Razne novice. Godovi prihodnjega tedna, 2. nedelja: 3. predpepeluič a, Svečaica. 3. pondeljek: Blaž, -kof; Oakar, 4 torek: pust. Andrej Knr., škof; Vercnik«, devi'a. 5. Bredi: pepelaica; Agata, devica in mnčenica; Japonski muč. 6. četrtek: Doroteja. 7. pptek: RomnaM, opat: Rhard. kralj. 8. subota: Janez Mat.; spoznavalec. * Nadvojvoda Rajner umrl. V ponedeljek, dne 27. t. m. popoldne ob 5. uri je umrl na Dunaju nadvojvoda Rajner. Dosegel je visoko starost 86 let. Skoraj 40 let je bil najvišji poveljnik dezelne brambe, S smrtjo se je boril sk.ozi 25 ur. Ko je bil š& pri polni zavesti, zaprosil je duhovnika, da mu podeli sv. zakramente za umirajoče, Ko je sprejel sveto popotnico, se je na ganljiv način poslovil od vse drnžine in od svoje soproge nadvojvodinje Marije.. Pogreb se vrši v petek, dne 31. januarja popoldpe. * Državni zbor se je v torek, dne 28. t. in., zopet seSel. Ob za^etku seje je zborniBni predsednik poGvetil umrlemu nadvojvodi Rajnerju besede visokega spoštovanja in splošne žalosti ter nato pretrgal v znak sožalja za eno uro sejo, Potem se je razpravljalo v seji o postavi glede zabr.anjev,anja Toižnih bolezni. Poslanec dr, Verstovšek je interpeliral nauonega ministra glede ,,Naredbenega lista", katerega je izdal Stajerski deželni šolski svet in ga nezakonito vsiljuje golskim svetom. Glede r e z e r v i s t o v , ki so poklioani pod orožje, je naznanil deželnobrambni minister poslancem: Polkovnim poveljstvom je dovoljeno, da smejo 5% rezervistov, ki so bili pred Božičem vpoklioani, odpustiti, ProSnje za odpust se naj vložijo na dotičnega polkjovjiega poveljjiika in jih morajo tudi pristojne oMine odobriti. V finangmem odseku je vladna vefeina že sprejela davek pa žganje, sedaj se posvetuje o osebno-diohodni;iskem davku. * ^^firfNfalHL, ^feSŽgafegHg1. ^e zadnji čas 1X)1J ^0 kedaj poprej razlTunra T^o"aVnost pri nas. Netnce je sr.am, ker obštrukcija pripoveduje celemu svetu, da s Slovenci ne ravnajo lepo v deželi. Njihova agitacija, da okraji vsled obštrukcije no dobijo veo poiijior za ceste, in vinogradniki ne brezobrestnih posojil, je bila sila kratkovidna in neumna. Volilci so se takoj vpraŠali, zakaj bi bila obštrukcija kriva, ko pa, se morajo dgželne doklade plafievati sedaj ravno takb kot pred obStrukcijo; in če so se prej laliko dajale podpore, zakaj sedaj ne. Očividno je, da noftejo Nemci nift dati in da se le na obstrukcijo izgovarjajo, Tudi slovenski liberalci se liudujojo na obštriiTtcijo, to pa zaradi svojih učiteljev, ki bi radi deželni zbor samo zaradi zviSanja svojih plag. Kaj je njim za cestp in brezobrestna posojila? Kaj je 'dr. Kukovcu za potrebe ljudstva? Slogagi pa so nevoljni, da njihovi advokatjc ne sodijo vefi v dpželni zbornici, aimpa,ki da so zasedli njih sedeže veftinoma slovenski kmetje. OSitajo jim, d!a obStruirajo, ker rne znajo delati. Toda kdor pogleda prvo zasedanje seid,anjega deželnega zbora, razvidi, da so ravno kmečki poslanci mnogo bolj marljivo v enem zasedanju izvrševali svojo dolžnost, kot prej vsi advokatje po šest let skupaj. Ni res, da bi bila srefia, slove.nskega naroda odvisna samo od staroliberalnih advokatovj ki sedaj v ,,Slogi" prodajajo svojo ne. zadovoljnost. Slovensko ljudstvo je na neštevilnih shodih zvedelo, zarajili kateria krivic sedanji poslanci obštruirajo, izvedelo obenem tudi, kaj nam morajo Nemci datij da opustimo obštrukcijo. Liberalnih nezadovoljnežev pa prej ni nihče vprašal, k'o se je začelo obštruirati, in jih ne bo tudi takrat^ kajdar se bo nameravala obštriikcija opustiti. * Vsaj učiteliske plače! Iz liberalnih političnili krogov se poroča, da bi bila liberalna stranka zadovoljna, ako bi se vsaj učiteljske plač.e izločile iz ob. štrukcije in se dovolilo zvišauje. To se pravi, naši poslanci lahko eakajo, '!da se dovolijo slovenskemu ljudstvu njegove zahteve, ne smejo pa Sakati, da dobi učiteljstvo boljše plafie za približno 2 milijona kron in mogoCe še več. Trezno mislece učiteljstvo samo vprašarao, je-li to mogoce za ljudsko stranko? Ce bo šlo učitel;stvo z ljudstvom, bo šlo tudi ljudstvo in njeuovi zastopniki z učiteljstvora, Sicer pa ne! * ,,Narodni List" se je ,,preselil" v Ljubljano. Na uašiii štajorskili liberalcih, posebno na oni vrsti, ki jo vodi dr. Kukovec, leži peko prokletstvo, očividno vsled njihovega protislovenskega stališSa. Glavno glasilo Štajerskega liberalizma, eeijski ,,Narodni List", je v Celju dogospodaril. Napravil ]e dosedaj več tisoč kron dolga 'v tiskarni, tako, da, so stari celjski naradnjaki-,,prvaki", ki imajo glavno besedo pri celjski tiskuriii, vrgli ..Narodni List" iz tiskarne. Torej sarrai liberalci so vrgli liberalno glasilo pod kap, 4. šte_ vilka ,,NaroiInega Lista" se je že tiskala v Dragotin Hribarjevi tiskarni v Ljubljani, dočim so ostali dolgo_ vi v Celju nejiokriti. Od kod pa hoceio liberalci-mladini tudi vzeti toliko tisofcakov? Naročnikov, posebno plafiu|iočih, ni, liberalni učitelji in škrici nimajo denarja, liber,alne posojilpice se trpljo radi poloma ,,Glavne" v Ljubljani, kje se naj torej vzame denar? Pravijo, da se je podal dr., Kukovete na beraičijo k različnim liberal'nim mogotcem in jik je za božjo voIjo prosil podpore za falitno-'liberalno glasilo. Za liberalce je slabo gospodarstvo pri ,,Nairodnein Listu" zopet jasen dokaz, da štajersko slovensklo ljudstvo ne mara za liberalne četiCe, noCe slediti pogubnim riaukom liberalcev, ampak se trdno drži mogočne in ponosne katoliško-slovenske zastave, ki jo razprostira na Spodnjem Štajerskem ,,Slovensk"i Gospodar". Mi iraaino sedaj že skoro 14.000 plafiujofiih niarogntev. * Blage besede. Zadnja ,,,Sloga" se nas zopet tako-le spominja: s,Svinjski Gospodar" v st. 3. psova, zmerja, laže in za.vija naprej, kakor kak pravi ,,satanov misijonar". Slovenske stariše opozarjamo, da je tako strastno psovajoc list mladipi skrajn!o opalsen; mladina bo' ob njem popolnoirfa podivjala. Varujte torej svoje otroke pred to trebušasto gnjusobo!" Blage ip plemenite besede ,,Slogine", kakor jih tukaj čitamo', bodo gotovo tako blagodejno vplivale na slovenske starše in slovensko mladino, dia bodo rekli: S tako ,,olikanim" listom, kakor je .,Sloga", ven iz naših poštenih liiš! Tako se naj zgodi! * G. kaplan Boslna je imel, ko se je vračal s službenega pbta, znaitrjnastop z 181etnim Koserjevim jlantom, ki je prišel g. kaplana gakat pred župnišče. SodišCe samo se je prepri&aio, da je g. Bosina ravnal v silobi\anu, ko je kaznoval mladega Koserja. Memško Casopisje, pred vsem ,,Marburger Zeitung", ie zelo nezadovoljno z izrekom sodišga, ker je Bosina luhovnik in vsa Koserjeva hiša štajerčijanska, Toda io je politiSno nasprotstvo. V zadnji ,,Slogi" pa pride u'di Šegul.a in oSteje svojegasobrata z biesedami: .,Ni •avno posebno gastno za kaplana, ki se je okrog poliogi pretepal s fanti po gostilnah!" Zelo bratsko! Tola prvi5 je neresnično, da se je nastop vrsil v go>tilni. Vršil se je pred župnigfeem. Drugig se je gosp. Bosina vra&al s službenega pota, Tretjig ima v našo ikofijo privandrani g, Segula najmapj opraviŠenosti sploh kateremu koli lavantinskemu duhovniku zaradi gostiln" kaj očitati. Vsak pometaj najprej pr©d lastnim pragom. * Poljaki in Slovencl. Iz Vipave porogajo goriSkemu ,,Novemu Casu": Tulcaj se naliaja nekaj baterij havbifeniega topništva. Večino fopniCarjev tvorijo Poljaki. Castniki Poljaki vzgjedno izvr&ujejo svoje verske dolžnosti.in hodijo vsako nedelio redr.o k ma_ si, med tem pa ko se slovenski liberalni uradniki dosle-dno ogibljejo cerkve. Nasi prijatelji iz severa se jako čudijo, da je pri liberalnih uradinikih tako opuSganje verskih dolžnosti mogoge, Slo\-enski lil>eralec spada na svetu