali z glavami tuđi pri nas, bi - li kazalo, bi - li se izplačalo, pričeti s to, v naših krajih še nepoznano »novotari-jo<. Pa so prišle zavedne narodne gospe in gospodične: Ženka Cerjako-va, Fani Ojivićeva, Slava Milavče-va, Lojzika, Ženka in Milka Medeno-va, Anica Prudičeva. Ivanka Strgul-čeva, Mirni Strgulčeva, Franja Trat-nikova, Ivanka Urbasova, Adela in Marija Werlijeva ter Mirni in Zmaga Zagorjanovi in so z veselim navdu-šenjem dale na razpolago svoj čas in svojo dobro voljo. Same so poskr-bele veliko število rož in so jih z vzgledno narodno zavestjo razpeča-vale neutrudljivo. Marljivim sejal-kam je bila bogata žetev v zasluženo plačilo. Izkupile so vsoto 330 K. — livala iskrena vsem tem požrtvo-valnim narodnim delavkam! — Simultanska produkcija ša-hovskega mojstra dr. Milana Vidni a r ja se je vršila v soboto, dne 7. septembra od 9. do pol 2. zvečer v navzočnosti številnega občinstva, ki je interesantnemu boju z velikim zanimanjem sledilo. Gosp. Vidmar je igral sočasno z 21 nasprotniki ter je dobil 17 partij. izgubi! 2, in sicer proti trgovcu Leopoldu Pevaleku in tehniku Francu Vagaji; remis pa sta dosegla baron Artur pl. Wolkensperg in trgovec Ivan Krivic. Vsi štirje so člani »Ljubljanskega šahovskega kluba«, ki je dosegel s tem lep uspeh. Odbor kluba vabi ljubitelje šaha k vstopu v klub, ki namerava letos po-zimi prirediti turnir za ljubljansko prvenstvo. Klubovi igralni večeri so v kavarni pri Slonu ob ponedeljkih, sredah in sobotah od 8- ure zvečer naprej; igra pa se istotam tuđi ob torkih in petkih od 2. ure popoldne naprej. — Vpisovanje na ljudski Šoll »Mladika« bode še v ponedeljek 16. septembra t. 1. dopoldne od 9. do 12. ure v pritličju poslopja mestnega de-kliškega liceja na Bleiweisovi cesti štev. 23. — Suplenture so razpisane za klasično filologijo na gimnaziji na Dunaju VI. (do 14. septembra): za nemščinona Dunaju VI. (D. 1. gr., do 14. septembra), na I. gimnaziji v Ljubljani (D. 1. gr., do 15- septembra), na II. gimnaziji v Ljubljani (D. 1. gr., do 15. septembra); za moderno filologijo na II. r. na Puna ju II. (D. Fr., do 12. septembra), na r. v Linču (D. Fr., do 12. septembra); za zgodovino-z m 1 j e p i s i e na r. na Dunaju III. (do 12. septembra); za matema- t i č n o skupino na realg. na Dunaju I. (do 14. septembra); za pro-storočno risanje: na I- gimnaziji v Ljubljani (do 15. septembra), na realg. na Dunaju I. (do 14. septembra), na II. r. na Dunaju II. (do 12. septembra), na r. v Linču (do 12. septembra), na priv. gimn. Scholz v Gradcu (11. tedenskih ur za tedensko renumeracijo 100 K). — Z zadovoljstvom moremo konstatirati, da je v zadnjem času Kolinski kavni primesi priraslo spet mnogo novih prijateljic med sloven-skimi gospodinjami. Težko je res da-nes najti slovensko gospodinjo, ki bi še ne kupovala Kolinske kavne primesi. Tište slovenske gospodinje, ki še ne kupujejo Kolinske kavne pri-mesi so zelo redke izjeme in Še te — to z veseljem lahko rečemo — ginevajo vedno bolj in bolj. In lahko opravičeno upamo, da bodo v do-glednem času izginile docela. Naklonjenost slovenskih gospodinj naspro-ti Kolinski kavni primesi je popolnoma razumljiva predvsem zato, ker je Kolinska kavna primes brez dvoma najboljši kavni pridatek. O kavi, ki ji ni pridejana Kolinska kavna primes, ne moremo reci, da je dobra, kava pa, ki smo ji dodali Kolinske kavne primesi, je najizbornejša pijaca, ki Jo vsak rad pije, kajti odlikuje se z izvrstnim okusom, prijetnim