v posebno vrsto! * * Velike jubilejne slavnosti v Blmu. Kakor se je pretegeno leto 1012 obhajal siX)min slavne zmage, ki jo je Konštantin Veliki izvojeval nad Ma.ksencijem ilne 28. oktobra 312 ter ž njo uničil premoS zaiSčitnikov poganstva proti krsft.anstvu y veliki rimski državi, tako praznujemo letos KiOOletnico, kar je isti Konštantin Veliki skupaj z Licinijem izdal početkom lcta 313 v Milanu znamoniti razglas ali odlok3 s kaitierim je ka.toliška oerkev zadobila v riniski državi popolno svobotlo. S tistim odlokom je cerkev po skoraj 300 lctih preganjanja zadobila mir. Kristjani so se oddahnili. Nova dolia se je j)rigela v življenjiv tJ^atoliSlče cerkve. In tega dogodka, ki je prinesel cerkvi oddili, mir in prostost, sc bodo letos v Rimu spominjali s posebno velikimi slovcsnostmi. Na onem mestu, k]er je Kopštantin Veliki pri Milvijskem mestu ob Tiberi v ziiamenju Jcriža premagal nasprotnika, se lx) blagoslovil temeljni kamen nove velike cerk\-e, ki riaj spominja vse poznejše rodove na znamejiiti dogodek dno 28. oktobra 312. Scstavil se je dalje poseben odbor, ki bo skrbel za prireditev oerkVenih slovesnosti, kajti vsa slavnost bo imela po nanaenu sv. O5eta cerkvea znafiaj. Slovesnosti se otvorijo z belo nedeljo po Velik.i noči, kjer se bo vrSila procesij-a z Najsvetejšim iz katakomb sv. Domitile v baailiko sv. Sebastijana. Vsako naslednjo nedeljo bo potem velika cerkvenaslovesnost, združena z romanji, ali tridaevpicami, ali z izpostavljenjem znamenitih svetinj, v eni ali drugi baziliki v Rimu. Omenjamo še, da prirede letos Slovenci ve6 romanj v Rira, kranjski Slovenci že meseca aprila. * Primanikl]ai v deželnih blagajnali v Avstriji znaša za leto 1812 8>0 milijojiov kron. Cešk'a saraa ima 35 milijonov K primanjkljaja. V deželali, kjer gospodarijo libe'raloi, bodisi nemškl ali slovanski, so primatnjkljaji največji. Nasprotno pa je n. pr. deželno gospodarstvo na Nižjem Avstrijskem, kjer imajo večino v deželnem gospodarstvu krgfeanski socialci, izborno, in izkazuje celo preostanek y blagajni. * Zeiiski vestnik. Danagnji ,,Slovenski Gospodar prinaga na 9. strani .,Ženski vestaik", ki vsebuje poročila o gibanju glede žensHega vpraSanja v drugih deželah, obenem pa prinaša v tem oddelku tudi druge, za ženske zanimive sestavke. Upamo, da boino s tem oddelkom ustregli slovenskim ženam in mla3enkam, med katerimi šteje naš list na tisoče sv^jib vnetih prijateljic in razširjevalk, * Vojaški konji. Od Sv, Križa na Murskera polju se nairr*pTSeT"*\*'etii zadnjiU številk ,,Slovenskega Gospodarja;' je neko naziianilo, da se oddajo od rao. nih kavaierijskih polkov veSja stevila vojagkili konj. Kdor jili želi imeti, na.j vloži prošnjo za-pje. Kakor sem ze zvedel, je že par posestnikov pros-lo za^nje, in ti so gotovo menili, da dobijo od teh polkov plemen. ske kobile, to pa ni res. V jiaSem okraju ima res npki domobraciski ulanski polk št. 5 iz Stokeraua na Sp. Avstrijsketn okbli 30 plemenskih kobil pod pogoji, da dobi pfjfsestnik kobilo brezplačno in io mora vsako leto voditi k žrebeu in žrebeta od nje, ko so 3 leta stara, njim nazaj prodaiati za ugodno ceno. Te kiobile nimajo orožnih vaj. Tako vrste vojaške kobile, ki so dane v zasebmo plemensko rabo naSim posestnikom, so pod takimi po^oji precej dobre in želeti bi bilo, da bi se jih dalo ge ve8, saj vojaška uprava potrebuje vedno mladin konj. Gori omenjeni vojaški konji, ki so naznanjeni, da se dajo pose'stnit'om v zasebao rabo, pa so konji za rezerviste, ]cer vsak kavalerijsKi polk ima; pri polku samlo toliko konj, kolikor je aktivnega moštva, za rezerviste pa jili vaora, tudi imeti, te pa da takorekoft v najem posestnikom v zasebno rabo pod pogojem, da se konj lahTio rabi za vožnjo, za ježo,, ne sme se pa kobila voditi k žrebcu. Vsako leto en mesec ga mora dati k orožnim va]am in š.e-le za 6 let je popolnoma njegov. Taki pogoji pa že niso ugodni za nagega kmeta. Opozoriti bi bilo, akto je kdo že vložil prošnjo, meneč, da dobi plemensko kobilo, da jo odpove. * Osebno-dohodninski davek. DavCpe oblasti poSiljajo te dni posestnikom pozive, da mora.jo v teku 8 dni vposlati priznalnice za osebno-dohodpinski davek. Opozarjamo, da je rok za vposiljanje priznalnic do 15. marca in da oblasti le radi obilnega dela želijo, da se priznalnice poprej vpošlje^o. Torej dotifinika ne zadene nobena kazen, 6e ne vpošlje takoj v 8. dneh priznalpico. * Posestniki gozdov In osebna dohodnlna. Ce kdo proda iz lastnega goz'da kaj lesa, zahteva zakon, da prizpa to svoto kot Čisti doliodek od posestva in. plaSa osebno doh'odnino. Odšteti pa6 sme, ajco ni prodal trgovcu stoje2ega lesa, stro&ke' za sekanje, izvazanje itd., te stro^ke pa trebia navesti, oziroma dokazati, Ce je bil pa kdo prisiljen mlad les posekati, ker je bil gozd pofikodo^an po ognju, toči, mrčesu ali snegu, se skupigek za ta posekajii in prodani les ne všteva med dohiodek, od Katerega se plafiuje osebna dohodnina, ampak se mu se celo Laliko odpise zemljiski davek, a.kb se za to oglasi in prognja primerno utemelji. * Kapfenberg. Skupina Jugoslovanske strokovne zveze je imela v nedeljo, dpe' 21. ja(nuarja, svoje v letu 1913 prvo zborovanje v gostilni g. Karla Horvata. Glavni govornik ]e bil g. poslanec Gostingar, kateremu se prav lepo zahvalimo za obisič Poslugalcev ni bilo posebno mnogo, kar je žalostno dejstvo, da se naše sliovensko Ijudstvo v tujini poizgubi ter se mnogl ne brigajo za s\'oj napredek. Drugo zborovanje bo pred Veliko nočjo naznanjeno. * O treznostl Jugoslovanov piše v ,,T)nevu" zdravnik dr, M. Rus, ki je bil na BolgarsKem, takale: ,,,Nekaj posebnega je pri Bplgarih treznost. Sploh pri Srbih in BolgariH pi pijangevanja. V Belgradu se je zgod.il slučaj, da se je neki vojaK opil. Ko so ga gnali vojaki po ulici v vojašnico, so ljudje pljuvali pred njim in se zgraižali nad tem, da se srbski vojak spozabi. Treznost je ena najlepSili. lastnosti Srbov in Bolgarov — in laJiko rečemo, da je treznost mnogo pripomogla k njiliovim velikim uspeliom. V celi bolnici nismo imeli niti kapljice vina ali kajke druge opojne pijače. Bila bi pa tndi popolnoma odveč, ker Bi bolgarski vojak užival alkohol k vegjemu za kazen." "* Stare papirnat« bankovce bodo odtegnili s prometa. Bankovoi po 10 in 20 kron iz leta 1900 ge ostanejo do 28. februarja 1913 v veljavi, potera pa jib. bbdo sprejemale samo davkarije in veSji denartni zavodi (banke). lOOkronski bankovci iz leta 1901 pa ostanejo v prometu ge do 31. ianuarja 1018, * Vojnc igre. Z Dunaja .je pri&la vest, da se bodo ge v teku tega meseca vršile v vseli vef'ih gar. nizijali v Avstriji vojne Igre, kiaterih se l>odo morali udeležiti vsi olicirji. K tem igram bodo povabljeni tudi rezer\jii častniki, ki se jih bodo lalrko udeležili- ! , • 16.000 novlh podčastnlkov. Avstrijska vojna luprava namerava v kratkiem gasu gtevilo podčastnijkov zvigati na 30.000. Pomnožitev stevila pod&astni]kov bi torej znagaJo 14—16 tisoS mož, * Stroškl tripolitanske vojske. Italija ]e imela s svojim vojnim pohodom v Tripolitapijo 797 milijonov lir stroškov. * Izvažanje avstrijskega hmelja. Glastnn seznama, ki ga je izdalo ajvstrijsko trgovsjko mipistrstvo, se je meseca septembra, oktobra in noverabra 1. 1912 izvozilo iz Avstro-Ogrske 211.748 stotov hmelja v druge države, Koncem meseca decetabra 1912 je iznašal izvoz okrog 250.000 stotov. Ker se je v nagi državi pridelalo leta 1912 okrog 400*000 stotov hme. lja, so ga pokupile avstrijske pivovarne približno 150 tisoč za lastno uporabo. Avstrij&kega Hmelja se torej več izvaža 6ez mejo kot se ga porabi doma. * Tržno poročilo. Cena jabolkom se je zopet dvignila za -2—1 vin. pri kilogramu. Izvenavstrijski trgovci posebno povpragiujejo po stajerskiih' mošapfikih. — Cene na dunajskem, žitnem tržigfiu so večipoma neizpreme^njene. Edino rž je pridobila 5 vin. pri 100 kg, za koruzo pa se je plačevalo oelo 5—10 vin, manj kot prejšnji teden. — Za seno in slamo veljajo sedaj na graškem tržigču sledeSe cene: Sladko seno 100 kg 7 K 40 vin. do 9 K, kislo 7 K (lo 8 K 80 vin,, slama C—6 K 60 vin. Cene za seno in slamo se polagoma dvigujejo; preteSeni teden se je cena zvigala pri senu za 10—30 vin. in pri slami za 10—20 vin pri 100 kg. — Cene pitani goveji živini so na dunajskem osrednjem tržišču padle. Padec zpaša 3—6 K pri 100 kg žive teže, V isti meri je, kafcor se poroča z D:upaja,, padla tudi oena pragiSem in teletom. Naše živinorejce naj padeo cen pe razburi, ker se ta pojav skoro vsako leto ob tem Sasu ponaivlja ip sedaj spravijo ogrski in galigki židje tudi najvec pitape živine na trg. * Goveja kuga divja med živipo y Turčiji v vilajetu Carigract, iPoginilo je že eno četrtino govedi. Cudno je, da pogine najvefi krav. Bolgarsko armadno poveljstvo pri Cataldei je izdalo strogo odredbo, da se kuga ne razširi tudi v biolgarske kraje. * Vojska na Balkanu 1. 1912. Peti in šesti se. gitelc tega prezanimivega dela, za katero se najsirša javnost nad vse #anima, sta obepem izSla v zalogi Katoliški bukvarni v Ljubljani. Ta dva, posebno pa prihodinji sešitek, se bodo odlikovali po zapimivih slikiak vojnih pozorigc in vojnih dogodkov. Nadaljni sešitki izidejo zopet v redriih tedenskih presledkih. Temeljito znanje pisateljev-strokbvnjakov jamči za trajno vretinost tega dela, Naročniki se lahko ge vsak' cas prijavijo, na kar se jim odpo&ljejo Ze izišli sešitki* i okraj. ra Maribor. V noči od torka na sredo po polnoči so zafieli gpreti Mevi stolnega župnigča. Požarna bramba je bila takoj na licu mesta. Zgorelo je seno in ostrešje, živino so regili. Kako je raastal ogerii ni znano. i ! i llfcl m Maribor. Po mariborski okolici, pa tudi po higaji. naših delavcev v mestu se klati nek felovet, fcateri ponuia in vsiljuje razpo slabo berilo. Seboj nosi cele zavoje židovskih izdelkov: Berafeeve skrivnosti, Svobodna ljubezen, Ciganska sirota itd» Mpogo ljudi mu je najsedlo, posebno dela\rci, vinicarji, posli in mladina,. To berilo skrajno slabo vpliva pa nase'ljudstvo, v nravnem oziru je bprilo najgrše vrste. Vrzite to židovsko, umazano robo v. peC, dotignemu vsiljivcu pa pokažite vrata! m Sv. Magdalena v Mariboru. Leta 1912 je bilo oklicanih 150 parov, poroSenih, 107, rojenih je bilo 441, mrličev 497; v Katolisko cerkev jili je pristopilo 31; zaklad za novo cerkev znaša 80.559! K 27 vin. m Sv. Lenart v Slov^ gor. Ker je tukajgnji slovenskt* zrtl^atTfflT"^!' katoligko-narodni stranki, so ga sklenili bojkotirati, a pe naši narod.ni nasprotniki, temvefi pagi liberalci, Ne, slovepski zdravnik ne sme potipati liberalnih žilic, to sme storiti sanio nemškonacionalni zdravnik. Ne vemo, ali se bojijo ti liberak pi gospodje, da bi slovenski ,,klerikalni" zdravnik pri tipanju njikovih žilic spoz.nal bolezen na njihovi ,.patentirani" narodnosti ali.pa n.a njih možganihif m Sv. Anton v Slov. gor, VeliSasten pogreb smo imer na veliki praznik sv, Treh Kraljev. Crpo ovita zastava Dekligke Marijine družbe ip velflca 'vrsta bolo oblečeiiih deklet s svetinjami na prsih in z venci iz devigkega rožmarina je naznanjala3 3a nesemo k ve6nemu pokoju družbenico Marijino. Hi let stara Ermap Treza, jubilantka III. reda pri Sv. Trojici in Že ve6 let zvesta h6erka Marijina je zapustila svet, kateremu je ves gas svojega življenja dajala najlepsi vzgled čednostnega življenja slovenske ddklice. Prav prisrčna zajlivala vsem udeležencem pri pogrebu, posebno pa Marijini družbi in stevilnim sorodnikom, kateri se niso ustragili truda in pohiteli o3 blizu in dalefi spremit na zadnjo pot priljubljeno tetico. m Ruše. Dne 6. prosinca je imelo ruško Veteransko drugtvo v prostorih g. Repoluska redni občni zbor. Zborovanje je otvoril pačelnik, Franc Toplak. Tajnik g. Stanc je prečital poročilo o delovanju dru&tva. Po pioročilu tajnika na kiratko porofia g. načelnik Toplak o drugtvenem premoženju in blagajni. V letu 1912 je imelo drugtvo 150 kron dohodlcov, tako, da je sedaj v blagajni 1044 K 20 vin, Drugtvo ima tudi svojo godbo ip društveno zastavo, ki stane ve6 sto kroji, m St. Lovrenc pad Mariborom. (Tudi semkaj smo dobili tiskano ,,,Poro6ito" o delovanju dijaske kuhinje v Mariboru za leto 1911i-12* V izkazu beremo, da je znesel gisti dobiček lanskte gentlovrenslče veselice v prid ubogim dijakom 445 K 22 vin, Hvala vsem dobrotnikom! Sentlovrenčani želijo, da bi slovenski dijaki pod vodstvom prolesorjevvsakoleto priredili zabavrto ip pouSno veselico v prid dijaški kuhinji vMariboriu m Pohorie pri Hočah". V 3» gtevilki ,,Stajerca" sta dva lažnjiva in silno noumpa dopisa iz rLašega Tcraja. Dopisnikovo klobasarjenje je pa prebedasto, da bi nanj odgovorili. Sicer pa je iz obeh dopisov jasno razvidno, da oni mazač, ki je sklanfal omenjene laži iri neumnosti, ni v nagi obCini doma, ampak prebiva v Hočah, kjer giri svojo Snopsarsko in gtajergijansko omiko. V slavo par naSih domačih pohorskih' nemgkutarjev pa povemo, da nimajo toliko soli v glavi, da bi zmogli svoje šnopsarske misli izliti pa papir in poslati ,,Stajercu". Pohorski domačini. m Fram. DvojČKe je povila viničarka Aiitonija Vranjek. Otroka sta zdrava, mati pa je umrla, vrliu tega je ge 5 nedoraslili otrok. m Slov. Bistrica. Dpe 27. t. m. je bila poro. čena Amalija Kostej z Mihatelom PristovniScom. Nevesta je bila vrla glanica tukajšnjega Izobraževalnega druStva in izvežbana igralka na domačem odru. Društvo jo bo težko pogrefealo, Hvala ji za ves trud in obilo srečo v novem stanu. m Slovenska Bistrica. Pri volitvi v okrajni zastop iz stupine kmečke obfiine dne 24. januarja je lista Kmečke zveze sijajno prodrla^ Od 70 oddanih glasovnic so dobili kandidati Kmečke zveze 60—66 glasov, stajerčijanci pa 8—10 glasov. Kako sta se dr. AVistaler in Štieger spagledovala, ko sta videla, da se kmetje kljub sladkim obljubam, da se jim bodo ceste zgradile, 6e se ž njimi voli, si lahko mislite, dragi bralci ,,Slovenskega Gospodarja". Sla;va zavednosti našib kme5kih mož! m Poličane. NaŠe Izobraževalno drugtvo je imelo občni zbor dne 19. t, m., na kiaterem se je izvolil ta-le" odbor: predsednik Fr. Polanec, podpredsed*nik J. Senegačnik, tajnik Ant. DetiBeič, tajpikbv namestnik Jož. Lavrenfiič, blagajnik Fr. Ambrož, blagajnikov namestnik Jož. Špariring, knjižnigar Fr, Osterc, knj. nam, Mat. IjavrenCic. Dne 26. t. m. je priredilo društvo\eselico, na kateri so predstavljali lantje igro: ,,Sinovo magčevanje ali spoStuj ofieta". Igralci go svoje vloge izvrstno regili, m Velka pri Cmureku, Naša objgina je, 6e ne najvecja, pa vsaj ena najveŠjih, v radgonskem okra]nem glavarstvu, vsekakor pa ]e najvegja v cmuregkem okraju« 2e ime i.Omurek" pove, da se naUajamo na slovensko-nemški meji. Pred kratkiim smo imeli občinske volitve, oziroma volitev župapa in občipskih svetovalcev. Županska 5ast je zopet padla na že dolgoletnega župana g, Karola Pivec, kmeta v Gornji Velki. Spremenilo s« je pa obfiinsko svetovalstvo. Imena svetovajcev: gg. HapžiS, Snajder in TomažiČ nas navdajajo s trdnim upanjem, "da se bo posihmal še bolj skrbek) za blagor občanov. Novo starešinstvo se bo gotovo zavzelo za popravo občinskih voznih potov, ki na ves glas krigijo po popravi. Sedaj se bo menda že vendar onkrat izpeljala, okrajna cesta do župnijske cerkve Marija Snežna in dalje na Spodnjo Velko. Okrajni zastop cmureški nima samo pravice, pobirati mastne doklade, temvec tudi dolzpost, obgini pomagati, da si bo mogla že