vonjem in lepo barvo, torej z lastnostmi, ki jih vsaka kava mora imeti, če hoče opravičeno nositi primek »dobra«. Da je Kolinska kavna primes res najboljši kavni pridatek, nam ni treba več dokazovati, ker to slovenske gospodinje same najbolje vedo in znajo tuđi upoštevati, kar se vidi ravno iz tega, da je Kolinska kavna primes pri njih tako priljubljena. Drugi, ravno tako važni vzrok priljubljenosti Kolinske kavne primesi pri slovenskih gospodinjah je pa dejstvo, da je Kolinska kavna primes pristno do-mače blago te vrste. Kolinska tovar-na je podjetje združenega našega tr-govstva in kaže svoj slovenski značaj tuđi s tem, da z lepimi vsakolet-nimi prispevki podpira vsa važna narodna in kulturna slovenska društva, v prvi vrsti našo prekoristno družbo sv. Cirila in Metoda. Slovenske gospodinje se dobro zavedaio svoje dolžnosti podpirati domaća podjetja. Zato krog prijateljic do-mače Kolinske kavne primesi tako čudovito narašča. Naj bi še naprej naraščal tuđi v prihodnjem letu, dokler ne bodo prav vse slovenske gospodinje odjemalke Kolinske kavne primesi! Nesreća na postaji v Medvodah- Ko sta včeraj ob pol 10. uri dopoldne vozila osebna vlaka, ki se v Medvo-dah križata, v postajo je zagrabil stroj v Ljubljano vozeč železničnega mojstra gosp. Rudolfa Podpaca za levo ramo in ga treščil s tako silo po tleh, da je obležal nezavesten na mestu. Pri padcu je dobil gosp. Podpac težko rano zadaj na glavi. Prenesli so ga železnični uslužbenci v njegovo stanovanje, kjer se je kmalu za-vedel. Iz Begunj. V nedeljo smo tukaj imeli cerkveno žegnanje. Stara navada, ki že drži od prvega žegnanja, pred približno 200 leti. se je morala ukloniti mogočni volji župnika J. Kleindinsta. Vedno se je semenj ali žegnanje obhajalo prvo nedeljo po sv. Egidiju, naj je bil ta v petek ali svetek, letos bi se bil imel vršiti po-temtakem dne 8. septembra, kakor se je to vedno storilo, če je padel sv. Egidij na nedeljo, kakor letos. Niti °01etni starčki ne pomnijo, da bi kak župnik ta dan, kakor letos, zapove-dal žegnanje. Naš Malaslužba je to kar tako oznanil in tako se je moralo vršiti, tuđi na slavnostni ofer nas ni pozabil opozoriti, da ne bi pustili svojih mošnjičkov doma. Pa glej ga spaka, ofer se je pričel, mežnar Jože je prinesel velik cinast krožnik. Župnik Caka, caka, pa še caka, dokler se ne zasmili nekaterim tretje-rednicam, ki rešijo s tem župnika, da nesejo vsaka po en groš, mučnega čakanja. Ko je župnik potem tresel in obračal cinasti krožnik pri vsem trudu ni spravil več kot žlico umaza-nega nikla. Pri ofru je bil en sam moški in kopica žensk- Kajne, gospod župnik, vi po svojem, župljani pa po svojem. Zares mala služba! Pisec teh vrstic je vprašal zunaj pred cer-kvijo gručo možakarjev, zakaj se nišo udeležili običajnega ofra? Ti se mi prav zvito zasmeio in eden izmed njih, ki je imel obnošena očala, mi pove, »da je baje zato oznanil eno nedeljo prej ofer in žegnanje, da bo placal tisto pričo »izpod kozolca«, ki se je peljala na Koroško, da dobi podpis še od druge priče za tisto smešno izjavo, ki je stala 28 kron. Saj ni čudno, izpili sta priči pri pod-pisu izjave cei sodček piva; in še ne-broj cigaret in raznih napitnin je bilo več kakor za 6 kron, skupno kakor sem prej rekel, 28 kron. Pa misliš, da borno ml plačevali? Pa ne borno, prmejkuš, pa ne borno,« se odreže srdito gostobesednež. Pa se hitro eden od sosedne gruče vmes vtakne, ki mu je čast večkrat s člani posre- 206 Star. SLOVENSKI NAROD. Stran 3« dovainega urada govoriti, in reče: »Kaj ne veste, da se je fantu reklo pri posredovalnem u radu, da bo po-sredovalnl u rad nosil stroške za pot na Korosko in župan mu je ponujal zgubančen papirnat denar, tant je pa preje plačilo odklonil ter rekel, »da naprej v'ič ne vzame, ker ne ve, koliko bo porabil, ini boste že potem plaćali,« kar se mu je tuđi obljubilo. — Kar vsi vprek zazjajo in rečejo, da posredovalni urad pri najboljši volji ne more nič plaćati, ker sam nima niti ficka, občina pa ne srne, ker ljudstvo tega ne dovoli. — Zdaj se pa . ;4lasi patentiran klerikalec ter nam nove, da je to že vse z vožnjo, napit-ninami in pijaco plačal pred par dne-vi obcinski tajnik pred pričami iz svojega žepa. — Borno pa verieli!? Himen. Jutri ob 10. uri dopoldne se poroci na blejskem otoku pokrovitelj Ciril-Metodove družbe, ustanov-nik Sokola na Jesenicah in v St. Petru na Krasu, navdušen rodoljub in rožrtvovalen narodjak gosp. Rudolf Os\vald z Jesenje z gospico Miči Strniševo iz Smartna ob Savi. Bilo srečno! Elektroradiograf Ideal. Samo da-nes še oboren spored s krasno dramo iz nemško-francoske vojne »Made-laine«. Izmed komičnih slik posebno ugaja »Moric snubec«. — Jutri velika cirkuska privlačnost: »Klovn«. Kolo ukradeno je bilo minuli te-den z dvorišča na Rimski cesti gosp. Petru Škaiarju. Kolo je znamke »Di-amant«, crno pleskano, ima ponikla-ne obroče. tovarniško stev. 132.603 ter je vredno 95 kron. Ponarejena kron a je bila oddana dne 28. m. m- z letnico 1902. Falziti-kat je spoznati posebno po tem, da je robni napis zelo pomankljiv. V kandelaber zadel je včeraj na BJei\veisovi cesti neki voznik s tako silo. da se je razbilo pri plinovki zu- Kotesar je podrl v soboto na fran Josipa cesti mestnega ubožea Ivana Šturma, katerega pa k sreči ni nič poškodoval. Delavsko gibanje. V soboto se je ourcljalo z južnega kolodvora v Ameriko 120 Macedoncev in 70 Hr-vatov; na Dunaj ie šio 17 Hočevar-jev. v Heb pa 16 Hrvatov. — Včeraj ve je odpeljalo v Ameriko 60 Macedoncev in 40 Hrvatov, v Heb je šio M9 v Buks pa 25 Hrvatov. na Dunaj se je odpeljalo 17 Kočevarjev. Izgubljeno in na kl eno. Krojač Alojzij Sijane je izgubil tri bankovce po 10 K. — Dijak Vladimir Lapajne je izg'ibil polsvilnat dežnik. Gdčna. 'vanka Paternoster je izgubila srebrno žensko uro z verižico. — De-lavka Neža Turkova je izgubila hra-nilno knjižico Jadranske banke z vlo-cro 230 K 5 vin., v kateri je imela tuli 6 bankovcev po 50 K. Finančni 0 kg 763 Metcoroiogično noroćilo i{V*M ud niorjeM SM*2 Sfrtejt zračni tlak 73« mm \ Čas S,!M|C So i | t ?/Jr me"a 1= ' Vetrovi Nebo ^ ¥anja f mm £ 2 7 2. pop.! 733 8 j 15 3 si jjzah. 'del.oUač. „ 9. zv. | 7358 1 9-9J SL szah ! 8. 7. z\. i 7378 \ 56 »L vzh. megla „ 2. pop. 737-6 i 16*6 j si. ivzh. de! 'asno „ 9. zv. 737-2 j IM j brezvetr. oblačno 9. 7. zj. ! 734-4 ] 10-0 j si. vzh. Srednja predvčerajšna temperatura 106C norm. 1C01* in včerajšna 11 P, norm. 15 9C, Padavina v 24 urah 0-0 mm in 00 mm Zahvala. Za vse, povodom smrti ljubljene soproge 3241 Marije Gačaik izkazano sočutje in častno sprem-stvo k večnemu počitku izrekam tem potorn prečastiti duhovščini, vsem gg. uradnikom, vsem prijateljem, znancem in sorodnikorn tuđi za podarjene vence mojo najiskre-nejšo zahvalo. Ru do I f ovo, 7. septembra 1912 Anton Oadnik. Sedmošolec ljubljanske gimnazije 9nF* isče instrukcije ~9c£ Ponudbe nai se blagovoliio poslati na upr. ^Slov. Naroda« pod „Sedraošolec**. 