vendar enkrat oskrbeti vsaj to, kar bi se bilo moralo že davno zgoditi. Občinsko stareginstvo čaka veliko dela. Naj pa imajo njega 81ani zavest, da jira bomo iz srca hvaleŽni vsi davkopla6evalci zelo obsirne obžine. m PoljOane. Pod vodsuom učiteljstya priredijo naii š.lkrji r tukajsnji ioli prihodnjo nfdeljo, 2. svečtna ob 3. nri popoldne Boleko predstavo. Stariii in prij»telji pridite! ra Sv. llj v Stov. ger. Kmetijsko bralno drnitvo priredi na 8»einico 2. febrnarja po Tečernicah t »SloTenskem Domn" pnstno Teselico 8 petjem in gledaliftko predstavo igre »Naia kri*. tiodelnjejo tamboraii iz Studencev pri Mariborn. Po predstavi proBta zabava t gOBtilni g. Celcerja in Banmana. b Sv. Ru/ert t SIot. gor. LeposloTno bralno druKTO ima t nedeljo, 2. svefana redni občni zbor z naTadoim vsporedom po Tečernicah. m Sloveosko gledalisče v Mariboru. V nedeljo, dne 9. BTečaoa 1913 ob pol 8 uri zwč r se igra ,CaroTnica pri Jezeru". m Studenoi pri Mariboru. Naše izobraže»alno drnStvo ima t Boboto 1. febrnarja zcečrr t gostilni g. Šanperla na Lembaški cesti družinski veder. Svirajo drmači tambnraši. VstopDin* 30 vin. — Na 8vejnico 2. febraarja popoldne pa bodo naši tambnraši sodeloTali pri narodni veselici v St. Ilja t 81ot. gor. m Črainlevec pri Slov. Bistriei. V reseli drnžbi gostilniiarja g. M»t»yJa Kapun je za RSlov. Strtžo" nabral mladenič Ivan Šteftnič, 11 kron. m Kamnioa. Prijat»lji poštene zabave, pridite v nedeljo, dne 2. BTečana ob 3. nri popoldne k g. MarinSekn, kjor prireii BMladeniska iveza" prijetno pnsUo »eselico. Na vsporedu je rgra BKr«mar pri zvitem rrgn", goror tei petje domačega mešanega zbora. Priditt. m Šv. Jtrij v Slev. gor. Za nSlov. Straio" so po šentlenartski podražnici daroTtli: občinski odborniki nJurje»8ki dol" 7 K. C»f M. nabral *enitoTanjski dar na gostiji Senekovič—Jan6iŁ, Spodmi Gasteraj 10 K. Ženitovaniski gostje, spominjajte ie tudi letos b81ot. Straže". m Sllvniea pn Mariboru. Braloo in iiobrateTelno drnžtTO t Slimici ponoTi t nedelio, 2. s ečana krasno igro BNaJa kri". Prijatelji in sosedje iz HoŁ in Frama ste poTabljeni! Ptnjslri okraj. p Ptui. Govori se, da namerava dežela svojo irtptco premestili v drug, bolj ugoden kraj- — Zajci so napravili letos na sadnem drevjii mnogo skbde. p Cirkovce. Enoglasno smo iz.volili častnim obfeanom C, g. Melhijorja Zorko, Mi dobro vemo, kako smo napredovali z njegovo pomogjo, ko smo vozili kaplanov les za drugtveno hiso in organistovo stanovanje. Se sirojne zadruge bi ne bili imeli, Če ne bi bila posojilnica tako napredovala, ki ima že poldrng milijon prometa. Za novo župnišče bi se bili tudi ge danes prepirali, ako pe bi b,il g. kaplan agitiral, naj vendar privolimo, Gospod kaplan je nabral samo po vaseh ip higah 8700 K za postajo, ki iroa v začudenje ŽelezpiSkih uradnikov vedno več prome^ia. Vsi gpvorimo s ponosom o postaji, ln je plagana brez občinske blagajne. Postaja pam je 2e ip bo se prinesla veliko tisočakov samo pri mleku. Po pravici smo torej slavili častno občanstvo 5. g. kaplapa s petjem, streljanjem iv, godbo. Pozabili tudi nismo na Antonovo gospDolenca in g. Goljata, p Vurberg. Nagi Štajer&ijanski dopigniki so dobili v novem letu neko posebno korajžo ter so že v 1. stevilki začeli papadati paSo stranko. Cudno pa jet da se*naš Polde pride $e-le 6ez Y* leta zagovarjat intrditi, da vse to, kar je pisal ,,Slovenski Gospodar" v lanski 44, številki, ni res. Ako se res ne pehate zai obfiinski stolgek, zakaj pa potem tolika agitacija na-sproli naši stranki, in čemu so tisti ponočni shodi.Da pa Vam ni za to veliko 6ast, Vam že verjamemo, ker veste, da jo boste itak težko kedaj dosegli. Epo. prav debelo laž pa ste napiaali, da se pamreg v naži župniji čita na stotine ,,Štajerca". Sedaj pa nam kar naznanite dotičme hige, bržcas ste kaj takega videli skozi povečevalno stekio. Prav posebno nas si je pa pekji ,,popotnik" (že poznamo te popotnilde) privogčil y 2. gtevilki ,,Stajerca", kjer seveda bruha svojo jezo na žuipana, župniKa in veS drugih oseb. Posebno pa se je vrgel še na naše fante ter pi§e, da si na Vurbergu pošten človek pri belem dnevu ni varen svojega življenja. Cujte, kaj pa se je ven"dar zgodilo: En lant od neke hiše, ki je pagih na6el, je baje vrgel drugemu lantu ktobuk z glave, in zaradi tega je po mnenjii gtajerčijanoev sedaj v pevarnosti vsaK pošten človek. Soveda vsega tega je nazaiJnje kriv g. župnik, Kaj pa takrat niste pisali v »Stajerca", ko so sa na Velikonofini ponedeljek pri Golobovi gostlni s poleni tepli? Seveda, tisti pre*fepači pa niso bili paše stranke. Zafcaj ne pišete, da je pred kratkim n&kdo od vaše stranke tujega zupljana napadel pred cerkvijo, za kar se bo moral sodnijskb zagovarjati. Zatorej pa vzemite metlo in piomedite najprej pred svojim pragom, ker smeti imate dovolj nakupiSenih, Kar se pa tiče vzgoje mladine, p,a lahko mirno rečemo, da je dobra, kakor povsod drugod, in da so naži fantje izobraženi ip so zavoljo tega lahko čisto varni tuj. ci kakor tudi domači gtaiergijanci. Toliko v odgovor, pa da ne boste zopet pisali, da vas napadamo. Sedaj pa le tožite naprej, enkrat se boste že navelicali. p Vurberg. Nasa prireditev v nedeljo, dne 19. januarja se je prav dobro obnesla. Veliko smelia je vzbujal hudi šnopsar Frakeljnov Boštjan, katerega je prav dobro predstavljal 3ak. Felicjan. Nazadnje se je, kar se pri gnopsarjih redko zgodi, popolnoma izpreobrnil (ter se je dal na veliko veselje svoje žene zapisati v ,,Sveto vojsko". Tudi ^TVfojstra Kriznika božični veSer" so vsi fantje prav dobro pogodili. Smena ni bilo ne kopoa ne kraja, zlasti, ko so brezsrčnega jnda Levija vrgli skozi vrata, Naš pridni pevslci zbor nas je pa razveselil s tremi ljubkimi pesmicami. Soba je bila celo polna; priglo je tudi prec€j gostov iz sosednjih župn-ij: od Sv. Martipa, o'd Sv. Barbare, iz ptujske župnije i'ii3. Vsera bodi lepa hvala za toliko o. deležbo! p Leskovec pri Pfuju. V poneaeljek, dnp 27. januarja so bili poročeni: Frahgi&ek Medved, 61an Izr obraževalnega drugtva, ki je sodeloval pri društvenih p_pedstavali, s Terezijo Zavec, in Jurij B;edra(5, z Nežo Forštnaric, večletno cerkveno pevko. NovoporoČepim iskrene Bestitke! — V pretečenem tednu je zopet umrlo na škrlatici četvero otrok, med pjimi pridna u6enka III. razreda, Lizika Šmigoc iz Berinjaka. Po novem letu imamo že 14 mrličev; p Svetlnje. Pri nas kroži vest glede razpustitve deželnega zbora, Sesar prigakujejo na&i liberalci z vso gotovostjo, pa nihSe ne ve, zaičaj. Morda radi tega, ker njihov vrhovni poveljnik dr. Kukoveo govori na vseh shodih proti prepotrebni obštrukeiji našib deželnih poslancev? Voditelj tukajgnjih liberaloev, dr. Kukovčev najmlajgi adjutant naS ,,vrli Lovro", pa že sanja o novem deželnem zboru, v katerem bo on kot ,,poslanec" nastopil in baje vse zahteve svojega generala izpolnil! Naš ,,Lovro" bo torej pri priliodinjili morebitpih deželnozborskib volitvah k.andidiral v deželpi zbor na programu .,Narodne (??) hinavske (!!) strapke"! Lovro, Lovro, pazi, da se tvoje pobožne želje ne izpremenijo v prah", Sicer pa, ce je tvoja resna volja» za kak deželniozborski mandat, potem pa le na delo, mogoče se ti bo posrečilo, v vsaki občini po 3—4 glasove pridobiti za-se, to bi narareg povpre5.no zadostovalo za tvoj popoln propad. V majsi občini že dobiš nekaj veS glasov, to je res, ker bo tvoj adjunkt gtudent Polak gotovo nekaj za tebe storil. Ampak to še ni vse, kje so potem vse druge obgine, dragi Lovro, kjjer te sicer vsi radi imajo, ker si ,,Iest gospotl", av politiki te ne marajo, ker si liberalec in naga sveta dolžnost je, da mi na nagih krsicansko-slovenskih tleh vsak liberalen duh enkrat za vselej