001(3 otiiita-Miinta želi službe. — Gre tuđi iz dežele. Naslov pod „Dobra moć" pove upravn. „Slov. Naroda". 3246 ¥ lepo zraino stanovanje se sprejmejo 3239 iz boljše hiŠe. pod vestnim nadzorstvom. Več se izve v prodajalni pri g. Spretcerfa, Stari trg štev. 30. Zahvala. I Ob priliki smrti ljubljene soproge in skrbne matere 3233 Mar i Je Bon roj. A vsec I nam je doSlo od sorodnikov, prijateljev in znancev toliko dokazov I srčnega so^utja in sožalja, da nam ni mogoče vsakemu posebej se I zahvaliti Sprejmite tore] tem potom našo najodkritosrčnejšo zahvalo. I Posebej pa se se zahvaljujemo g. dr. Galiaschu, zdravnlku v I KrSkem za njegovo požrtvovalnost in trud, ki ga je imel ves čas I dolgotrajne bolezni pokojnice, gospej Fani Otoničarjevi za njeno I prijaznost in skrb, kl jo je izkazovala pokojnici do zadnje ure, čast. I g. župniku Jožefu Borštnarju za izkazano naklonjenost, čast. gosp. I kaplanu Tomažu Varlu za tolažilne obiske, mil. prostu g. dr. Elbertu, I čast g. župniku Antonu Peterlinu in drugi Čast. duhovščini iz Rake, I Rudolfovega in Šmihela, cenjenim darovalcem prekrasnih vencev, I slavnima pevskima zboroma iz KrSkega in Rudolfovega za ganljivo I petje, vsem mnogobrojnim prijateljem iz Rake, okolice in daijnih I krajev za spremstvo pokojnice na zadnji poti In končno iskrena za- I hvala vsem, ki so bili v teh težkih dnevih pokojnici, kakor tuđi nam I v veliko tolažbo. I Polni hvaležnosti kličemo še enkrat vsem skupaj in vsakemu I posebej ; srčna hvala ! I laka pri Erftkm, dne 7. septembra 1912. I Žalujo£i ostali« 30 spomladanskih 3229 pi&čancev čisto vrsto „Brabma11! odlikovani o^ razstavi, ima naprodaj I. Kase. Ljubljana. Liobartova ulica JI. 3. 1iia iblovana soba se odđa 15. t. m. i brano ali brez nje. Več se izve v gostilni na Kra* kovskem nasipu št. 4. 3130 Lep zračno stanovanls s tremi sobami 7197 se odda nm tako] ali za novem. termin. Poizve se pri hišniku, Gosposka ni. ŠL 4. Prodajalka medane stroke, želi do 15. oktobra t. 1. premeniti službo. 3247 Najraje kje na deželi. — Cenjene ponudbe naj se blagovolijo poslati pod MŠf. 163" upravništvu »SIov. Naroda«. se sprejisoja na stanovanja io doiiro brano pod vestnim nadzorstvom. Klavir na I j razpolajro. — Vprašanja na učni zavod j Josipa Christofa v Ljubljani, Sođna til. 2. : Sprejme se takoj ali s 1. oktobrom mlađ troovski poiil v špecerijski in železninski stroki iz- urjen, vešč slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi. Janko Sumrada — Staritrg pri Rakekn. 3242 Stranka v Gorici i sprejme diiake iz boljših hiš 3250 i na dobro hrano in stanovanje. I Naslov pove upravništvo »SI- Naroda«. I Išče se I ucčjo sobo brez oprave, s posebnim vhodom in I eventualno hrano. Prednost imajo sobe ¥ v osredju mesta. 3245 I Ponudbe je vposlati pod ,,Prl- I lika" do 16. t. m. upravn. „Slov. Nar.* I Sir Dmperiai (zlata znamka) napravljen iz mleka graščine Njegove ces. in kr. Visokosti nadvojvode Friderika, najfineje kako-vosti in Ijubkega okusa razpošiljamo 1 tucat (12 kom.) za kron 3"— ■ Prvo Zagrebačko Mljekarstvo Zagreb, Duga nlica štev. 13. ličemo agente. 3231 Profesor dr« H pl. Valenta seje povrnilin zopet ordinira. Internat Mladika v Ljubljani, Šubičeva ulica 9, sprejme za Salsko leta 191213 "" ie ukai go u. Oglasila je poŠiljati na predstojništvo internata (gdč. Wessnerjevi), kjer se dobivajo tuđi prospekti in dajo event. ■■ pojasnila. 206. štev. SLOVENSKI NAROD. stran 3* Išče se stanovanje, I 2 sobi s predsobo in kuhinjo ali poselsko sobo, raeblirana ali nemebliraoa. — I Dopisi z navedbo cene pod »,W. F. 1125** na upravništvo »Slovenskega Naroda«. Kapajte la zahtevajte edtao to ^ 01 iD METODOV OU je najboljii. 47 Slana zaloga pii Pni slor, aloii čaja in ruma na debelo f Ljahljani. Razna aliia fln. 41 Slovenskega in nemškega jezika vešč i nradnik ali kontoristinja se sprejme v večji zavarovalni pisarni. Nastop takoj. Ponudbe s prepisi spričeval na poštni predat št. 111 v Ljubljani« Grehinsir *!... I Zabeljene in osoljene kratkočasnice. I Brez đovoljenja knezo&kofijskega ordinarijata izdal I Tinček Hudaklin. I u Cena I krono, s pošto 1 krono 10 vinarjev. n J(arc5na knjigama v Ijubljani, presernova ul. 7. I G. kr. avstrlfske Jesenice, (z zvezo na brzovlak na Beljak, inomost, Solnograd, Monakovo, Koln, Ce-' ovec, Linč, Dunaj, Prago, Draždane, Ber- iin,) [direktni voz Reka-Opattja-Soinograd.] 11-30 dopoldne. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, j pranzenfeste, Solnograd, Celovec, Dunaj. 1*31 popoldne. Osebni vlak na Grosu- p!je, Kočevje, Trebnje St. Janž, Rudoifovo, Stražo - Toplice. 3-32 popoldne. Osebni vlak na Kranj, I ržič, Jesenice Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franz £ sfeste, Celovec, 6-3I5 zvčeer. Osebni vlak na Kranj, TrŽiC, ; Jesenice, Trbiž. Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Inomost, Solnograd, Monakovo, Vlissingen, (London), Celovec, Linč, Dunaj 7"Ji xwečer. Osebni vlak, na Grosuplje, Kočevje. Trebnje, Št. Janž, Rudolfovo. 10-00 po noći. Osebni vlak na Kranj, Je- iemce, Gorico, Trst Na Jesenicah zveza ; na brzovlak na Beljak, Franzenfeste, Ino- ! most, Solnograd, Monakovo, Une, Prago. Draždane, Berlin Prihod. 7-23 zjutraj. Osebni vlak iz Trsta, Go- r :e, Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Ber- lina, Draždan, Prage. Linča. /'Londona VHssingena, Monakovega, Solnograda, Ino- mnsta, Beljaka), TržiČa, Kranja 8-59 zjutraj. Osebni vlak iz Rudolfovega. >-. Ja-.ia. I'rebniega, Kočevja, Grosupljega. 9-51 dopoldne. Osebni vlak iz Trbiža Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Dunaja, Linča, Celovca. Monakovega. Solnograda. Inomosta Rpliaka 11-14 dopoldne. Osebni vlak iz Gorice, Jesenic, Dunaja. Linča. Celovca, Beljaka, Tržiča, Krarva 3-OO popoldne. Osebni iz Straže-Toplic. Rudolfovega, St. Janža, Trebnjega, Ko- čevja. Grosudjega. 4-2O popoldne. Osebni vlak oa Trsta. Gorice, Trbiža, Jesenic, Linča, Celovca, Solnograda. Franzenfeste Beljaka Tržiča Krarri 7-OO zvečer. Osebni vlak ;z Jesenic z zvezo na brzovlak iz Berlina, Draždan. Prage, Dunaja, Linča, Celovca, Kolna Monakovega, Solnograda, inomosta Fran- zensfesta, Beljaka, (direktni voz So!r ograd- Onatija-RekaV 8-15 x*ečmrm Osebni vlak iz Trsta, jorice. Trbiža, Jesenic, Dunaja, Linča, Celovca. Beljaka, Tržiča, Kranja. 9"I3 ^o noći. Osebni vlak iz Stnže-To- plic, Rudolfovega, Št Janža, Trt njega Kočevja, Grosupljega. 11-33 po noći. Osebni vlak iz Trsta, Go- nce,Trbiža,Jesenic, Celovca, Beljaka, Kranja Postaja: Ljubljana dri. kolodvor. Odhod na Kammk 7-27, 11-50, 3-12, 7"iSf (11-OO ob nedeliah in praznikih) Prihod iz *amnika: 6-42, 11-OO, 2-41, 6*15» f10»3C ob nedeljah in rrazmkih) Ckr. državno-telezniško ravnateljstvo v Trsta. Krasna umetniška reprodukcija v wefc barvah PRIM02A TRUBAR JA ■i USTANOViTELJA SLOVENSKE KNJIŽEVNOSTI ■■ VUoka 66 cm Im iiroka SS ci f n*l-top*i okrai vsakc »lovenske hišm. Trn reprodmkcil« je »»toli >•