ugonobimo, zapomni si to, Lovro! Pika. — Iz celega ormoškega okraja se nam poroSa, da se je preteSeni teden kar na stotine vsipavala hinavska ,,Sloga" ip celjski ,,gnjus" ,,Narodni List" v vsako hišo brezplačno, a naŽi kmetje teh grdob niso hoteli sprejeti. Ta,ko je prav! Ni je skoraj nobene slovenske hige, ki bi pe iraela ,.Slov. Gospodarja" narogenega. ]) Svetlnje. Nag liberalep ,,ve6.ni Študent" Polak se baje pripravlja na izpit v praškem konzervatoriju. Nastopil bo baje v igri ,,Kovačev student" kot operni pevec. ,,.Student si bil, kovac pa boš." p 2etale. Poročena sta bila v ponedeljek, dne 28. januarja v romarski cerkvi pri Mariji Tolažpici Marija Železnik, pridna družbenica Marijine družb& in fclanica Katoliskega bralnega in izobraževalnega drustva ter ugleden mladepifi Sirnoi> Hobnjec Poro- čal je nevestin sorodpik 5. g. Potocnik, kav. ptlju Izobraževalno drnštvo ima 2. februarja t. 1. popoldre svoj občni «b r. p Žela e Katol. bralno in izobraževalno drnstvo v Zetalah priredi na Svečnico dne 2. febraarja po večern cah v stari ioli dve šaljivi predstaTi ia sicer igrj nČašiia kave" igmjo dekleta in nPravica se je ukazala" ur= dstavljajo f»ntje. Vse Zetalance in prijatelje Bosedaih inpnij vabimo k obilni ndeleibi. Ljatomerski okraj. 1 LJutomer. Porocila se je v Pristavi NeŽika Frasova z Al. Košarom, posestnik.om v Strogji vasi, Novoporočenoema nage gastitke! Zavedni gostje so darovali nekaj drobtinic — 400 vin, od bogato oblože. ne mize Dijaški kuhinji v Mariboru* Bog plati! 1 Ljutomer. V NorSincili je umrl ugledni kmet Marko Stih. Pokojnik je bil vedno naš. volilec. N. v m. p.! 1 Ljutoiner. Ljutomerški liberalizem že boleha precej dolgo. sedaj pa stoji že na robupropada, Končno se ga je ge lotil celo takbzvani ,,oslovski kagelj". Seveda je treba hiteti temu bolniku z zdravilom na pomoč. IH res se je obrnil bolnik k dobro znanemu ljutomerškemu ,,ra,iiocelniku", da mu napise par ,,receptov", pa ti niso pičpomagali. Vsled paroSila tukaisnje c, kr. okrajne sodnije si je moral liberalni bolnik nabaviti še ep ,,recept" — pa žalibog, ta je bil zelo star in razcapan ter se ni moglo brati, kakega zdravila bi mn trgbalo dati. In tako umira bolnik brez zdravila. Nad zvezdami! 1 Ljutomer. Na Stari cesti je umrl dae 18. januarja Janez^ Sonnepwald, star 85 let. Pogreb se |e vrgil dne 21. t. m. k podružnici v Cezanjevcili. Pokojnik je bil rojen leta 1828 na Stari oesti in je bil ludi eden izmed vojakov generala Radeckiia. Bil je v dveh bitkah, na Lagkem. Kakor je večkrat sam pripovedoval, enkrat v vojski 3 dni pi nic jedel. Pokoj. nik je bil vrl Slovenec. N. v m. p.! 1 Križevci. Minulo sredo je bil tuicaj izvoljen za župapa vrli mož Jakob Jurkovifi, priznani kolavski mojster in stričnik g. šolskega ravnatelja Jurkovifia v Smarju pri JelŠah. Upamo, da bo vodil mlajdi župan obCinsko gospodarstvo v zadovoljstvo vseh občanov. 1 Stara nova vas. Novoizvoljeni občipski odbor občine Stara nova vas, je dal v nedeljo, dne 19. prosinca t« 1. na j.avnem prostoru pred cerkvijo oznapiti sledefie ozpanilo: ^Popolnoma novoiz\ioljeni občinski odbor je prevzel nig več kakor samo 1400 K občinsk-ega 'dolga itd." Ker je fo (oznanilo pred vsem veljalo meni (ljudje so me namreg obstopili in rekli: ,,iZa božjo voljo, kaj si dela, da si tak zagazja"), zato si štejem v dolžnost, da to re6 javnosti pojasnim, sioer bi trpel moj ugled, izgubil pa bi tudi svoje dobro ime. Slovesno torej izjavim slede^e: Pravega dolga v občin.i pravzaprav ni, k večjemii bi se smel Šteti k dolgu le primanjkljaj lanskega leta, ki pa znaSa le znesek kakik 120 K. Ta primanjkljaj pa je nastal, ker je za leto 1912» bilo občipskih doklatf samo 8%. Nadalje je tudi ge za leto 1911. bilo vsled suge odpisanega zemljišikega davka okoli 700 K, in to se je pri občinskili dokladah tudi precej poznalo. To je tudi edijii vzrok, da je pastal zgoraj pavedeni primapjkliaj. Drugi navadni obcinski strogki se nikakor ne morejo imenovati pr.avi dolg, ker se za vsako leto isti natančno proračunijo in v pokritje njih se potem naložijo občinske doklade s primernim odstotkom in tako je tudi tukaj.. Da moje gospodarstvo z občinskim imetjetii ni bilo ravno papagno, prepriSajo se laJiko vsi davkoplaCevalci z dejstvom4 da se občinske doklade niso nikioli zvigale, ampak so znatno padle, in, sicer od 20 % na 8%. Da pa so za tekoče leto občinski strogki znatno večji, je povzroCila preparedba in razsirjatev Šole, katera je sfala v primeri z delom ogromno svoto, Moje delovanje je bilo vestno in pesebičpo. Nikoli se nisem oziral na koristi posameznikov, ampak pred ocrai sem imel zmiraj le korist in blagor obBine. Ak.o pa mi kdo dbkaže kako goljufijo in nepoStenost, pripravljen sem, ne samo isto takoj poravnati, ampak Še tudi zraven pridejati 100 K v obcinsko blagajpo, oziroma v ubožpi sklad. Toliko v obrambo svojega dobrega imena, saj se še tudi maJa mravlja brani. Fr. Bohanec. 1 Branoslavci. Pri pas so se pred' kratkim vrgiIe občinstce volitve. 28- let je bil predstojnik velezia^ služni mož Ivan Novak. S svojimi znacajnimi in vrlimi svetovalci ter odborniki smo vsikdar ip povsod, posebno pa pri deželno- in državnozbDrskih volitvah pokazali, da je občina v talKirii katoliško-narodne stranke. Vzadnjem času pa se je tukaj zvalilo pekaj Škodljivih mrčesov, namrec mladih liberalčkov. Ti so veliko prestudirali, ve6 nofii presedeli v neki gostilni, kjer so kovali skriven nakiep, kako dobiti obftinski odbor v liberalne roke. Najbolj vnet agitator je bil neki agent, Njegovi pomočpiki ip privrženci so klicali po občini, ne samo po domaži, ampak tudi po sosednjih občinah: ,,Zdaj se gre za občino." Ti agitatorji so se zelo trudili s popisovanjem glasovnic. Lepo ni za vas, liberalfiki, ki oznanjujete svojo ogabnost, ko kli&ete: Zilaj smo pa mi pekaj! Kaj pa ste ? Cez 3 leta se vidimo.. 1 Gor. Radgona. Tukajgnje Kmetijska bralno društvo je izvolilo na to leto ta-le odbor: Jariko Pelcl, predsednik; Janez LanBič, podpredsednik; Antop Verapič, tajnik; Franc Santl, blagajnik; Alojz Zemljič, blag. namestnik; Peter Potočnik, knjižničar.; Franc Mulec, namestniki; Matija KavČiČ in Anton Jaugovec, odbornika. 1 Gor. Radgona. Dne 12, L m. je umrl po kratki, mučni bolezni v tukajgnji bolnišnici prvi elan benedičkega Veteranskega društva, Anton Šipelč iz Logkega vrli.a, občina Trotkova. DruStvepiki so prišli od Sv, Benedikta ter mu priredili lep pogreb. Bodi mu zemljica lahka! 1 Gor. Radgona. Nekateri vojaki pigejo domov, da se jim tam Imjše godi kot doma. ŠtajerČijanci so to čuli in začeli hitro ljudstvo begati, da je vsega tega zla kriva slovenščina in da ne bo dobro, dokler ne bomo vsi nemški znali iri nemski volili, Kadar bodo pa na&i nemški znali, takrat jih bo seveda mraz grel, žeja, napajala, glad pasigal in drugi bodo za-nje korakali in pugke nosili. Bog daj norcem pamet! 1 Negpva. Dne 21. t. m. se je vrgila pri nas občinska volitev, pri kateri je katoliSko-parodna stranka y I. in III. ^azredu popolnoma zmagala. V II. razredu je imel po žrebu srego eden bjračkijapec zlezti v občinski odbor. Kandidat za županski stolec, J. Žižek, katerega bi oče BraSko tako radi videli na njem se gugati, je celo iz obicinskega odbora v katerem je dosedaj sedel, slrčal tako dalefi, da menda nikoli ne bo ve8 vanj prigel. Volitev bila pa je povsem zanimiva in so se iste vefiipoma vsi volilci udeležili. Kandidat Zižek že zadnji čas niti spati ni mogel vsled velikih a,gitaicijiskili skrbi, l^er po niegovem mnenju mora vse na volišfie. V sanjali pa je videl že pred seboj blesteti županski stolec, kar rau je dajalo pogum. Dva dni pred volitvijo je junasko nagovarjal neKega volilca: Ti pridi volit z naSo papredno stranko, zcfaj bomo gli enkrat čez župnika, iz komisije smo jih že ven vrgli, iz občinskega odbora jih, pa ge bomo. Dotični volilec pa si je mislil nasprotno. Ko se je v III. razredu končala volitev ter so feteli glasove in se je prvokirat bralo za namestnika Janeza Žižek", je rekel: ,,,Tisti, kateri je to zapisa, dobi eno oigaro". Ko se je večlcrat bralo za naTnestnika Janeza Žižek, je začel postajati rudeg, potem zelenkaste barve ip nazadnje je obledel ter zacel pemo gledati v mizo, Nazadnje je rekel: ,,Jaz bi najrajsi domo sa", Pa volilpi komisar mu je rekel, fia kot ud volilne komisije inora do konoa ostati, Ti spajk 'ti, ko bi ne bil v volilni komisiji, Kako bi odbežal!, Žižka je še lastna, stranka deloma volila za namestpiKa, pa vKljub temu je dobil za to mesto premalo glasov, Nesreča! Žižpk, doigral si svojo žalostno vlogo in s tem je Bračkov vpliv v naM ol>6ini za vselej pokopan. Zavedni volilci, ki ste takjO junaško za dobro stvar nastopili in pokazali svetu, da nismo zadpji, hvala vain! 1 Ljutomer. Knjigorodska tečaja in gicer: enega od dme 10. do 12. februarja t Križorcih in drngega od 13. do 15. feb. ˇ Ljntomero, priredi ljatomenka kmet. podražnica. 1 Sv. Jurij ob Ščavnici. čebelarska podrnžnica ima bvoj občni zb»r v nedeljo, dne 9. februarja v gostilni Lasbaher ob treh popoldne. 1 S». Križ na Murskem polju. DekJižka zveza poEarlja t nedeljo dne 2. svečana popeldan ob 4. nri igro nLurSka pastirica" na splosno željo. Slovenjgraiki okraj. s Razbor pri Slovenjem Gradcu. Sramota je za izobraženega Slovenca, da popolnoma zlagane refii o uglednem narodpjaku daje v nemžnke' liste, kakor se je to zgodilo v nafii župniji, Tudi nemgkutarsko glasilo, ,,Stajerc" iz Ptuja, se je oprijel te Tcbsti i.n zmer. ja dotičnega moža z garjevo oveo. Taki nesmiselni napadi so obsojanja vredpi, s St. Andraž nad Polzelo. Umrl je starosta v žiipniji, Jakob Vasle, p. 'd. Stari Jelov&ek, v jJ6, letu. Pred sedmimi leti je obhajal biserno poroko s svojo ženo, katera še živi in je Čvrsta in zdrava. s Kibnlca na Pohorj/U. Z veseljem vam naznanjaino, da že tudi k nam prihaja precejgnje število iztisov ..Slov. Gospodarja". Patudi tistih ,,lu&tnih" ,,Stajercev" priroma precejgnja armada med naše ljudstvo, in mnogo jih je, ki temu nemškutarskemu glasilu vse verjamejo. No, mi bi tem siromakom že odprli oči, ako bi nam bili res nevarpi. Toda, 8e zagleda kdo takega gloveka, kako igge po obcestnib. jarkih z nosom l.astnega ravnotežja, se mu mora, 6e že ne oel Clovek, vsaj ubogi, pobiti nos, zasmiliti. In takim Ijudein kuka n^vadno iz žepa prijatelj ,,Stajerc". Lepa tovarigija! Kajne? No, gospod urednik, radi tega vendar še ne smete preveš slabo o nas misliti, Nismo Še popolnoma zapuš^eni. Saj so nas zadnji 6as prišli celo nek liberalni gospod iz Celja obiskat in so tukaj razkladali svoje ,,napredne" nauk.e. s Kapla pri Arvežu, Komaj 3 tedpe gre Germutova žaga in že je zajitevala svojo žrtev. Dne 24. jar nuarja se je ponesrečil neki delavec, kateremu je levo roko v dlani odrezalo. b Starl trg. Za zidanje dotb brlnišaiee uBmiljenih brator pri Zalea t 8it. dollni »o obljabili releč. dahoTniki staiotržke dekanije pri 81ot. Gridcn 1600 K. b Podgorje. Bralno drBBtvo prjredi t nrdeljo, 2. februarja t. 1. ob 8. nri popoldne t sttri Boli igro nCaSica kave". b Sošlanj. Jugoslov&nska strok. n>a zreza priredi na Srečnieo, 9. febraarja zboroTtoja na teh le krajih: Zjatraj ob pol 9. nri t Šoitanjn t cerkreni hiii; po drn^em bt. oprarilu ob pol 12. ori dopoldne t Skalah t druitreni iobi in popoldne ob 3. nri pa t Št. Parla pri Preboldn. N» TBeh tth ihc>dih bo goToril g. dri posl. J. Gottioiar is Ljnbljaoe. Kmetje, aVlatei in iploh viak, komar je mogoče, naj pndel Celjski okraj. c Celje. Cudimo se, zakaj se je ,,Karodni List" preselil od nas v daljno Ljubljano, Saj mu ni bilo treba, zateci se tato) daleS. Ko ga je Uila Zvezna tiskarna vrgla Sez prag, bi paj bila Narodna stranka kakor mačka svoje mlade, pograbila svoje glasilo ter ga preko ulice prenesla v nemgko tiskarno ,,Celeia". Poučeni krogi ne dvomijo, da bi bila nemska tiskarna radevolje sprejela list tiste ,,slovenske" Narodne stranke, ki dela nemgko deželno politiko ter brajni Nemce proti Slovencem. c Celje. V ponedel;ek, dne 27. januarja, je urarla gospa "Marija Kanduscher, rojena Žigan. Pogreb je bil v sredo popoldne ob obilni udeležbi. Blaga pokojnica naj poSiva v miru! c Celje. Dne 26. januarja je v tiikajgnjem Izobraževalnem drugtvu predaval g. Milia Praprotnik, nadučitelj iz Mozirja, o saidjarstvu. Zanimivo predavanje je bilo dobro obiskano. Stvarno in zelo zanimivo nani je g. predavatelj opisal pomen sadjereje za naše Ijudstvo. Koliko so v tem oziru storili že drugi narodi: Nemci, Svjcarji, zlasti pa Francozi! Ip kako zanemarjena je še ta gospodarskapanoga prinas Slovepcih. siovenci, gojite in pospegujte sadjerejo! To je najuspesncjše sredstvo v boju proti alkoholizmu. Najnesto žg,a,nija, vlna in piva, dajmo ljudem, dsobito mladini, sadni most, ki se v drugih državah toči v najboljših hotelih, V celjski okolici imamo lepo dreveanico, poslužujmo se je! — G. iPraprotnik", ki si ie j.ridobil velike zasluge za povzdigo sadjereje v mozirski okolici, je izboren predavatelj. Sko3a, 3a pimamo v vsakem okraju kakega Praprotpika- c Celje. V tukajsiijih krogih se širi vest, da se ,je ustanovilo v Celjn Društvo za parodno spravo, čigar nagelnik bo baje dr, Jabornegg, poSnaSelnik 3r, Vekoslav Kukovec, tajnik dr, Negri, blagajnik1 Ivap Lesničar; v odboru so baje §e Vekoslav ŠpindleT, dr. Fritz Zangger in dr. Božifi. Glasilo novega društva bo najbrž: ,,Deutsche Wacht" in ,,Na,rodpi List". c Store pri Celju. Ko so se v nedeljo zveger vražali trije rudarji iz Stor proti domu, pride z.a pami pek liberalec, ki nas je zmerjal za.,klerikalce", da bererao ,,Slovenskega Gospodarja" in Bog ve kaj Se vse. Ti trije pa piso bili nemarni in liberalčka tako postrasili, da jim je pokazal podplate. Tako paj bi napravil vsak ,,klerikalec" z liberalcem, ge ne more jezik.a pri mirii držati. o Sv. Jurlj ob juž. žel. Za dye blamiaži so nagi liberalci že pred volitvami bogatejsi, Hoteli so, da se naj na3a.ii volitve v KatoliŠkem domu me toči, ker je v tisti hiši obenem volilni liokal; pa je glavarstvo tozadevno prepovečl preklicalo. Ko so se nasi sklicevali na to, da jse je tudi drugod toSilo, kjer so bile dosedaj volitve v gostilpi (seveda v volilpem lokalu samem ne) je rekel modri Bl. Urleb: Tara pa pi bilo tožnika. — Vemo tako, da je on slavni tožpik, ge bi tudi ne povedal, saj so ga kanclije v Celju polne. Hoteli so tudi prepregiti, da bi se raguni ne potrdili pred volitvami, zato so svoje može pregovorili, naj ne gredo k seji, ki je bila res nesklepjčkia; a ko je g. žut>an v drugig sklical sejo in pre3pisal kazen, so moŽje prišli in tako so raguni pod streho. Želja bi bila, 3a bi prišel komisar na obžipske stroSJce skle.nit ra^ gupe, se torej ne bo uresnifiila. — Kmetu in naSemu pristaSu, ZaBukogeku v Trnovcu, so na neznan nagin izginile iz omare 2 izkaznici in glasovnici; stvar se bo preiskala, Tista vas ima liberaluo vegino, ker so si, kakor pravijo, z BI. Urlebom v žlahti (njemu dolžni). c Sv. Jurij ob juž. žel. Občni zbor in lOletnica Katoligkega bralnega druStva se je dobro obnesla in se pridobilo društvu novih prijateljev. Pristopilo je pamreg tisti dan 60 udov, Kristina RegorSek je navedla pomembne osebe ip dogodke izza 1. stoletja. M. Soler je opisal.gasovne razmere pred 10. leti. Dr. Korogec je imel slavnostni govor. .Govoril je Se g. Fr. Zličar, gastni predsednik društva; omenil je žalostno dejstvo, 3a si je društvo izredilo tu'di mnogo ljudi, ki so društvo zapustiii ter postali uskoki v liberalni tabor. Društvo je imelo v 10 letili predavanj in poucnih govorov 57, sej 44, prebranih kpjig 14.312, časnikov 10,331, gledaligkih predstav 32. e Dobrna. Kmetiiska podružnica pa Dobrni iraa dne 16, svegana popoldne svoj občni zbor. Isti se vrši popoldne pb J43. uri v Šoli, in sioer v sledegem redu: 1, Oivoritev občnega zbora po pretlsedniku; 2. poroftilo o podružnigpem delovanju lanskega leta; 3. poroCilo o gmotpetn stanju 1. 1912; 4, volitev odposlancev za letošnjo glavno skupino c. 1cr, kmetijske družbe v Gradcu; 5. predavanje o živinloreji; 6. koncem zborovanja se bo žrebalo razligno kmetijsko orodje. — Kmetijska družlja je dovolila za naBčup lčmetijskega orodja 25 K in podružpica sama bo nekaj prispevala, da bodo zborovalci imeli tudi korist od oMpega zbora, ko se jim nudi priloŽnost priti za malo denarja do dobrega orodja. Vsi udje, pa tudi prijatelji podružnice, so s tem povabljeni, da se udeležijo v prav obilnem številu. — Podružpica opozarja glane, da poravnajo i>rej ko mogoge svojo letnino. Odbor nage kmetijske podrpžnice je v svoji seji dpe 19. januarja enoglasno sklenil, prositi c» kr. kinetijsko družbo, da priredi v teku spomladi na Dobrpi 3dnevni tefcaj za vrtnarstvo in umno ravnapje z zelenjavo. Clovek' se mora jeziti, k"o vidi, kako malo se naSe k^neSke gospodiinje briga,jo za vrt in za. koristnio zelenjavo, ki se da na vrtu prideiati. Prav je pač imel ugleden moz. ki je dejal, ko je izvedel, 3a se bo vršil ta&i tečaj: JMo, to je dobrOj saj nase ženske pe poznajo drugega, kot ližol in krompir, repo in zelje;" Da bi naSe gogospodinje po vrtih gojile razligne boljše vrste salate, peteržil, špina,go, grah, zeleno, vohred, kolerabe, paradajze itd., jini ge >na misel ne pride. In vendar koliko je vse to vredno za gospodinjstvo, — PaŠiiigka zadruga na Dobrni se že leta in leta trudi, da bi zacela poslovati ter nakupiti sentjoške pašnike, izboljS.ati in za živino izkoriggati. Nih'če ne ve, kaj je krivo, da se stvar tako (iolgo zavlačuje. Ko bi bila na Zgornjem Štajerskem tako ugodna prilika za pasnike, v 14 dneli bi bilo vse urejeno od strapi vlade in dežele, Zadeva dobrnske pašnigke zadruge je velike važnosti ne le za dobrhsko občino, ampak za celi celjski okraj ip iiosebno ge za Štajerskb deželo, ki je lastnica doUrpskih toplic. c Bramlje. V pedeljo, dne 26. januarja, so se zbrali naši ,,naprednjaki" v gostilni pri Solincu, da pri kupici vina vsaj za kratek gas pozabijo batine, ki so jili dobili po svojih politignik brbtili ob priliki zadnjih državnozUorskih volitev, Nelc ,,napredmjaik" se je o tem shodifiu izjavil sledece1: ,,Bilo je luštno, pili srao ga kakor ge nikdar, saj so vse gospodje plačali, Gospodje, kakor Špindler, dohtar Zdolsek, ugitelj Culek in naš 'Jarnovic so govorili, sam ne vem kaj, mi srao pa pili in hvalili gospode, ki so vince plagali. Bil sem enkrat na shodu, kjer je govoril dr. Korosec; prav dobro je govoril3 ampak z.a vince pa vendar ni dal. To je vzrok, da sem pristasi Narodne stranke." Udeležencev je bilo na dotiolaeta shodu okoli 40t med njimi 8 kmetov. To pove dovolj* c Dramlje. Z volilnim imenikom so se nam 3elale velike težave. da stranka, ki povzroča take refii kot pri nas liberalna, sploli nima pravice do obstaaka, Tudi nasprotstvo se mora gibati v mejah resnosti in stvarnosti. 28im našim pritožbaim je morala pam nasprotria komisija na pritisk izvrstnega dokaza nagega zastopnika 3ati prav in imeuiik popraviti. c Vojnik. Umrla je na pljucnici v celjski bolnignici g. sestra Julita Ana Vodušek, rojena 1, 1851. pri S.v. Lovrencu na Dravskem polju in od 1, 1898. predh nica usmiljenih sester v deželni hiralpici y. Vojnikii. N. v m. p.! o Vojnlk. Z novim letom se je v nagem trgu Raselil brivec, trd Nemec, ki bo baje iskal zaslužka le pri Nemcik1. Dokler ne potege sezopa furežev, bo že ge kaj posla, pozneje pa se bo laliko odda-hnil in privatiziral. c Trnovlje pri Celju. V nogi od. 20. na 21. t. m. je upepelil požar kozolec posestnika Cerarja k TrnovIjah. Novori se, da se je spravljal nek pijanec na kozoleo spat in ga pri tem zažgal. o Braslovče. Na Novega leta clap je Imelo tukajšnje Bralrao drugtvo svoj 25, letpi obgiii zbor. Na občnera zboru se je izrogila diploma 6. g. kaplanu, ker ga je drugtvo radi njegovih velikiih zaslug imenovalo mesecja novembra &astnim glanom. — V nedeljo potem je obliajalo pevsko drugtvo svoj 20. obftni zbor. Veciiioma vsi tisti izvršujogi udje, ki so bili še ob ustanovitvi in na 1. obgnem zboru, sio Še dajnes oerkveni in narodni pevoi. Obgnega zbora se je udeležil g. župan in mnogo odlicnegia obcinstva, saj vžiya drugtvo velik ugled pri Braslovganih, iOba odbora zgoraj imenovanih, društev sta sklenila, napraviti letos veselico v spomin 20- ip 251etnioe teb. društev. o Rečica. Slavnost, kateno je priredilo vefer« cah v društvenih prostorik šakigri rRndeči no8ivi" in .Zd»j gr-m sem, zdaj pa tje". c Trbovlje. Na pustno nedeljo, dne 2. februarja priredijo domsči BOrliu veselico ob pi 1 6. nri pouoldne. PredaUvljala se ho burka rKov»čev Student". Po igri prosta zabava. VstopniDa: I. sedeži 1 K, II. sedeži 80 vin., III sedeži 60 vin , stoji&če 40 vin. c Liubno. Bralno dru tro im» svoj r-dni občni zbcr v cedeljo, dne 2. februarja po Tečernic»h t gostilni pri Petku. K obilni udeležbi prijazno vabi odbor. c Sv. Rupert nad Laškim Kat. izobiaževalno drnStvo priredi 2. febru»r;a v šoli po st masi igri nKn*mar pri zvitem rogn" in , Kmet in f tograf Cisti dobiček je namenjen Bašim vrbm lojakom cb meji, zato pridite v obilnem številul c Sv. Jurij ob Jtiž. iel Tukajšoja okol ška pozarna brxmba priredi t nedeljo, 2. februarja t. j. na Sveinico t prostorih Katoliškega do t(6DO a veliki igrokai v Stirih dej njih, ialjiro posto, k«nf«ti itd. Zaieek io ob 3. nn pop. K obilni ndeležbi prisrcno rabljei i tbi domačini in sosedj*-. • GomiUk«. Braslotško okrožje d-kliskih ztfz ima t nidfljo, dne 9 f t,ra»r a ob 8. nri popoldne t društ enih i n storih na Gomilskt-m bvoj prvi občni zbor z jako ztniauTim Tsporedom MladeaKe, Bkrbite za Stev Ino ndeU žbo I Na shudn govori prti dr H hajec. c Ctlje. Skiopti^Bo preda-anje bo nedeljo, ua Svein o pnp ldn* rb 3. nri v rtni dy^ rani pri Bel m vola. Vstop brvne zvi-ze. Kmet jt* deiavci in posli pojdimo na ta važcn sbod, da Blišimo, ^ako velike" ga pomena je stroknvua (rgaaizacijt. Purt.ča odpoBlanee JugoslovaDske stroko ne zveze g. Vfkosl»v Zaju. c Loka >r\ Z dancmmoslu. K s izobraževaloo dru-tvo ima dne 2 avečana ua Svečnico po vrdernirah sv j redni obini zbor v bralni sobi po navaluem vnporedu. K obilni udeležbi v»bi odbor. c Tehar]». Dae 2. februarja 1H18 ob 3 uri popoldan po večernic»h v kapla iji občni zbor k. 8. izobraž-vslnega društva. Na vsporedu je igra BNa knv.h potih". govor, deklsmacije Pridit° udje, vsropnina pr. sta in vsak še naj pridobi vsai enega, da bo drantvo res procvitalo. c M^rija Nazaret. Naie slo^. kat izobraževalro društvo pr redi na pustno nedeljo, p< p ob 3. uri pustno vesel co z vesel tgro in srečolstom. K obilni ndeležbi vabmn nliudno vs* prijatelje društva. c Sv. Peter no Medvedovem sHu. Kat. slo». i2obrože»»lno dru-t ¦»o obha;a v nedeljo, 2. f?br- arja ob 3. nri pop ldne v župnišču svi>j letni ( bčni zb(r z Davsduim vsporedom. V prdslavo petletnice draštveDega plodonosnega del( vanja predstavljajo dekleta nb tej prilik; zelo zabavno igr« nOh ta P lona". Udje in prijatelji drnštva na s-idfiije. c Ceij . Za Slov. kat. polit društvo za celjski okraj je daro al velet. g vika J Gorišek 10 K. Hvala lepa! c Vraisko. Kat slo?. izobraževaluo drožtvo ima svoj občni zbor v nedeljo, dne 2. februaria po večernicah v društvem sobi z običajnim vsporedoii. Vabljeni vsi posebno mladina. c Cnfje. Z* 'zobraževalno drufttvo t Celju je daroval veleč. g vikar J. Gorišek 90 K. Prav prisifna zahvala! Napreduite tndi drugi. Vsem članom, kateri so nam prispevali z mespftnim in letnim prisp-vkom v l»tu 19l2 se enako zah«aljujemo ter jib prosimo ir za nadaljno naklonjenost. Ohdni zbor se b > sklical v kratkem Pridtte poln> žte?ilno, ste člani ali ne Za leto 19)3 se je že začela gprejemiti udnina Pnsjmo podprajte c S«. Marjeta pri Rmskih toplicab. Bralno drn^tvo priredi dne 2. svečtna po večernicah v prostorih gostilne Fr. DreveDŠek bvoj letni občni zbor. Brežiški okraj. b Brežice. Casopisi porogajo o zadnjein sHodu Narodne stranke v Župelevcu, ksako so skup ,,limali" n.eko kmečko zvezo ali bolje rečffno, kako zabija dr, Kukoveo zadnje žreblje v krsto Narodtoe strainke. Le iz gasopisov izvemo kaj o tem shodu, kajti katerega koli po&tenega moža iz tamošnje okolice kaj povpraSamo yX) shodu, se vsak nasmeline in z roko zamane, geš, da pi bil tam. Kmetje imajo o takih shottili fini Cut: shode v Župelevcu v znani gostilnici smat rajo ravno tako malo resne, fcakor dotignega gostilnigarja in celjske porogevalce. Navadn,e žrtve fc poslušarnju politifeniji. gen6- obsojene so običajni napredni Bizeljanci in nekateri, Kapelgani najslabejšega kova ter vsakoteri nedeljski pivci. Kmegko slogo bi radi? Ali je ne občutite pri vsakih volitvah na vagih lirbtih? V Gradec rinete za vsako cepo, z najstrastriejšL rai Nemci in štajerčijaaci vleftete za eno oje, kje je vag ponos? So li to ponosni Bizeljanci? Ne, to so tiste narodpe šalobarde, ki so tolik*o let volile nemgursko, posebno v okrajni zastop, ki so za bivanja dr. Benkoviča v Brežicah raje hodile k nemškemii adtvokatu kot k njemu, s svojimi ^parodpimi" Šolskimi voditelji, s svojim obcinsklm tajpikoin, občinsfciin in privatnim zadolženjem brez kopkureiice znane daleg na okrog. Kadarkoli me pelja pot skozi Zupelevec ter vL dim pri janežigevi giostilni velik voz za prevažanje telet, k.i se tam nalagajo, se vedno pasmehnem in spomnim na tamošnje napredine sliode. b Globoko. Dober nasvet damo občipi globoški, glede naSega g. učitelja Avg. Tomiga. Pogleda naj na ucni red, ge je res katera ura odlogena za liberalno politiko. Priporogamo Vam, da opustite tiste dolgočaspe nagovore, da se Vam vsaj jie bodo ctroci smej.ali... Prejšnjo sredo ste napravili prctesten govor zoper ,,SlovensTčega Gospodarja", oziroma o rajnera Fr. Vranetigu, ki ga ni ubil Bolavec, temveg da je bil bolan Vranetic in pmrl le naravaie smrti. Bi bili raje povedali, da ]e Vag vNarodni List" prava ,,evangeljska resnica", katero tudi rada potrjuieta dva tukajšnja liberalna bratca-obrtnika od desne strani ceste. Ta dva zabavljata jako rada čez nago kmečko stranko in ,,Slov, Gospoilarja". Za naprej bomo obragali veg pozornosti na ta dva prišleca, Radi bi vedeli, ge je za. bavljapje teh mož iz hvaležposti do dobrih odjemalcev. NajboljŠe bi bilo, da bi odklanjala denar naših1 pristašev iu bi razpegavala svoje blago samo svojim liberalnim soniišljenikom. Priporočamo vsem trem, da se trdno držite svojo pogubne stranke, a nago K. Z. \n naše glasilo pa pustite pri miru! b Bizeljsko. V nedeljo, dne 26, januarja, je .mcl pododsek pašega Slovenskega katoliškiega izobražovalnega društva, Dekliška zveza, svoje mesegpo zborovanje. Drage volje se je odzvala povabilu na tem sestankiu govoriti gdg. Pepca Senica iz Smarja pri Sevnici. V eno pro traiajocem govoru je navdusevala naSe mladenke «a Dekliškb zvezo in lia.itidno delo, Prostori so bili nabito polni vrlih zborovalk-mladenk ip žen. Naga marljiva tajnica Jožefa Premelg se je iskreno zahvalila govornici za njene lepe besede in trudx Meseca februarja se bo vršil ob^pi zbor Izobi-;.ževalnega društva in nam je za talrrat obljubil govor g. nadrevizor Vladimir Pušenjak, ki je stal tudi pri zibelki pri ustanovitvi 'društva nam na strani. — Cuje se, da se pripravlja tudd pododeek za MlaflenL ško zvezo. Torej malo se ve.ndar gibljemo. b Zabukovie. Cutliie prekucije- se gode pri pas Vgasin' žo mislimo, da je svet na nas popolnoma pozabil. Veter je prinesel razne glasove v našo občino. Marsikaj bi lahlco navedli, a ]e gkoda grnila iu papirja. Bomo pa, kadar bo kopea te prekucije. Sl;Si se celo, da se je ,,nekdo" (!!) zelo pregresil na pai". 401 drž. zak. Smo radovedni, kaj nam prinese prihoanjost. Sicer smo pa dobre volje, ]der para je ip bo vedno zelo ljubo, da se pride respici in pravici na dan. Do ,,tistega" gasa upamo, 3a se bo3o spametovali tudi oni, ki so bili dosedajj ge orodje ,,pravicoljubnih in poštenih"' liberalcev zabukovsfc& kbmpani. je. Ce se nam bo zdelo vredilo, zabilježimo drugoki-ut z drugimi besedami, sicer nas tisti ,,modri" ne razumejo. Ker je pa že itak znano, da ne uganejo nikoli pravega dopisnika, ki si dovoli to skromno gast, 'da jim vcasih posveti med možgane po ,,Slov, Gospodarju", se zato to pot podpisuje prav postavno rojaEinja. b Kozje. Lansko jesen je bilo prodano na javni dražbi znano Zupaiigevo zemljišce, žaga in mlin. Ker ni bilo kupcev, sta kupila na javni 3ražbi skupno dr. Jožef Barle, c. kr. notar, in dr, Riliard Zirr.gast, menda za 9000 K. Od n]iju je zdaj laipil posestvo naš kozjanski rojaik Anton Zalokar, sin pristno slovenske kmečke krvi, ki mu je tekla zibelka v Zdolski občini, za svoto 14.400 K: to je lepa gvota, ki jo je pri pogodbi naenkrat odštel v zacudenie vseh* Da sta tudi doktorja profitirala 5000 K, to je drnga povest. Knpee,. naš rojak, je bil v Arneriki nad 0 let in si je prihranil res Iepo svoto denarjev. Pred trenii tedni je prišel iz Amerike domov v svoj rojstni kra] z žepo. Želimo jima sreče ip blagloslova pa, povokupljenem gospodarstvu. Dal Bog, da bi Se vec naših rojakbv, ki so v tujini, postali posestniki na domači slovenski grudi na enak nagin. b Kozje. Tudi tukaj se je pojavila pasja stekliina. Okrajno glavarstvo v Brežicah je napovedalo 4mesečno pasjo kontumacijo za kozjanski sodni okraj. Torej pozor! Vsak' pes ali psica morata biti priklenje. na ali pa nositi nagobčnike, d!a se otovarujete nepotrebnih, sitnosti in kazni. Tudi magke je zadela skoraj ista usoda. Cudno! Kakor so ptice koristae za sadonosnik.e, tako so magke za polje in dom, Pa o tem Se ni izregena zadnja beseda, b Buče pri Kozjem. Tukaj je umrl za vnetjem pljuČ dne 25, t. m. daleg okrog znani in spoštovani posestnik Fr.anc Ivanc. Rajni ]e bil skrben in miroljuben gospodar. Pogreb se je vrsil dne 28. prosipca. Rajni zapugga žalujogo ženo in odrasle otroke. Naj mu sveti večna lug! b Prevorje. Iz drugih" krajev napi poroga]o, kako se sovražijo, bojujejo, premagujejo. Nam pa dovolite, g. urednik, da Vam poročamo nekaj, lcar bo slovenske gospodinje zanimalo, ki se ne pe&ajo s politiko, ampab s skrbnim gospodarstvom. Katanna Centrih, vžitkarica ter posestnica pa Cirkiageh, okraj Kozje, je zredila prašiga, katerega gpeh sam je tehtal 106 kg! Pa naj poroSajjo iz drugih krajev take novice, ge jili imajo. b Pisece. Izoiiraževalno društvo ima na Svečnico svoj letui obČDi zbor. Po poroč;lu preisednika o društvenem »tanju, govori g. dr. Veble iz C lja Nato se visi veselica in se uprizori igrokaz nTn sestre". Vsi prijatelji zdrave zabave se nljudno vabijo. Vojska se bo zopet zaie\a, Bolgarski ministrski svet je naročil glavncmu vodstvu bo'garske armade, da z današnjim dnevom odpove TurCiji premirje. k Žifli-. Tuk»jšnje bralno društvo priredi v nedeljo, dne 2. sveiana popolda« ps T<>(«rnicah v poBojilaiških prostfTih p ttno veselico ¦ glel. prfdst»vo nTrije tički". K ob lni udelezbi vabi odbor.